Razpust narodne skupščine nove volitve. Kaj pa je tega treba bilo?! — tako bo vprašal mnogoteri, ko čita naslov temu člaraku. To je sploh vprašanje, ki sedaj stoji v ospredju javnega zanimanja in javne razprave ne samo po Sloveniji, marveč po celi državi. Narodna slcupščina 15. junija razjpuščena, 2. nedeljo v septembru, t. j. 11. septemlbra nove volitve — zakaj? Ni naša stvar, da razmišljamo o razlogih, ki so dovedli do tega, da je ibila narodna skupščina, ki bi po zakonu morala živeti do leta 1929, predčasno položena v grob. Nekoliko smo se že navadili na to, da so narodne skupščine v naši državi kratkodahne ter da se jim nit življenja prerež? prej, nego izteče do ikonca. Imeli smo volitve koncem leta 1920, potem 1923, potem 1925 in sedaj zopet. Vmes pa so se bile ter so zopet sedaj na vrsti občinske volitve in po zimi smo imeli volitve v oblastne skupščine. Torej prilike dovolj, da smo se navadili i na volitve i na volilne skrinji«e, iki so izpočetka na nekatere čudno vplivale, ker se jim je adelo, da proti volilcem iztegujejo svoje dolge, prazne vratove, kakor mlade lastovke svoje lačne, širokoodprte kljujne proti stareem. Razmere t držayi. Pogostne volitve so dokaz, da razmere v državi niso dobro urejene, da niso stalne. Odgovornost za to pada na iiste stranke, ki so iiaprtile naši državi sedanji pretirani eentralizem. Vsled sedanje skoz in skoz centralistiene državne iireditve se morajo vsa vprašanja pretresati in vse zadeve reševati v Beogradu. To so tako veliki, raznoliki in mnogoštevilni posli, da jih ne more rešiti ne narodna 9kupščina, ne do konea centralizirana državna uprava. Sedanja Vuikičevič-Marinkovičeva vlada obtožuje v svojem pismu ma kralja, s katerim priporoča razpust narodne sikupščine, naš dosedan>]i parlament, da m rešil^najpotrebnejših zakonov, niti takih ne, ki jih predvideva ustava ter da je nesposoben za rešitev gospodarske krize, ki pritiska vse stanove in sloje v državi. Ne gre obtoževati in dolžiti samo zakanodajno oblast, ki je vsa centralizirana v Beogradu. Ako bi sedanja vlada bila objektivna (stvarna), bi morala poleg parlamenta ravnotaiko in še bolj obtožiti tudi upravno oblast, ki je vsa osredotočena v Beogradu. To je uprava, iki ima svoje oči uprte na Beograd in Srbijo veliko ibolj kot na druge pokrajine v državi ter se je doslej odlikovala s popolno nesposobnastjo za rešitev gospodarske krize. t . ,:.' Krivda centralistižnih strank. Krivda za te prilike v državi pade na stranke, ki so glasovale za ustavo in na njej temeljujoče zakone, ki so oustvarile razmere v državi, kakršne so sedaj ter tudi nosijo odgovornost za gospodarsko propadanje ljudstva in poedinih slojev. Te gtranke so: radikalna stranika, demokratska stranka in samostojna ikmetijska stranka — seda- nji slovenski Radičevci. Krivci se radi izgovarjajo drug na drugega, vsaik se trudi, da bi krivdo prevalil na druge rame, in noibeden noce reči: »Jaz sem kriv!« Tako se je zgodilo, da je med temi tremi stranikami (radikali, demokrati in Radičevci) nastal spor, ki je dnevno rastel in ki bi že o Božiču ibil dovedel do razpusta parlamenta. Takrat se je Slovenski lj.udski stranki še posrečilo rešiti parlament s tem, da je vstopila v Uzunovičevo vlado. Da je sedaj prišlo do razpusta narodne slmpsčine, je poglavitni razlog v ostrih odnošajih med radikalno stranko in Davidovičevo demokratsko stranko. V Srbiji so razmere med poediniimi stranjkami že od nekdaj tako napete, da dostikrat j>ostanejo naravnost srdite. Nemorala (nepoštenost), korupcija, brezzakonitost itd.: to so ljubeznivosli, s katerimi se pristaši poedinih strank v Beogradu dnevno obkladajo. Ker ni moglo pri-ti do zaželjene koalicije med radikali in Davidovičevimi deimokrati, so poslancem zaprli duri parlamenta in. razpisali nove volitve. Samostalna demokratska stranka s priveskom. Pribičevič-Žerjavova stranka je popolnoma potisnjena v kot. Obsojena je na ulogo Lazarja, ki čaka na drobtinice, da bi mti padle v naročje. Kako se je nekdaj ta stranka šopirila! Sedla je na široko za vladno mizo, kakor da bi edina bila poklicana vladati in upravljati to državo, češ, da ije ona edina in v prvi vrsti državotvorna. Svojo državotvornost je hotela dokazati s tem, da je svoje lastne brate ovajala in čmila v Beogradu, da niso dobri državljani. Laž ima kratke noge, pa tudi vse denuncijacije (ovadbe) in očrnitve. Bič, ki ga je ta stranka spletla za pristaše naše stranke, torej za ogromno večLno slovenskega naroda, je spremenil imejitelja ter je postal orodje, s katerim je sedaj tepena sama demokratska stranka. Slovensko ljudstvo je to stranko zavrglo, sedaj iso jo tudi v Beogradu vrgli med staro, nerabno šaro. Ljudstvo bo pri volitvah poskrbelo za to, da bo ta stranka ostala brez mandata. Pri volitvah leta 1925so samostalni demo-kratje dobili po enega poslanca na Štajerskem in na Kranjskem, ker so bili na vladi in ker so jim 'bila na razpalago vsa sredstva, s katerimi so vršili pritisk in nasilje nad uradniki, nameščenci in sploh vsemi odvisnimi osebami. Ker so ijim sedaj ta volilna sredstva odvzeta, bi radi -ustvarili neko »napredno« fronto, ki bi imela glavni namen, da bi demokratsike voditelje pri volitvali spravila »naprej«, to je do Doslaniških mandatov. To demokratsko »napredovanje« "'iii naj pomagali udejstviti narodni socialisti, ki so se dozdaj deloma udali v to ulogo, deloma pa odklanjajo namenjeni njim priganjaški posel. Za »napredno« fronto vrsijo demo-kratski kolovodje nabor rekrutov tudi v nekdanjl samostojni kmetijski stranki. 0, ti fcmetijski siromaki! Pred dvema letoma so morali slediti Radičevi trompeti, iz katere so se razlegali hrurani i-n šumni seljafiki tuši. Sedaj pa bi naj plesali po gosposkih zvakih demokratske flavte. Kako ibo potem »Kimetski list« imel široko palje zabavljanja proti pokvarjeni gospodi! In ravno v tem je največja slabost »napredne« fronte: preveč gospode, pa nič Ijudstva. Vai bi radi prišli »naprej«: i Žerjav i Pucelj i Prepeluh i-td., toda ni ljudstva, ni one »seljačike mase«, ki bi jih spravila »naprej«. Za ia cilj bi moglo služiti tudi delavstvo, in zato so demokratski voditelji začeli pomekod že šariti s socialdemokratsikimi kolovodji. Stranka slorenskega ljudstva. Vsi ti poslcusi Mberalne gospode bodo ostali ibrez uspeha. Med narodom vlada smisel in vnema samo za eno 1'ronto in to je fronta slovenskega ljudstva: Slov. ljuds/ka stranka. Naša stranka je od nekdaj stala na braniku slovenskega ljudstva, njegovih pravic, njegovih zahtev, njegovih koristi. Mi :smo stranka slovenstva in zato smo tudi jugoslovanška stranka. Klub poslancev SLS v Beogradu po pravjlci nosi naslov »Jugoslovanski klub«. Naš program je slovenstvo: samouprava, samostojnost, avtonomija Slovenije. Od tega programa nismo niikdar odstopili ter tudi ne bomo. Za njega smo se borili, za njega smo delali, bodisi da je naša stranka bila v opoziciji, bodisi da je bila na vladi. In ravno takrat, ko je strairka bila na vladi, so naši poslanci vneto delovali za 1. tocko našega programa: za samoupravo Slovenije. To kar so naši poslanci ona dva meseca, kar so 'bili na vladi, dosegli za idejo samouprave in za uresničenje te ideje po oddelkih i<n stopnjah: to presega splošno pričakovanje. Ona dva meseca, ko je naša stranka sodelovala v vladi, je tudi dosegla začetno znižanje davkov, ki so jih Sloveniji naložile centralistične strailke, med njimi samostojni demoikratje in kmetijci, zmanjšanje dajatev in olajsanje ibremen. V tem oziru bi se bilo uspešno delovanje naših poslancev v Beogradu nadaljevalo, da ga ni preprečila nesloga centralističnih strank. Program SLS je v istini državni program, bodisi kar se tiče notranje državne preureditve na podlagi široke, istinite in ikrepke ljudske samouprave, bodisi kar se tiče socialnega in gospodarskega dela našega programa. Točke našega sooialnega in gospodarskega programa je kot svoj program prevzela sedanja vlada, ki v svojem pismu na kralja povdarja široki obseg gospodarske ikrize v državi in nujnost smotrenega dela za gospodarsiko povzdigo kraeta, delavca, obrtnika, trgovca in industrijalca. Stranka taiksnega programa in taksnefa dela zasluži popolno zaupainje slovengkega liudstva. To zaupaijje ji je ljudstvo dokazalo pri dosedanjih volitvah ter ji bo še v večji meri dokazalo pri septemibrskih voiitvah. V nedeljo, 11. septembra, bo marširala skupna slovenska fronta. In ta fronta bo izvojevala veliko in sijajno zmago stranjki slovenskega Ijiidstva: Slovenski ljudski stranki!