3/2020 letnik CXXII 67 ZDRAVJE ČEBEL čebeljih družin v 438 čebelnjakih oz. stojiščih, od tega je bilo 24 neregistriranih. 2. Spomladi 2019 smo imeli dejavnih 19 zapor zaradi hude gnilobe (tako imenovani kužni krogi), ki so osta- le iz leta 2018. Na novo potrjenih in odrejenih zapor je bilo v lanskem letu 21. 3. Skupno je bilo v letu 2019 uspešno saniranih in odpra- vljenih 27 kužnih krogov, od tega 19 iz leta 2018 in 8 iz leta 2019. 4. Zaradi pozno jeseni ugotovljene bolezni in neugo- dnih vremenskih razmer v jesenskem obdobju ni bilo možno opraviti vseh kliničnih pregledov čebelnjakov pod zaporo, zato se bo delo v preostalih 13 kužnih krogih v spomladanskem času nadaljevalo najprej na teh področjih. Čebelarji, ki ste računalniško spretnejši oz. lahko prosite za pomoč svoje bližnje, lahko aktualno stanje zapor zaradi pojava bolezni spremljate na portalu Javni pregledovalnik grafičnih prikazov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS http://rkg.gov.si/GERK. Ker zgovorna slika pove veliko več kot samo beseda, vam bomo v nadaljevanju slikovno prikazali, s kakšnimi izzivi se na terenu srečujemo veterinarji za zdravstveno varstvo čebel VF NVI. (Ne)poznavanje bolezenskih sprememb Ugotavljamo, da velik delež čebelarjev ne pozna bolezen- skih sprememb, ob katerih je treba posumiti (tudi) na hudo gnilobo čebelje zalege. Za vsako spremembo videza zalege je treba najti vzrok, da v najkrajšem času preprečimo ve- čjo škodo v čebelji družini in čebelarstvu. Nekaj značilnih sprememb za hudo gnilobo čebelje zalege je prikazanih na slikah 1 do 3. S prispevkom želimo opozoriti na slabe prakse, s kateri- mi se veterinarji vsakodnevno srečujemo na terenu. Čebe- larje želimo poučiti, na kaj biti pozoren, pa tudi kako pravil- no ravnati, da zmanjšamo tveganje za prenos hude gnilobe čebelje zalege. Naj na začetku navedemo nekaj podatkov, ki zajemajo območje osrednje Slovenije, kjer je gostota čebelnjakov in stojišč med največjimi: 1. V sezoni 2019 smo veterinarji za zdravstveno varstvo čebel VF NVI z namenom potrditve suma na bolezen ali po uradni dolžnosti na osnovi odločbe Uprave Re- publike Slovenije za varno hrano veterinarstvo in var- stvo rastlin (UVHVVR) opravili klinični pregled 4.500 Huda gniloba čebelje zalege v slikah in številkah Jerica Vreček Šulgaj in Metka Pislak Ocepek Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut jerica.vreceksulgaj@vf.uni-lj.si in metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si Ob omembi besedne zveze huda gniloba čebe- lje zalege si marsikdo misli: »Ah, saj to se me ne tiče in ne predstavlja takšnega problema, kot se ji ga pripisuje.« Vendar bodo čebelarji, ki so se z izbruhom te bolezni že srečali v svojem čebelar- stvu, nanjo gledali s previdnostjo in strahospo- štovanjem, saj točno vedo, kaj vse omenjena bolezen povleče za seboj. Ker je bilo o sami bo- lezni že veliko povedanega in napisanega (zelo poučno gradivo je npr. revija Slovenski čebelar, letnik CXX, marec 2018, saj je osrednja tema številke prav huda gniloba čebelje zalege), bi pričakovali, da huda gniloba res ne predstavlja večjih težav v čebelarstvu, vendar veterinarji vedno znova ugotavljamo, da žal ni tako. Slika 1: Presledkasta pokrita zalega Slika 2: Udrti, temnejši in naluknjani pokrovci Slika 3: Spremenjen videz ličinke v rjavo vlecljivo maso Foto: Vida Lešnik, 2017 3/2020 letnik CXXII 68 ZDRAVJE ČEBEL Opuščanje opazovanja Številni čebelarji ne izvajajo načrtnih in re- dnih pregledov čebeljih družin od zgodnje po- mladi pa vse do jeseni. Samo s skrbnim opazo- vanjem morebitnih spre- memb v čebelji družini lahko zgodaj odkrijemo bolezen, kar je pri hudi gnilobi ključnega pome- na za preprečitev širjenja na druge družine in čebelnjake. (Ne)dopustne prakse Nastavljanje iztočenih satov pred čebelnjak (slika 5) z namenom, da jih čebele »očistijo«, pa tudi trotovine pticam in podobno, je nedopustna praksa, saj se na ta način lahko širijo bolezni in izzove rop čebel. Žal je na terenu tako rav- nanje še vedno prisotno. (Ne)izločanje starega satja Veterinarji pri svojem delu dokaj pogosto naletimo tudi na »črno satje« (slika 6), torej več let staro zaleženo satje, v katerem se poleg ostankov zdravil in pesticidov kopičijo tudi povzročitelji bolezni. (Ne)primerno odlaganje starih satov Nepravilno ravnanje s starim satjem, ki ga čebelar ne pretopi ali neškodljivo uniči, ampak odloži v okolico čebel- njaka ali na druga neprimerna mesta, nezaščiteno pred če- belami in drugimi živalmi. (Ne)zapiranje žrel odmrlih družin Že večkrat ugotovljena praksa s terena je tudi, da čebelar po odmrtju družine ne prepreči dostopa drugim čebelam Slika 4: Pregled vseh družin na stojišču je kazalnik zdravstvenega stanja. Slika 6: Staro, črno satje ni v ponos čebelarju. Foto: Vida Lešnik, 2006 Slika 5: Obešeno satje je lahko tudi vir spor povzročitelja hude gnilobe (P . larvae). Foto: Matjaž Ocepek, 2019 Foto: Jerica Vreček Šulgaj, 2019 Sliki 7 in 8: »Dotrajano« satje, odvrženo in nezaščiteno pred čebelami, na zbirališču komunalnih odpadkov Foto: Lucija Žvokelj, 2018 Sliki 9 in 10: Satje propadlih družin, »skladiščeno« na stojišču in nezaščiteno pred čebelami Foto: Mira Jenko Rogelj, 2019 Sliki 11 in 12: Satje propadlih družin zaradi hude gnilobe, napadeno z voščeno veščo Foto: Mira Jenko Rogelj, 2019 3/2020 letnik CXXII 69 ZDRAVJE ČEBEL v propadli panj. Žrelo ostaja odprto, v panju pa satje z zalo- go hrane in propadlo zalego, kar s pridom izkoristi voščena vešča (slika 11, 12, 13, 14), ki ima v naravi vlogo čistilca stare- ga satja, a je ravno zaradi te vloge, lahko dejavnik okužb za okoliške čebelnjake. Spore hude gnilobe širi preko svojih iz- trebkov. Če propad čebelje družine ni posledica znane teh- nološke napake, mora čebelar zaradi preprečevanja kužnih bolezni čebel o vsakem propadu obvestiti pristojno veteri- narsko službo VF NVI. (Ne)pravilna oskrba rojev Kljub številnim izo- braževanjem o prepre- čevanju kužnih bolezni čebel čebelarji pogosto nepravilno oskrbijo roje neznanega izvora. Naj- deni roj takoj naselijo na že zgrajeno satje v panj v svojem čebelnjaku. Če roj izvira iz družine, obolele za hudo gnilobo čebelje zalege, nosi s seboj hrano (med), ki vsebuje spore P. larvae, spore pa so lahko tudi na telesih čebel. Ko čebele ta med odložijo v satje, predstavlja vir okužbe za prihodnjo čebeljo zalego. (Ne)pridobitev potrdila za promet s čebelami Če se je povečalo število prošenj za potrdila za pro- met s čebelami za prevoz na pašo, pa to ne velja za nakup oziroma prodajo, ki pogosto poteka brez vete- rinarskega potrdila za pro- met s čebelami, katerega namen je ravno preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege. Potrdilo mora urediti prodajalec. Opustitev oskrbe čebel Iz različnih vzrokov se lahko zgodi, da čebelar opusti če- belarjenje. Brez oskrbe čebelje družine običajno kmalu od- mrejo, ali pa zapustijo panje. Opuščeni in zapuščeni panji, v katere sosednje čebele nemoteno dostopajo do medene zaloge, lahko predstavljajo potencialno žarišče bolezni v svoji okolici. (Ne)registrirani čebelnjaki Točen pregled nad stanjem čebeljih družin na posame- znem območju ovirajo neregistrirani čebelnjaki/stojišča, na katera pogosto naletimo pri svojem delu. Osnovni na- men registracije čebel- njakov je, da v primeru izbruha nevarnih ku- žnih bolezni, ko je tre- ba izvajati ukrepe prav v vseh čebelnjakih, si- cer bolezni ni mogoče uspešno sanirati, vse čebelnjake tudi naj- demo. Če čebelnjak ni vpisan v register, se pri izvajanju sanacije lah- ko zgreši, s tem pa je ogroženo celotno območje žarišča. (Ne)točni podatki Veterinarjem pri sanaciji območja v primeru izbruha hude gnilobe veliko težav povzročajo netočni podatki o lokaciji če- belnjaka ali manjkajoči podatki imetnika čebel (npr. veljavna telefonska/mobilna številka). Omenjeni podatki so predvsem pomembni pri določanju kužnega kroga. Zapora obsega vse čebelnjake, ki so glede na dejansko stanje v naravi v trikilo - Sliki 13 in 14: Zapuščina voščene vešče Foto: Jerica Vreček Šulgaj, 2019 Foto: Lešnik, V ., 2011 Slika 15: Roje neznanega izvora je priporočljivo v zaprtem panju ali zaboju pustiti v temnem prostoru, da porabijo zalogo hrane, nato se do poleganja prve zalege oskrbujejo ločeno. Slika 16: Obrazec za izdajo potrdila za promet s čebelami je dostopen na povezavi www.vf.uni-lj.si/podrocje/ zdravstveno-varstvo-cebel. Sliki 17 in 18: Zapuščeni panji Foto: Jerica Vreček Šulgaj, 2018 in 2019 Sliki 19 in 20: V kužnem krogu mora veterinar VF NVI po uradni dolžnosti opraviti klinični pregled vseh čebelnjakov, tudi neregistriranih. Foto: Jerica Vreček Šulgaj, 2018 in Vlasta Jenčič, 2019 3/2020 letnik CXXII 70 ZDRAVJE ČEBEL metrskem pasu okrog žarišča bolezni. Najhitrejši in tudi naj- učinkovitejši način obveščanja čebelarja o terminu obvezne- ga kliničnega pregleda njegovih čebeljih družin je s pomočjo telefonskega klica. Zato je priporočljivo, da imetnik čebel ob vpisu v Register čebelnjakov navede tudi veljavno telefonsko/ mobilno številko in je ažuren pri javljanju sprememb. Težave pri izvajanju pregledov Pri izvajanju kliničnih pregledov čebeljih družin na območjih žarišč hude gnilobe naletimo veterinarji tudi na situacije, ko imetnik čebel zaradi bolezni, starosti ali službene odsotnosti ne more sam fizično odpirati panjev in vsakega sata z zalego pokazati veterinarju. Zato je nuj- no, da si za izvedbo pregleda priskrbi pooblaščenega na- mestnika, da lahko pregled hitro in učinkovito opravimo. Pomoč s strani čebelarskega prijatelja ali čebelarskega dru- štva je zelo priporočljiva tudi v primeru sanacije čebelnjaka zaradi izbruha bolezni. Sodelovanje in pomoč pri organizaciji pregledov V veliko pomoč pri sanaciji območja zaradi hude gnilobe nam je organizacija terminov veterinarskih pregledov v ob- močju zapore s strani čebelarskega društva. Preden se vete- rinarji odpravimo na teren, se moramo namreč s čebelarji, ki jim je bila izdana odločba zaradi preprečevanja in zatiranja hude gnilobe čebelje zalege, dogovoriti o terminu kliničnega pregleda njihovih čebeljih družin. Za pripravo terena za npr. pet delovnih dni vnaprej navadno porabimo skoraj en delov- ni dan in v tem času bi lahko opravili kar nekaj kliničnih pre- gledov na terenu. Če nam čebelarsko društvo ali posamezni čebelarji pomagajo in sami organizirajo termine pregledov, saj po navadi veliko bolje poznajo svoje člane in tudi vedo za lokacije njihovih čebelnjakov, nam s tem omogočijo učinko- vitejše in hitrejše reševanje ter odpravljanje kužnih krogov. Zaključek Za konec naj poudarimo, da je huda gniloba čebelje zalege bolezen, ki se zatira v skladu s Pravilnikom o ukrepih za ugo - tavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilo- be čebelje zalege (Pestis apium) (UL RS, 119/2006 in 38/2007), obvezno prijavljiva bolezen. To pomeni, da je obvezno vsako spremembo v čebelji družini, ki bi lahko pomenila sum na hudo gnilobo, prijaviti veterinarski službi VF NVI. Za hitro in uspešno sanacijo čebelarstva v primeru izbruha hude gnilobe in območja okrog žarišča bolezni je nujno natančno upoštevati navodila veterinarja VF NVI in ravnati skladno z odločbo uradnega veterinarja UVHVVR. najdonosnejša pridelava cvetnega prahu za neposredno obli- ko prodaje. Koeficient ekonomičnosti pri pridelavi cvetnega prahu je dosegel vrednost 12,23 (koeficient ekonomičnosti je razmerje med dohodkom in stroški), Na drugi strani je naj - Raziskava Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je pokazala, da je z ekonomskega vidika Pridelava cvetnega prahu rešuje ekonomiko čebelarjenja Brane Borštnik brane.borstnik@gmail.com Pridobivanje cvetnega prahu je med slovenskimi čebelarji po mojem mnenju zelo zapostavljen del pridelave čebeljih pridelkov. Večina čebelarjev pridobiva samo med, nekaj zaslužijo tudi s pro- dajo čebeljih družin, pa še to nenačrtno. Prodajo namreč tiste rezervne družine, ki jih po prezimo- vanju ni treba uporabiti in z njimi nadomestiti iz- gube gospodarskih družin. Pridobivanje cvetnega prahu je v čebelarstvu lahko ekonomsko upravi- čeno, pa ne samo v minuli čebelarski sezoni, ki je bila ena slabših sezon v zadnjih nekaj desetletjih. AŽ-panj spredaj v času smukanja cvetnega prahu Foto: Brane Borštnik