Posamezna Številka 30 vinarjev. SttV.63. V umni, v ceneno, one t n im Leto TO ■CIHBri»W$m T. es Velja po poŠti: s u oalo leto napra)., K 80--• ■a «n mesec „ .. n 5-50 m inozemstvo ., „ 70 — V Ljubljani na dom Za Mlo leto naprej.. R 53-— m m uieseo „ .. K 5-— V iprav) prejsoan maicilM „ 4-30 s Sobotna Izdaja: a Za oalo leto , . , ia inosamalTo. , K to _ .. iS'—- t- i, m Inseratl: Eseea Enoatolpna patttvrata (38 nua ilroka In 3 mm vlaoka ali m|« proitor) n aakrat . . . . p« 50 v u dva- ln vetaral . „ iS u Ob achotab dvojni Urit Enostolpua pati trota & V— lakaja Ttak du Imamtt m* tadaljak tn dan po praznit«, ob 5. url *]utrs]. W Uredništvo ja t Kopitarjevi allol »»ar. 8/IR Ronoplal ee oa vračajo; ueiranklrana p lam« aa h »prejemajo. Taiafon« Stav. 60. Političen list za slovanski narod. Dpnva ta v '.'.opltarjavt nI. 8. — Bačun poitsa hran. ljubljanske fet. 650 aa naročnino la it. 349 u oglata, »Tstr, tn čeS.re 24.737, ogr. 23,511, bora,-bero. 7583. Smrtma obsodba? Bern, 15. marca, »Večerni list« poroča; Švicarski diplomatični krogi so prejeli iz Pariza vest, da se je svet deseterice sporazumel 6 sledečo rešitvijo jugoslovansko - italijanskega spora: 1. Italija odstopi Jugoslaviji Dalmacijo in si pridrži le nekaj otokov vojaškega pomena. 2. Reka postane svobodno mesto pod pro-tektoratcm velevlasti. 3. Jugoslovani se morajo odreči vsem pravicam na Goriško, Trst in Istro. 4. Italijanske in jugoslovanske manjšine dobe v obeh državah svojo avtonomijo. Brszpraona raja. Trsi, 15. marca. (P. P.) Prodajna prepoved, ki je objavlja uradni »Osservatore Trieatino« z dne 19. februarja t, 1., ima po informacijah iz verodostojnega vira namen, preprečiti osebam, ki niso strogo italijanskega patriotičnega mišljenja, nakup nepremičnin in trgovskih podjetij ter pridobivanje zemljiškoknjižnih pravic. Dovoljevali se bodo le taki prenosni posli, pri katerih so kupec oziroma upravičenec oseba italijanskega mišljenja ali italijanska tvrdka; tudi taki prenosni posli se ne bodo dopuščali, pri katerih sta obe stranki slovenski, kjer bi se torej posestno stanje v narodnostnem oziru sploh ne spremenilo. Določba, da se tudi pogodbe lahko razveljavijo, ki sc bile sklenjene pred objavo prodajne prepovedi, uvaja za slovanski živelj v zasedenem ozemlju tako brezpravnost, kakršna ni bila niti brezpravnost Poljakov na Pruskem v dobi najhujše ger-manizacije. Gorica, 15, marca. (P. P.) Goriško italijansko društvo »^ederazione fra funzio-nari stataii della Provincia di Gorizia« (Zveza državnih uradnikov goriške dežele, setoječa večinoma iz renegatov) je razdelilo med goriške slovenske uradnike, ki so v državni službi sledečo tiskano izjavo, ki jo morajo podpisati, V nasprotnem slu- j čaju jih čaka odpust in izgon. Izjava se glasi: Podpisano ravnateljstvo, ki je razpravljalo o Vaši prošnji, da se Vas sprejme v »Zvezo državnih uradnikov goriške dežele«, je sklenil v seji dne........1919, da ugodi vaši prošnji pod pogojem, da vzamete na znanje sledečo izjavo in da nam jo vrnete z Vašim podpisom, nakar se Vam bo izdala legitimacija. Izjava. »Ker je podpisani, kot uradnik slovanske narodnosti pripoznal, da ima italijanska vlada najboljše namene za pospeševanje moralnega in političnega razvoja slovanskih narodov Julijske Benečije, v kolikor v splošnem stremi po mirnem sodelovanju z italijanskim življem na temelju enakih pravic, izjavljam, da sem pripravljen vplivati v mejah svojega delokroga na vse svoje rojake, da bodo spoštovali italijansko državno načelo in da sem voljan sodelovati za dober sporazum med obema narodoma.« To potrjujem s svojim lastnoročnim podpisom: Federazione fra funzionari stataii ddla Provincia di Gorizia, II Presidento II segretarioi Podpis nečitljiv! Prof, G. Zanei 1, r. Zflfgre Zagreb, 15, marca ob pol 10. uri zvečer. »Narodna Politika« je vest »Večernega lista«, da so Gorica, Trst in Istra izgubljeni, sporočila zagrebškemu prebivalstvu s posebno izdajo, ki je bila v mnogo tisoč izvodih takoj razprodana. Ljudje so se pričeli zbirati po ulicah in so razpravljali o tem poročilu. Zvečer so nastale v Zagrebu velike demonstracije, katerih so sc udeležili posebno visokošolci in dclavci. Demonstrantie so proglasili današnji dan za dan narodne žalosti, šli so po vseh kavarnah in zahtevali, naj se v znak žalosti zapro, kar se je tudi takoj zgodilo.. De- monstrante 60 šli tudi pred gledališče in zahtevali od intendanta, da ustavi predstavo. Intendant je javil občinstvu, da je danes dan žalosti za Jugoslovane in da so v Parizu z laškim bodalom smrtno ranili srce Jugoslavije. Demonstracije so trajale do 8. ure zvečer. Demonstrantjc so sc zbrali na Jelačičevem trgu, kjer je bilo več govorov, Ljudje so demonstrirali proti Italiji in Franciji. Ob 10, uri bodo pred glediščem zažgali italijansko zastavo. V mestu vlada največja razburjenost. Jutri bodo po Za-grebu visele črne zastave. Naš človek ljubi strastno svojo zemljo. Velikokrat so sc že lažnjivi dušeslovci norčevali iz našega kmeta in njegovih pravd za mejo. Nerazumljivo se jim jc zdelo, kako more kmet žrtvovati stotake in stotake za košček zemlje ob meji, ki dostikrat ni vreden par kron. Pozabili so pri tem na globlji pomen cele stvari. V takih pravdah ne gre za kepo prsti, za pergišče travo aH vresja, ne gre za par grmov, ampak gre za načelo. Kmet je svoji zemlji vtisnil pečat ue samo svoje osebe, ampak cele svoje delavne družine, zato jo hoče ohraniti, zapustiti svojemu rodu neokrnjeno. Njegova zemlja živi v njegovi duši živo življenje in dobiva značaj osebnosti. Kdor okrne ali rani njegovo zemljo, r*ani njegov obraz in mu pokvari lepo podobo, Ljubezen cclcga jugoslovanskega naroda do naše domovine ne more biti manjša in drugačna kot ljubezen našega kmeta do njegove zemlje. Saj je naš narod — narod kmetov. Tudi naš delavec, naš trgovec in obrtnik jc priklenjen z enako moč- no ljubeznijo na tisti del naše Zemlje, ki sc razteza od goriških Brd do Soluna. V Ameriki in Westfaliji jo sanjal naš izgnanec samo o vrnitvi na ta sveti košček zemlje. Tudi v našem intellgentu tvori ta ljubezen najznačilnejšo črto njegovega značaja. Naš inteligent celo življenje ne more preboleti, da ga je uka želja odtrgala od domače grude, čeprav v naših malih mestih živi tako blizu nje. V to bol izzvenc ravtno tako verzi Prešernovi, kakor modernega sodobnika Župančiča. Obetali so nam svobodo, V solnce našega vstajenja so nam postavili 14 WiIso-novih točk, vse bogastvo globoke jugoslovanske duše je zaplalo, sedaj pa se pojavljajo glasovi, da nam glasniki osvobojenja mneravajo najprej onečastiti obraz naše domovine, da ji hočejo iztakniti oči, izre-zati pljuča in srce ter tako onečaščeni šele priznati pravico do obstoja. Ali naj postane 14 Wilsonovih točk za nas !4 postaj Kalvarije? AH ne veš, hlapec Jernej, da boš vedno zastonj Iskal pravice pri gospodarjih in oblastnikih? Še na svoje brate se ne smeš preveč zanesti, ampak samo nase in na svojo pravico. Včeraj javljcna novica, da sc je jujjo- slovansko-italijanski spor na pariški konferenci rešil tako, da so sprejete vse zahteve Italije po našem Trstu, Goriški in Istri, ta novica res še ni popolnoma potrjena, vendar imamo dovoli drugih vesti, ki nam potrjujejo, da so Italijani duše-slovno globoko doumeli našega človeka. Raniti so nas hoteli v srce, in to se jim je popolnoma posrečilo. V imenu svobode in kulture naj bo odslej zabranjeno našemu človeku v Primorju kupovati zemljo, ki jo jc mpčil znoj njegovih dedov in pradedov. Pravde za mejo pri naših kmetih nc raz-paliio samo strasti obeh pravdarjev. Cela soseska pribiti ob taki priliki na lice mesta. Vsak čuti, da ne gre samo za košček zemlje njegovega soseda, da gre za veliko več, da gre za pravico tistega, ki je dal s svojim znojem zemlji obliko. Udarili niste le naših Primorcev, udarili ste ves naš narod! Kadar je hlapec Jernej oseba, lahko propade s svojo pravico pred vsemi sodniki, kadar pa je hlapec Jernej cel narod, si prejalislej pribori pravico pred sodnim stolom poveslnice narodov. Ali se tega ItaUjanl niso naučili iz svoje lastne zgodovine? Ali je pariška konferenca prepričana, da je ona v zgodovini narodov zadnje in najvišje sodišče? Ali ne ve desetorica mož, ln ima danes oblast nad celim svetom, da jc nad delom posameznikov še druga silnejša moč, ki prejalislej maščuje in kaznuje vsako nasilje in krivico? Naš hlapec Jernej s svojo pravico ne bo poginil, ker hoče živeti! Pravica je njegova, in čc mu jo bo kdo kratil, si jo bo vzel! Dr- J. P.: Prihajajo črne vesti iz mesta svetovne kulture, središča vseh lepih umetnosti. Tam dele dobro in slabo po zasluženju in po — paktih. Kdo so ti pravični, za vse-obči mir tako zavzeli gospodje sodniki? Govorili so in obljubovali malim narodom svobodo in samoodločbo. Vse lepe misli, ki si jih je bil kdaj človeški duh zamislil v visokih trenutkih navdušenja, so letele iz njegovih ust na naslov »zatiranih«, za katerih edino so sc pričeli med seboj dogovarjati in sklepali trdne, večnoveljav-. ne pogodbe. Vcčnoveljavnc ? Kaj je večno trdno? Moderna veda in modern« morala je stoletje učila, da ni nič trdnega, vse le relativno, vse samo plod slučaja, trenotnih razpoloženj. Danes pa stoji nachkrat vse trdno, ker patki so sveti. — In šc eno jc sveto — sacro egoismo. in slrategične meje. Vse to samo iz prave ljubezni do trpinov in tlačenih. Da, t? modema morala: Se čudite, če šviga po Evropi vsepovsod rdeči zubelj? Ali, ne, gospodje, ki imate danes še moč v roki, čez leto in da!n pa ne, tudi za vas je zapisano: »Zr.dnjič, gospodje in sodniki sveta, zadnjič in nikoli več!« Mi pa, ki smo bili od nekdaj sekira, ki r,o jo drugi brusili, da smo se pretepali za druge in krvaveli iz vseh strani; mi pa, ki smo si sami iz svojega proti vseni zaprekam utirali pot. k pošteni kulturi, mi —-ki nas stavite v isto vrsto s Turki in Albanci, Azijati in črnci — mi uboge siroto s pritajeno boljo, stisnenirai zobmi in s krčevito pestjo podprti strmimo v daljo, kjer gore rdeči kresovi m požirajo zadnje | ostanke individualistične kapitalistične I družbe in njene, kulture. Nero je dal zažgati Rim, tisti visoko kulturni Rim, ki je bil dika in ponos starega sveta. Smejal se je in pel in brenknl i v krodnitfov. veseleč sc, l i ■ -A ' kako bo pozidal — nov Rini. In padale so žrtve, padali so nedolžni kristjani za slavo novo urejenega Rima. O, vesel je bil pogled na tisti krasni požar. Zgodovina pa je zapisala svojo pošteno in odkrito besedo o Nerouu — norcu. Ni zmagal norcc, zmagal je — trpin. Sezidal jc nov Rim, a ta Rim ui bil več prestolica tiranije. Nasledniki ponosnega Rima naj sc ne vesele ob ognju, ker bliža se ura strašnejše sodbe. Zakaj vse na svetu se poplača stoterno, Slekli ste nas do nazega, oropali vsakega upanja v pravičnost — orožje ste pobrali. Z belo zastavo ste prišli v naše kraje, z rdečo se vrnete, V to verujemo, ua to prisegamo in molčimo na dan — črnega spomina. Lc sodite —! A. R.: Nsa smrS Ljubljana, 16. marca. Nismo bili iznena'Jeni, ko nam je žica prinesla včeraj iz Pariza preko Švice vesti, da je naše, od Ita!i:anov zasedeno in z vso krutostjo in teptanjem človeških in oaicdnostnih pravic upravljcno ozemlje, prodala antanta Italiji. Četudi sprejemamo te vesti z največjo rezerviranostjo, ker šo n'so uradno potrjene, jc vendar danes vsakomur jasno, da nimamo iz Pariza pričakovali ničesar dobrega. Mirovni kongrei se je degeneriral v absolutistične - kapitalistični klub desetih diktatorjev, ki igrajo z r.aiodi sveta nevarno igro. Ta »svet deseterice« se zapira v »i rno dvorano« na Ouai d'Orsai, razpravlja in razpravlja, ves na -vajetih velikega kapitala in njegovih iz-rrdkov, imperializma in militarizma. Tu-pa tam odpro lakaji milostne duri kakemu zastopniku malih narodov ali držav, d?« sctcrica ga posluša in zopet razpravlja in zopet pretresuje ua dolgo in široko, ker se ji zdi, da ima časa dovol),.. Medtem pa narodi čakajo, narodi, ki so pretrpeli vsa štiri vojna leta nečloveške mulce, ki so igrali v svetovni tragediji žalostno vlogo glavnega junaka, izkrvavele žrtve zakulisnih intrig, enakih intrig, ki se rogajo sedaj njeni nepopisni in neugasljivi žeji po resničnem miru, po pra-vici, svobodi in ljubezni. Narodi čakajo, do skrajnosti izmučene mase delavskega ljudstva hrepene po odrešilni besedi, ki je noče biti, Kaj je ni rekel Wilson? Ali ni poslal pred letom dni vsem narodom svojo poslanico miru in ali ni izprcgovoril odre: šilne besede, ko je lani februarja zahteval v imenu človečanslva in demokracije, da narodi in dežele ne smejo biti več predmet igre državnih oblasti, temveč, da se ima rešiti vsako vprašanje glede ozemlja v interesu in v prid prizadetega prebivalstva in naj se vsem jasno označenim narodnim zahtevam ugodi v najširšem obsegu? Da, vrgel jc te v resnici človeko« ljubne in demokratične ideje med evropsko klanje, ki so pa bile dobre in veljavne le do tedaj, dokler niso najbolj teptani io brezpravni narodi zrušili najhujši imperializem in militarizem Srednje Evrope in s tem pripomogli antanti do zmage. Zdaj se nihče ne zmeni več za nje! Ker nad temi razvalinami, iz katerih sc še kadi gorka človeška kri, se je zarezal nov obraz imperializma, ki bi rad nadaljeval vlogo prejšnjega, pod drugo zastavo, a z istim« cilji. Samoodločba narodov je postala beseda brez vsebine, fantom in prazen zvok, ki ga spremljajo mogotci le s pomilovalnim posmehom. Toda samo mogotcil Kajti najširše evropsko mase so po brezmejnem trpljenju spregledale iz stoletne zaslepljenosti, zazrle so novo luč svobode in pravice. Seme tc ideje svobod« in prave demokracije se je zasadilo globoko v ponižano in razžaljeno srce ljudskih mas in jc tam, kjer so ječale v najhujši sužnosti, vzklilo v mogočen požar, ki je uničil vse gospod?Ivo liranstva in kapitalizma in vzel vajeti v svoje strašne, maščevalne roke. Ognjeni obroč iz Rusije se širi, vedno dlje segajo njegovi plameni, vedno silnejša in ncodoljivcjšu uostaia moč njenih idei Svet desetorice pa sedi na foteljih, izpod katerih že sikajo grozeči zublji in seje in določa v najsvetejših narodnih pravicah proti narodom samim, se igra z ozemlji in jih meče kot žoge iz enega naročja v drugo. Zavedel se ni te nevarne Igre niti tedaj, ko so ideje Rusije dvignile roko Cottinu, da je sprožil na predsednika te desetorice, ostal je gluh in nem za ta zadnji opomin in se nc zmeni za grožnje in krohot »ruske galerije«, kot je to dobro že nekdo povedal. Evropa pa čaka v nemi grozi najhujše socijalne revolucije' v svetovni zgodovini. Zato: kakorkoli! Če odloči pariška konfcrenca proti nam, ne bo in ne more biti ta odločitev drugega, nego začasna, če nam pa prizna vse naše pravice, bo imela toliko žrtev man), toliko trpljenja in solz manj na svoji vesti. Zato: kakorkoli I Zakaj, pomni narod v bolesti, ki te |e udarila včeraj v srce: pride dan, ko bodo narodi saini pomedli ? temi papirnatimi pogodbami »mirovne konference«, ki jim sedaj deli krivico in seje nov vihar in da bodo te gospod« sodili — in obsodili! In v tej novi Evropi, ob popolni zma-jgi nad kapitalizmom, absolutizmom in militarizmom si borno z narodi podali bratske roke in brez tajnih diplomatov v ljubezni in svobodi dali in dobili vsak svoje! ¥ agoiiIlL Pariz, 8, marca. V tukajšnjih jugoslovanskih krogih je razen pri onih, ki so močne vere in ki obračajo vse na dobro, upanje padlo na ničlo. Spočetka, ko smo videli, da ententa vztraja na londonski pogodbi, se je tu pojavila misel \Vilsonove arbitraže, Tedaj smo bil še tako gotovi, da se pravica ne bo dala na konferenci brutalno kršiti in da si ententa ne more dovoliti tako očitne ironije z Wilsonovimi načeli, da Eredlog arbitraže niti v jugoslovanskih rogih ni bil povsod simpatično sprejet, A ko smo se prepričali, da se ltali;a nikakor ne namerja odreči londonski pogodbi, da je Francija do nas — če rečem milo — jako hladna, da francoska cenzura sistematično zatira vse, kar bi moglo francosko javnost poučiti o dejanskem položaju pri nas, da celo Češka ne kaže prav nobene volje, podpreti nas v neenakem boju, je naša delegacija slednjič sprejela načelo, da se predloži vprašanje Trsta in istrskih mest Wilsonu v razsodbo. Italija je odklonila tudi to, dasi je bil naš predlog pri Američanih prijazno sprejet. Kmalu nato se je ventiliralo vprašanje plebiscita v zasedenem ozemlju. Razumljivo je, da naša delegacija temu načrtu ni mogla biti naklonjena. Dokler stoji v naših krajih italijansko vojaštvo, dokler je vsa civilna uprava v italijanskih rokah in dokler bodo italijanske oblasti kazale tako malo smisla za takt in svobodo, je plebiscit bil nesprejemljiv. Medtem pa so postajale naše zadeve od dne do dne bolj brezupne. Za Ameriko vemo, da nam je naklonjena in da presoja tudi naše vprašanje s svojega visokega stališča socialne etike in človekoljubja, toda Anglija nam je prijazna le v toliko, kolikor je navezana na Ameriko, medtem ko so nam vse druge moči sovražne. Naša delegacija je torej bila prisiljena misliti na zadnje sredstvo, na plebiscit v zasedenem ozemlju. Naši odposlanci se dobro zavedajo, kako nevarno je to sredstvo v razmerah, v katerih smo. Toda ko se ni več mogoče nikamor drugam nasloniti, jim ni preostajalo drugega, kakor da zaupajo moralni moči, svo-bodoljubju in discipliniranosti našega naroda. Ko je volja svetovnih sil proti nam, moramo vreči na kocko zadnje, kar imamo, voljo našega plemena. Razen zunanjih težav, ki zastavljajo naši delegaciji pot, je treba našim zastopnikom premagati tudi mnogo notranjih ovir. Sedaj je, na primer, vsa francoska javnost polna govoric o »ljubljanskem incidentu«. Italijanom se je posrečilo iz tega dogodka skovati močno orožje proti nam in rane, po naši sodbi, ne bodo izostale. V nobenem francoskem časopisu, v nobeni diplomatični predsobi ni slišati niti besede, ki bi hotela drugače pobarvati te dogodke, nego so jih popleskali Italijani. In naša delegacija je ne le moralno preslabotna, da bi konlrekarirala italijanske spletke, ampak do danes niti sama ne ve, kaj naj misli o tem incidentu. Niti iz Ljubljane, niti iz Belgrada ne dobi obvestil, ki bi objektivno pokazal dejanski položaj! Ob tej pasivni resistcnci vlade za Slovenijo ter centralne vlade so naši z?r}o^niki prisiljeni, da čakajo nadaljnjih v1 ~cev usode. Kakšno je po tem takem ' "'-ovo duševno razpoloženje, vi tam cV: 'nhko slutite, toda vedeti tega ne morete In še nekai drugega je, kar zorani omeniti. Ni toliko usodno, a tem bolj žalostno, da so v Parizu Hude, ki nikimor ne sodijo semkaj. So tukaj 1'uclje, ki iim občevanje z nami ni odprlo oči in razširilo obzorja, ki še danes mislijo, da je kralje-»tvo SHS identično z Dalmacijo, To je dr. Smodlaka, član širše naše delegacije. On ne pozna niti Banata, niti naše severne, niti severozahodne meje. Geografska karta naše države se zanj začenja za Špico in končuje pred Reko. Onostran te črte se razprostira kraljestvo LTtopija, nastanjeno z rodom Megalomanov... Mi ne moremo razumeti, kdo je dal dr, Smodlaku take instrukcije, ko jc odhajal v Pariz, in še manj je razumljivo, zakaj ga centralna vlada ne odpokliče, kamor spada. Njegova navzočnost tukaj je za nas moralni deficit. Oprostite mi vi, ki ste doma in ki pričakujete tolažilne besede iz Francije. Jaz sem črnogled človek in mislim, da se v Parizu, tem svetovnem semnišču, dopolnjuje agonija našega naroda. Med truščem in hrupom, sredi političnih alarmov in diplomatskih spletk, med sejami vlastodržcev mi mali in pozabljeni umiramo, kakor sem i bral oni dan. da je umrla zapuščena šivilja, i uboga grisetka, v svoii podstrešni sobici. . S Belgrad, 13, marca 1919. Jugoslovanski klub je včeraj, po poslancu Francetu S m o d e j u in tovariših vložil sledečo interpelacijo predsedniku ministrskega sveta in ministru zunanjih poslov, V svetovni borbi je neizmerno trpel troimeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev; junaški Srbi so doprinesli najsijajnejše dokaze zvestobe do zaveznikov v najža-lostnejših razmerah; svojo domovino so raje izgubili, kakor da bi se sovražniku uklonili, in narod ter vojska sta v nepopisni bedi ginila. Srbskim sokolom pa ni klonil duh, marveč so s svojimi zavezniki zavojevali nazaj svojo domovino, podobno veliki groblji. Hrvatje in Slovenci pa smo trpeli vsled strahovlade Nemcev in Madjarov, ne samo v ječah in izpostavljeni na vseh bojiščih v prvih postojankah pod nadzorstvom nemškega vojaštva, marveč še veliko huje duševno, ker nam prva leta svetovne vojne ni bila dana fizična možnost, da bi se oprostili železnega nemško-madjarskega objema, in ker je morala kri naših vojakov v potokih teči za lastno suženjstvo in proti tistim, za katere smo gojili vse svoje simpatije. Kakor hitro pa je bila dana prva možnost, smo započeli brez ozira na to, da smo vsled, tedaj še negotovega izida vojne postavili na kocko usodo naroda, veliko politično akcijo za razkroj Avstro-Ogrske in njene armade. Italijanska armada na soški fronti ni uspela z orožjem in bi nikdar ne bila, jugoslovansko in češko vojaštvo je kratko-malo odložilo orožje ter se je zavejo vračati proti svoji domovini, da pomaga na razvalinah Avstro-Ogrske graditi nove države. Razsul avstro-ogske armade ja zadr-žavala tako dolgo samo italijanska armada, ker Jugoslovani imperialistični italijanski vladi nismo zaupali. Šele ko so prihajala po italijanskih letalcih izmišljena poročila dr, Trumbiča in naših legijonarjev v Italiji, da tudi Italija hoče svobodo Jugoslovanov, so slovenski vojaki na italijanski fronti odložili orožje. V zahvalo za to so bili po razsulu soške fronte jugoslovanski le-gijonarji v Italiji internirani, kakor hrvatski vojaki Sesan, Farčič, Giunio i. dr., ki so Italiji izročili avstroogrski mornariški načrt. Kakor hitro se je izvršil v bivši Avstro-Ogrski preobrat, so se sešli predstavitelji slovenskih, hrvatskih in srbskih strank bivšp monarhije, da v imenu naroda slovesno izrečejo svoje dolgo zaželjeno ujedinje-nje z brati iz kraljestva. Narod je zadihal svobodo in plaval v veselju, pa kmalu je prišlo zanj razočaranje od strani osvoboditeljev, ki še do danes iz nam ncumljive obzirnosti do italijanske vlade niso priznale naše nove države. Italija ni prizanesla Jugoslovanom svobode. Njena armada ni zasedla samo slovenskega in srbsko-hrvatskega ozemlja do demarkacijske črte, ampak je hotela še mnogo dalje, da ji niso zastavile poti srbske čete; prišla je z belo zastavo kot prijatelj, potem pa nastopala kot sovražnik. Začela je Jugoslovanom na okupiranem ozemlju zapirati šole, odpuščati jugoslovansko uradništvo, internirati in deporti-rati ugledne može in mučiti naše prebivalstvo, da so oživeli spomini na avstrijska nasllstva 1. 1914. in 1915. Venomer provocirajo prebivalstvo izven okupiranega področja, širijo s podkupovanjem korupcijo v agitacijske svrhe, ne spoštujejo verskega čustva prebivalstva in se vmešavajo v bogoslužje. Tako postopajo Italijani na celem okupiranem ozemlju, na Kranjskem, Goriškem, v Istri, Trstu, Dalmaciji. Dalmacijo so vrhtega obsodili na lakoto, ker ne puste v Kninu nakopičenih živil v Dalmacijo, prevoz ententinih živil iz Splita v Sinj so pa onemogočili s tem, da so vzeli premogovnik Siverič, da železniški promet stoji. Niso so še sešli zastopniki aliiranccv v Parizu, že so iskali stika avstrijski Nemci ia Italijani, kako bi pristrigli naravne meje Jugoslovanom tudi na severu ln |5h oslabili. V zavesti, da ententa ne želi bojev, Jugoslovani nismo s primernimi vojaškimi silami zasedli vsega našega ozemlja na severu, kjer jc bilo pričakovati bojev. Čakali smo, da določi ententa proti bojevitim Nemcem po prvih spopadih na severu demarkacijsko črto, ki bi obsegala vse slovensko ozemlje in ki bi omogočalo upravo. Toda za to disciplinarnost imamo sedaj to zahvalo, da so nemške boljševiške tolpe in nemško vojaštvo ua Koroškem z veliko premočjo napadie naše maloštevilne straže, začelo pleniti, ropati po slovenskih selih, ogrožati življenje našega prebivalstva in da se je začel tam bujno razvijati boljševizem. Trume slovenskih beguncev iz Koroške pričajo o nemškem pusto-šenju in nasils';vih med Slovenci, kakršna so delali Nemci med vojno v Belgiji in Srbiji. Premagani Nemci se čutijo zmagovalce, ker se zavedajo italijanske podpore. Na Koroškem to uprizorili celo ljudsko glasovanje v senci bajonetov in pod grožnjami požiga, pobojev, ropanja in zaplembe posestev tistim, ki bi se drznil glasovati zoper Nemško Avstrijo. Kakor Nemci tako tudi njihovi duševni sorodniki Madjari po zmagi aliirancev, niso opustili svoith starih imperialističnih stremljenj in nasil-stev proti jugoslovanskemu prebivalstvu v nekdanji Ogrski, Prekmurski Slovenci in Hrvati v Me-djimurju so morali do zadnjega časa vsled madjarskih nasilstev in pobojev mnogo trpeti. Jugoslovansko prebivalstvo se začudeno povprašuje, ali je zmagala ententa in ž njo pravica ali pa Nemška Avstrija iu Madjarska, ko vidi, kako nerazumljivo prizanesljivo da ravna ententa z Nemško Avstrijo in jo takorekoč indirektno podpira proti svojim jugoslovanskim zaveznikom na ljubo imperialistični italijanski vladi v času, ko slovensko-hrvatsko-srbski narod trpi glad iln pomanjkanje in mu vsled tega kljub sijajni disciplinarnosti preti boljševizem, zlasti, ker Italija zapira dovoz živil po morju, na severu pa Nemška Avstrija dovoz potrebščin, kakor sladkorja, soli, petroleja itd. In vse to zastopniki entente v Nemški Avstriji mirno gledajo. Italija tira s svojo imperialistično politiko svet v nevarnost, da se vname svetovna vojna. Jugoslovani nikdar ne bomo prepustili svojih bratov žalostni usodi pod italijanskim imperializmom. Že danes bi zadostoval le migljaj, da se naše ljudstvo (v okupiranem ozemlju) dvigne zoper italijanske nasilnike, toda naše ljudstvo jc disciplinirano in se vrhtega zaveda, da italijanski narod ni krivičen kakor njegova vlada; zato potrpežljivo čaka na razsodbo entente. Jugoslovani nikdar ne bomo odnehali od svojih upravičenih in utemeljenih zahtev; v Maccdoniji, ki je napojena s srbsko krvjo, v Banatu in Bački, Medjimurju in na Prekmurskem; niti koščku naše kršne Dalmacije in njenim otokom, Reki kot trgovskemu pristanišču za srbske hrvatske zemlje, naši solnčni Goriški, Istri in Pri-raorju s Trstom kot edinim naravnim gospodarskim izhodiščem za slovenske Zemlje, kakor tudi svojim severnim mejam; Celovcu kot zibeli Slovenstva in Beliaku kot najvažnejšemu prometnemu središču kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na severu se Jugoslovani nikdar ne bomo odrekli; vsi ti kraji so naši ali pa leže na našem teritoriju. Zbog teh dejstev vprašamo gospoda predsednika in ministra zunanjih poslov ter zahtevamo, da nam odgovori na sledeča vprašanja. 1. Ali je vlada voljna povedati, katere meje jc določila naši državi in poverila njih zagovor delegaciji v Parizu? 2. Je li celokupna naša mirovna delegacija v Parizu zastavila vse svoje sile, da se vsem našim opravičenim zahtevam glede določitve mej v Macedoniji, Banatu, Bački, Medjimurju, na Prekmurskem, na severu proti Nemški Avstriji in na jugu Italiji ugodno rešijo? 3. Zakaj zavezniki razen Amerike še do danes niso priznali Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in še niso za nas krivičnega in od entente postavljenemu načelu o svobodi narodov nasprotujočega londonskega pakta razveljavili? 4. Ali ententa odobrava, da je italijanska armada prekoračila celo demarkacijsko črto na več krajih, da zapira slovenske in hrvatske šole, muči slovensko in hrvatsko prebivalstvo in zatira vsak narodni pojav avtohtonega prebivalstva na okupiranem ozemlju? 5. Je li ententa natančno poučena, da je Nemška Avstrija v dejanskem vojnem stanju s Kraljestvom Srbov, Hrvatov iu Siovencev in zakaj ententa ni določila tudi na naši severni državni meji demar-kacijskc črte, ki bi obsegali vse od Slovencev zahtevano ozemlje? I¥lia£@isSSfissi2 (Posebno poročilo »Slovencu«,) Reka, 15. marca. — Iz Gorice je došla vest iz verodostojnega vira, da sta se dr. Podgornik in B e r b u č vrnila iz internacije. Verige so jima na rokah odrgnile kožo do živega mesa. Pretrpela sta nadčloveške muke. Dr. Zorzi se nahaja še v ječi. Njegova žena je v Gorici od žalosti z b 1 a z n e 1 a I Med pravico in krivico ni kompro-mlsaf Zato ponovno proglašamo zahtevo slovenskega naroda, da noben naš zastopnik ne sme podpisati smrtne obsodbe sto-jemu narodu, ki jo proglaša deset mož tam v Parizul Gorje onemu, ki bi bil sokriv največje nesreče, ki je kdaj zadela naš narodi Belgrad, 13, marca, Danes je Jugoslovanski klub po narodnem zastopniku dr. Jos. Hohnjecu in tovariših na ministrskega predsednika, vodečega posle zunanjega ministra, vložil naslednjo interpelacijo: V Mariboru je zadnji čas bivala italijanska vojaška delegacija, sestavljena iz nekaterih častnikov in podčastnikov. Njihov nastop je bil tak, da je vzbudil med slovenskim prebivalstvom v Mariboru in okolici upravičeno nezadovoljnost. Njihovo vedenje je bilo prešinjeno z ostentativ-no simpatijo napram nemškemu življu in z neprikrito mržnjo zoper stremljenja tro-iroenskega naroda SHS. S tem se daje moralna podpora in pobuda nemškemu protidržavnemu gibanju ter se ogroža mir in red v naši državi. Podpisani vprašajo: 1. Je-li ministrstvu zi zunanje zadeve znano, iz katerega namena in od koga po-slna je označena vojaška delegacija prišla in bivala v Mariboru? 2. Ali je vlada voljna, da r bodoče ukrene vse potrebno, da eventuelno takšne vojaške delegacije, ki potujejo po slovenskih krajih, s svojim nastopom ne bodo vznemirjale jugoslovanskega naroda? Belgrad, 14. marefe Včerajšnja večerna seja je bila vsled svoje zunanjosti zanimiva za vse, ki so prišli z onstran Save. Med poslanci je vladalo že pred sejo slavmostno in živahno razpoloženje, kajti bili so pred prisego, ki sc po navadi Srbije opravlja preči duhovnikom in s cerkvenim obredom. Med poslanci na hodniku pred zbornico sta bila kat. župnik Wagner in belgrajski pravoslavni proto Božič, pred predsedniško estrado pa je stala vitka postava muslimanskega horže. Zekerije efeu-aije, pristno orijenialskega tipa s snežno-belim turbanom in dragoceno zlato izvezenim tžalcom okoli njega. Na desnici pred klopjo zborničnih tajnikov stoji danes v zbornici pregrnjeua miza 8 svečo in pravoslavnim in katoliškim obreclnikom, medtem ko drži hodža v roki polo popisanega papirja: Zakletcv iz poslovnika in arabsko molitev. Dopoldne je bil predsednik napovedal sejo za 4. uro popoldne, a kljub temu, da so se kazalci pomaknili preko petih in da so vsi poslanci na svojih mestih, se seja vendarle ne pričenja. Ne, vseh poslancev ni. Na levici centruma zija med klopmi dovolj velika praznina — tam, kjer sede poslanci, združeni v »»Narodnem klubu«. Med Starčevičanci sc je bila v klubskih prostorih razvila obširna debata zaradi izjave, ki so jo sklenili podati pred prisego. Čim dalj je trajala debata, tem večja nestrpnost je vladala v zbornici med ostalimi strankami, ki so bile že vse na svojih mestih, in ko so se slednjič Starčevičanci prikazali v zbornico, jih je pozdravil splošen: Oooo!« Znamenje iznenadenja in olajšave. Na poziv predsednika Pečiča je stopil proto Božič s križem v roki in v orna tu k pultu poročevalca. V zbornici je zavladal mir. Proto je pozval z osornim glasom pravoslavne poslanike, naj-vstanejo in polože prisego, govoreč za njim besedo za besedo iz predpisane formule »Zakletve«. Predvsem je proto zapel jektenijo, ob kateri so vstali vsi poslanci in poslušali ta pravoslavni psalm, ki je odmeval v zbornici za nas dokaj nenavadno. Med petjem so se pravoslavni večkrat prekrižali. Pesmi ie sledila prisega pravoslavnih. Čisto priprosla je bila zaprisega katoličanov. Župnik Wagner je v rokeču zmolil molitev k Sv. Duhu in pozval katoliške poslance, naj vstanejo in prisež :o. Po prisegi je molil iz obrednika molitev z* domovino in kralja. Hodža, ki jc stal cel čas sam zase ' pred l»vo klopjo desnice, kjer »e večina muslimanov, je s tihim glasom izvršil zaprisego in > še tišjim nato molil eno uro ali kaj. Po končani zakletbi je stopil proto »pet za poročevalski pult in dal blagoslov • križem in želel zbornici srečo in blagoslova božjega pri delu. Nato je zbornica iela voliti predsednika. Ta proccdura je dokaj zamudna, ker mora vsak poslanec osebno prinesti svoj list v zaprti kuverti v glasovalno skrinjico. Pri tem kliče tajnik poslance po ci-rilski abecedi krstnih imdn, tako da so najprej odglasovali vsi Adolfi in nešteto Antonov, potem premnogi Ivi in Ivani, med katerimi sta se odlikovala dva slovenska Janeza, proti koncu vsi Petri in Pavli in slednjič vsi Frani in Franci. Pri dveh poslancih Jugoslovanskega kluba je hotela usoda, da je zapisnikar smatral njiju rodbinska imena za krstna imena, vsled česar jje prišel eden veliko bolj v ospredje, nego bi smet, in drugi veliko bolj v ozadje, nego bi moral. Najživahnejši trenutek vsega dosedanjega zasedanja je bil, ko jc predsednik zapovrstjo omenjal naše okupirane pokrajine x glavnimi mesti: Celovec, Gorica, Trst, Istro in Reko. Kakor zelektrizirani so s« poslanci vse zbornice dvignili — nepopisno ploskanje in »Živijo«-klici so za-doneli vsevprek in jih ni hotelo biti konca. »Živijo jugoslovanski Celovec!« »Iz domovine so nas izgnali!« »Mi smo priča nemškega barbarstva!« »Doli z Italijo!« »Živel jugoslovanski Trstfc »Gorica je slovenska!« »Z Nemci se družijo!« »Novo vojsko hočejo!« Teh ovacij so se živahno udeleževali tudi Srbi, med niimi zlasti ministrski predsednik Protič, Pri demonstraciji zbornice Se je spotntano vzdignilo tudi občinstvo na galerijah in je živahno sodelovalo pri demonstracijah, s katerimi- je hotelo izraziti narodno predstavništvo neomajno voljo, ohraniti ves naš državni teritorij neokrnjen. Za opazovalca, ki sc zanima za zunanjost?, jc bila ta seja med vsemi dosedanjimi najzanimivejša. SBraefiis&g vssraOIH&e. Tako nekako nam je še vedno kakor tedaj ,ko je prišla novica o majniški deklaraciji med nas. Čitali smo jo, a ker nam !'e mnogo več prinašala, kakor smo pričakovali, rato smo kakor onemeli obstali pred njo. In precej časa je moralo preiti, preden se je narod zavedel, kaj mu hoče deklaracija dati in preden je pričel vzklikati radosti i« preden so se zapodili valovi navdušenja skozi njegove vrste, Tako nekako je tudi sedaj. Vseučilišče, kako dolgo je bilo želja nas vseh! Toda nihče ni mislil, da bomo v doglednem času sploh imeli na svojem ozemlju vseučilišče s tremi, štirimi ali celo petimi fakultetami, Pa je pred dnevi prišla novica iz Belgrada, da je ministrstvo sprejelo 1,400.000 K v proračun, da se že jeseni letošnjega leta olvorijo prvi tečaji popolnega vseučilišča petih fakultet. Kar ni dosedaj nihče niti v najdrznejših podobah svoje domišljije mogel pričakovati, to nam je prinesla tista novica. Z zadoščenjem in ponosom je sicer naše časopisje to v svojih predalih registriralo, a pri tem je tudi ostalo, Nekdaj so glasovi zmagoslavja zveneli preko vsega slovenskega ozemlja, ko nam je po dolgih bojih nemški sovražni Dunaj dovolil slovenske paralclke na nemški gimnaziji v Celju, ko nan: je torej le drobtinico vrgel s svoje bogato obložene mize. Sedaj, ko nam bratski srbski Belgrad poklanja dar, v resnici kraljevski, ko ga nam poklanja takoj ob prvem predlogu, ki so ga tam naši zastopniki postavili, sedaj pa molčimo. Le vseučiliška komisija v Ljubljani, ki Izvršuje tiho in neopaženo že mesece razna preddela za ustanovitev slovenskega vseučilišča, je po svojem predsedniku poslala do sedaj prvi navdušeni in hvaležnosti polni izraz naši osrednji vladi v Beograd radi odloka, ki nam jamči otvoritev slovenskega vseučilišča že jeseni tekočega leta. Toda če druga širša javnost molči, je to sicer čudno, a vejndar vedo v Beogradu in vemo sami, odkod ta molk. Bol, ki nas mori noč in dan in nam stiska srce, ko zremo na najlepše, a tako nesrečne dele naše domovine pod nogami krutega požrešnega sovražnika, ko zremo na našo ubogo Goriško, naš Trst, Istro, Reko in našo Dalmacijo, ta bol nam sapo zapira, da ne moremo veselja vzklikati in da nič drugega ne moremo misliti kakor našo bol. Nam jc kakor devojki, ki jc stala pred poroko, neposredno pred dogodkom svojih vročih želj&, pa ji pride novica, da ji je žernin smrtno nevarno obolel. Kako naj bi bila vesela? In če ji tqdi donesejo poročno obleko in darila v zlatu in srebru, hvaležna bo za vse, a misli in želje ji bodo vendarle pri bolnem ženinu. A kar nam mora biti v resnično veselje in opravičen ponos, je način, kako ob komaj zaključeni vojslti nastopamo mi in kako nastopajo naši sovražniki. Sovražnik misli le na nasilje; ljudstvo hoče ubiti, ki noče biti njegovo; zemljo hoče imeti, ki jc bila vedno naša. Zato polni ječe z našimi ljudmi; muči naše jetnike; postavlja žifinc ovire, vlači topove in pro-klinja po naši zemlji. Nasilje, povsod nasilje. Mi smo hoteli ln hočemo Ie svobodo in nič drugega. Iu ko smo jo komaj lc delno dosegli, nam žc gredo misli v višino. Dasi bi morali najprej orožja iskati, da bi sovraga spodili iz naše zemlje ter osvobodili narod, ki ječi pod njim, dasi se te svoje dolžnosti zavedamo, vendar nas je nagon pognal na drugo stran, na polje izobrazbe in visokega kulturnega dela. Vse se giblje, da dobimo novo boljšo ljudsko šolo, nove boljše srednje šole za vse panoge življenja, da dobimo tudi svoje lastne visoke šole. Nagon, ki je bil dolgo časa zaprt, je bruhnil na dan in deluje neumorno na vse strani. Od nekdaj že je bU v našem narodu, a se ni mogel javljati, ker je bil narod sam usužnjen. Navzlic temu nam je dal najstarejše, najlepše narodne institucije: Mohorjevo družbo, Slovensko Matico, Družbo sv. Cirila in Metoda, Šolski dom itd, Od nekdaj }e zahteval šol in zopet le šol. To je znak našega naroda, da z elementarno silo hoče šolo, izobrazbo, kulturne višine. Ta njegov nagon nam bodi v ponos in bodrilo. Rim je sicer z orožjem svet podjarmil, a je že davno prešel; toda Atene s svojimi duhovi vladajo v svetu šc vedno. Naj le sovražnik silo dvi- !Ja; jamo si koplje, kjer bo pokopan, ka-:or se je Nemcu zgodilo. In naš narod bo osvobojen ter bo pričel igrati vLogo, ki mu jc po Previdnosti božji odkazana tu na severozapadnem kotu naše države SHS, tu, kjer sc stika germanski, romanski in slovanski svet Evrope, Kar niso znali pokazati Nemci, česar se ne morejo zavedati Italijani, to bo istimi slovenski rod, ki v tem kolu prebiva. Nekaj kakor pomlad polje po naših žilah. Dnevi slane in mraza padajo sicer še na nas; sovražnik za to skrbi. A bodo prešli, ker smo prepričani, da nasilje ne moro obstati in krivica ne trajno zmagavna biti. Najvišje kulturno ognjišče sc nam obeta. Iskreno bocli pozdravljeno! Poroštvo nam jc zmage in boljše bodočnosti. Belgrad pa, lepi junaški Belgrad, srce bratskih Srbov, bodi prepričan, da cenimo tvoj dar. Dal si nam, po čemer si sam stoletja hrepenel! In če si nam dal to, kar je tebi sovražnik razdejal in kar bi ti sam najraje imel, tedaj si pokazal, kako si plemenit in kako nas srbsko srce ljubi. Toplo, prav toplo je postalo tudi v našem srcu, ko sc tega zavedamo. Lepi junaški Belgrad, prvi pozdrav novega slovenskega vseučilišča bo tebi veljal! \ PozdrmJfml, Orli! Po štirih leUh hudih poizku5cnj in mrtvila v organizatoričnem in prosvetnem gibanju, so se danes zopet sestali slovenski Orli v beli Ljubljani, da si stisnejo roke in se pogovorijo ter naberejo novih moči in novih idej za bodoče delo na tleh naše nove domovine. Pozdravljeni, Orli! Bodite prepričani, da vas spremlja danes naša misel bolj ko kdaj poprej, da danes spoznamo važnost vašega poslanstva tako jasno ko nikoli. Vaše gibanje nam je bilo vedno živo na srcu, ker smo vedeli, da ste vi najboljši iz naše srede, naš cvet in da smo vredni samo toliko, kolikor ste vredni vi. In vredni ste bili mnogo, silno mnogo. Danes se zavedamo tega. Države so padle, veliki voditelji, ki niso zidali na trdne temelje, ko vi, so šli in se ne povrnejo več. Vaše ideje so ostale v vseh viharjih in trdih bojih — one so večno žive. Ko se boste danes obnovili in osvežili, razgledali se nanovo, bomo mi z vami, našimi najmlajšimi in našimi najboljši-1 mi in bomo uravnali vse naše delo po va-: ših mladih ciljih in prepričani bomo, da je vaše delo edino pravo in trajno. Čemu bi se bali hoditi za mladino? Gorje narodu, ld se mladine bojil Z vami je obšla žalost ludi naša srca, da ni med vami najboljših med najboljšimi, sinovi naše solnčne Goriške, ki trpijo v sužnjosti, ki šc časopisov ne smejo brati, ki sploh ne smejo vedeti, da so sinovi slovanskega debla, da imajo čuteče brate na tri strani meje krivice. Z vami smo žalostni, z vami smo tudi pogumni! Ko pomislimo, da so ti, ki ječe v nesvobodi, vaši bratje, tedaj smo z gotovostjo prepričani, da vam čuteča bra-tovska srca ne bodo dala miru, da jih osvobojene pripeljete v svobodno Jugoslavijo, k skupnemu delu za blagostanje svobodnega ljudstva. Zato — pozdravljeni Orli, šc tisočkrat prisrčneje! Iz aieBdrešsiie Jngs-slauljfi. LASCINA PRI SODIŠČIH. Ljubljana, 14. marca. (PP) Iz Pulja poročajo, da je tamošnji italijanski admiral Cagni prepovedal rabo slovonščine in hrvaščine pri sodiščih iu v notarskih listi- nah; kot sodni Jezik se sme rabiti izključno le italijanski. V razpravuh s siovonski-ml in hrvatskimi strankami so mora so-diščo posluževati tolmača, in sicer tudi tedaj, ako jo sodnik dotičnega slovanskega jezika popolnoma zmožen. SLOVENSKI NASLOV NA PISMIH PREPOVEDAN. Trst, 14. marca. Tržaški poštni uradi ne dostavljajo več pisem s slovenskimi naslovi; vračajo jih pošiljajočim strankam b pripombo, da mora biti naslov v italijanskem jeziku; enako so začeli postopati tudi nekateri poštni uradi na deželL ITALIJANSKA PROPAGA . LDU Split, 15. marca. (DDi .Giornale d' Italia« prinaša dne 5. t. m. pismo, ki ga je podadmiral Millo poslal uredniku tega lista in iz katerega doslovno posnemamo: Te dni sc je končalo razdeljevanje darov v številnih središčih okupiranega ozemlja Dalmacije. To razdeljevanje je prineslo Italiji blagoslov in zahvalo tukajšnjega prebivalstva brez razlike narodnosti. Vam g. urednik, ki ste z velikodušnim in rodoljubnim pospeševanjem odposlali blago v znatni količini ter izvedli aktivno propagando med raznimi dobrodelnimi krogi za pošiljatev drugih darov, pošiljam živo zahvalo in čustva moje osebne hvaležnosti, Številni darovi vašega razširjenega časopisa so prinesli preko črte premirja Italijanom plakajočega Splita uteho ganljivega spomina ljubljene domovine. Žene, moški in deca so poljubili z versko pobož-nostjo naše trobojnicc, ki dičijo čepico in drugo obleko, ter je bolj kakor prava vrednost darov učinkoval njihov pomen v Splitu, Italijani životarijo v najbednejših razmerah, toda ponosni italijanskega pokolje-nja volijo ro.je glad in bedo, nego da bi zatajili domovino. — Pismo ss nadaljuje v tem slogu, pa je zanimivo kot uraden dokument italijanske propagande, ki agi-tira z vsakovrstnimi sredstvi, z denarjem, hrano in obleko med našim prebivalstvom, LDU Split, 15. marca. (DDUj Včeraj je odpotoval iz Dubrovnika primfirij deželne bolnice dr. Filip Smolčič, ki je bil pozvan od ministrstva v zdravstveni svet ITALIJANI UNIČUJEJO ŽIGOSANI DENAR. LDU Šibeaik, 1$. marca. (DDU) Ker jc italijanska okupacijska oblast prepovedala pod strogimi kaznimi vsako razširjanje in uvoz žigosanih bankovcev, je na; stala tu splošna zmešnjava Samovoljno postopanje posameznih organov italijanskega poveljništva presega vse meje. Zaman so vse prošnje in protesti, ker italijanski lca-rabinerji odvzamejo siromašnemu prebivalstvu brezsrčno ves žigosani denar. Nekemu Mihajlu Nikoli iz Livna so uničili eco K žigosanih bankovcev, Msr®*?stii p S¥et LDU. Curih, 15. marca. (ČTU.) Glasom švicarskih iistov bo seja vrhovnega vojnega sveta aiiirancev, ki bo zborovala v soboto ped predsedstvom \Vilsona, vele-važnega pomena. £e izgotovljeno poročilo o vprašanjih glede mej pride do razprave na tej seji. Razpravljalo se bo vprašanje o vzhodnih mejah Nemčije z ozirom na Poljsko in tudi vprašanje mej čehoslovaške države, Pogajanja bodo najbrže prišla do zaključka, s tem bo izgotovljen načrt pred-mira. Tej seji bo načeloval Clemenceau. LDU. Varšava, 15. marca. (Dun KU.) PBA. poroča: Komisiji za poljske zadeve na mirovni konferenci se je, kakor poroča radiogram iz Pariza, poverila tudi naloga staviti mirovni konferenci predloge o določitvi mej med Nemčijo in Litvansko, Predhodni mir bo sklenjen v enem tednu? LDU. Berlin, 15. marca. (ČTU.) Iz Londona poročajo: Sklep predhodnega miru pričakujejo žc koncem prihodnjega tedna. Angleški protektorat nad Carigradom. LDU. Curih, 15. marca, (ČTU.) »The Nation« poroča, da pripravlja Angleška predlog, ki naj bi ji zagotovil protektorat nad Carigradom kakor tudi morsko ožino in polagoma ustvaril med Veliko Britanijo in Carigradom isto razmerje kakor jc med Angleško in Egiptom. Kako si je ententa razdelila kolonije. LDU. Ženeva, 15. marca. (ČTU.) Po informacijah »Intransigcanta« so se sedaj aliiranci sporazumeli o razdelitvi kolonij. Na podlagi tega sporazuma naj bi dobila Francoska Sirijo, Angleška dobi mandat nad Mezopotamijo in Palestino kakor tudi nad Vzhodno Afriko, Francoska dobi tudi precejšen del Kamcruna in Toga, Južna Afrika dobi južnozahodno Afriko, Japonska otoke v Tihem morju razen Sa-moanskih otokov, ki bi naj pripadli Novi Zelandiji, Nemčija ia mirovni posvet, LDU. Berlin, 15. marca. (ČTU.) Kakor doznava »Beri. Ztg. am Mittag« niso nemški mirovni delegati dobili neomejenih pooblastil. Ko-nčnoveljavno odločitev si je državna vlada pridržala. Mirovno po- godbo bodo mogli podpisati šele na podlagi posebnega sklepa kabineta. LDU. Pariz, 15. marca. (ČTU.) Kakor poroča »Intransigeant«, jc Francija sporočila nemški vladi, da smatra za neprimerno, če pošlje Nemčija 200 delegatov na mirovno konferenco. Nemški delegatje bodo prisostvovali samo razpravam o sredstvih za izvedbo predmirovnih klavzul, ne pa razpravam o klavzulah samih. iftazna poročisa. Aneksija Reke? Reka, 15. marca. Te dni širijo Italijani po mestu vse mogoče vesti. Posebno trdovratno sc vzdržuje vest, da se v soboto proglasi obsedno stanje, a v nedeljo pa aneksija Reke Italiji. Nekateri pripovedujejo, da se bo aneksija raztezala vse do Liča. S takimi vestmi hočejo Italijani hrvatsko prebivalstvo omalodušiti in pre-preplašiti. Sv. oče o PalestinL Lugano, 15. marca. Rimski listi poročajo, da sc je minuli ponedeljek vršil v Vatikanu tajni konzistorij, katerega se je udeležilo 22 kardinalov. Papež Benedikt je v svojem govoru naglašal, da je začasa vojne posvečal svojo posebno pokornost Albaniji, Siriji, Palestini in Libanu ter podpiral tamkajšnje narode. Kar tiče bodočega razvoja otomanskega cesarstva, je izrazil papež željo, naj mirovna konferenca izrpči sveta mesta kristjanom. Bilo bi nad vse bolestno za sveto stolico, ako bi se v Palestini dala nadoblast nevernikom aH ako bi sveta mesta prišla v roke nekrist-janov. Napadalcc Cottin obsojen na smrt. LDU. Pariz, 15. marca. (Dun KU.) »Agencc Havas« poroča: Vojni svet je obsodil Cottina, ki je napadel Cleincnceau-j* na smrt Boljševikl nameravajo udretl r srednja Evropo? Curih, 15, marca. Ruska sovjetska vlada je zbrala veliko število rdečih polkov, s katerimi namerava udreti v Evropo, En del te vojske naj bi sc prebil skozi vzhodno Prusijo preko Konigsberga v Berlin, Ententa jc prestregla zračne brzojavke med sovjetsko vlado v Moskvi in berlinskimi Spartakovci, Tako so prišli na sled zvezi med boljševiki in Spartakovci, ki so pozvali prve na pomoč. Ententa pripravlja obsežne odredbe proti boljše viški voj. siki. Berlin, 15. marca. Vlada je z ozirom na odkrite nakane sovjetske armade zelo v skrbeh. Nemške meje so docela nezadostno zastražene. Kakor sodijo, zadržuje pohod boljSeviških čet edino-le slabo vreme. PolttKne nm !ce. Vf En J pa to? V Loškem potoku Je krajevna organizacija J. D. S. mod ljudmi razširila to-le vest in jo hotela celo dati pri cerkvi oklicati: Jugoslov. Dem. Stranka jo dosegla pri vladi, da so prišli vsi gozdovi kneza Auersperga pod nadzorstvo. Nadzornik teh gozdov ima nalogo, da oddaja domačinom ves potrebni stavbeni les za domačo industrijo in za druge potrebščine po najnižjih cenah. Glede nakazila tega lesa so jo obračati na nadzornika v Soteski. Tajništvo organizacije v Loškem potoku dela take prošnje svojim članom brezplačno. Pojasnila so dajejo pa vsakemu, kateri se pri organizaciji zglasi Krajevna organizacija J. D. S. v Loškem potoku Janko Trošt s. r., tajnik; F. Nigele s. r., predsednik. — Gospodje J. D. S.l Mi ne delamo take agitacije med neukim ljudstvom! V agitacijskih sredstvih se držimo moja dostojnosti; to je bilo načele naših somišljenikov. 4- Tomišelj. Isto nedeljo, 9. marca, kot na Igu je bil tudi shod S. L. S. v To-mišlju po sv. maši ob pol 11. uri Dr. Jež in dr. Juro Adlešič sta govorila v natlačeno polni šolski sobi o organizaciji kmečkega stanu in o veri in politiki. Poslušalci so so vedli dostojno, akoravno je bilo tudi nekaj nasprotnikov med njimL 4- Izgon frančiškanov iz Čresa. O tem poroča »Narodna Politika«; S posebnim parobrodoin »Bakar« so 4. t. tu. dospeli v Cirkvenico frančiškani konventuali s Čresa, ki jih jo iz tamošnjega samostana izgnala italijanska okupacijska oblast. Ves čas zasedbe, od 10. novembra 1913 do dneva izgona, jo bil čreski samostan Italijanom trn v peti. Vsi redovniki so bili pač Hrvati in neprikriti pristaši narodnega zc-dinjenja Jugoslovanov. 1>: samostana je ta duh pronical v ljudstvo, ki je videlo v rodovnikih s voj o najboljšo prijatelje ter čuvalo nad njimi kakor nad zenico svojega očesa. Italijanska obla9t jo na vso mogoče načine pritiskala na samostan in preganjala redovnike, vojaštvo jo izvrševalo vo mogoče nasilje, dvakrat je bila v samostanu hišna preiskava — toda vse zamunt Redovniki so ostali zvesti svojemu narodu ter bo slej ko prej pridigali in molili v narodnem jeziku, A tudi liudstvo je ostalo zvesto svojim franjevcem in ko so mu Italijani obetali, da bodo zaplenili soraostan-ska imetja in jih razdelili mednje, ni bilo nikogar, ki bi se bil izneveril narodni in verski misli. Končno so posegli Italijani po skrajnem sredstvu in franjevce z njih davne posesti izgnali. Na Čresu jo 90 odstotkov Hrvatov. Teh Italija no more izgnati. — -f- Razmere v Trstu. Splitski »Jadran* priobčuje pogovor z nekim potnikom, ki je 7. t. m. dospel iz Trsta s paro-brodom v Split. Poročevalec je pripovedoval: 1. marca se je vršila v prostorih »Balkana« zabava, na katero so prišli tudi ameriški in italijanski častniki. Zjutraj ob 4. uri so skušali neki italijanski vojaki izzivati nered, nakar je prišla italijanska vo-jaJka straža in nasilno nastopila proti Slovencem. Navzoči italijanski častnik je pa ukazal straži, da se je morala takoj odstraniti. — Preko Trsta odhajajo proti s!o-venski meji dan za dnem italijanske čete s topovi, strojnicami in oklopniini avtomobili. — Kar tiče mišljenja tržaških Italijanov, je pretežni del za internacionalizira-nje Trsta; v trgovski in obrtni zbornici jc glasovalo proli pripojitvi Italiji 250 članov in samo 90 članov je bilo za Italijo. Živil primanjkuje. O razpoloženju ined Slovenci je rekel poročevalec, da je izvrstno in da je vsak Slovenec in vsaka Slovenka pripravljena dati tudi življenje za jugoslov^n- i sko misel. -f- Poraz Pribičevičancev v zagrebškem občinskem zastopu. Kakor smo poročali, je »Riječ SHS* ostro napadla župana dr. Srkulja, ker je sprejel mandat v državno veče in ondi pristopil »Narodnemu klubu«, češ da bi moral ostati kot župan izven politike, O stvari jc te dui razsojal klub večine mestnega zastopstva, v katerem je doslej imela večino bivša koalicija. Spor se je za župana sijajno rešil: 22 zastopnikov se je izjavilo z njim solidarnimi, nakar je Krešič, ki je bil v javnosti s podpisom napadel župana, s šestimi somišljeniki izstopil iz kluba, S tem se je težišče večine v občinskem zastopu po-oplnoma premaknilo in osnoval se je nov večinski klub, ki ga sestavljajo člani napredno - demokratske in Starčevičeve stranke, pod predsedstvom dr. Ritiga. Klub, ki šteje 32 članov, sc jc izjavil sporazumnim z načeli »Narodnega kluba«. + Učiteljske in prelesorske zbornice, V štajerskem deželnem zboru jc poslanec dr. Gargitter s tovariši vložil predlog, naj deželni svet predloži zakonski načrt za ustanovitev učiteljskih in profesorskih zbornic na Štajerskem. -J- Bolgarske zahteve. Bolgarski list »Oponion«, ki izhaja v Solunu, javlja, da bodo Bolgari zahtevali od mirovnega posveta ne samo Dobrudžo, ampak tudi del Macedonije. -j- švica zahteva, da izženejo Nemce. Neki bernski list zahteva od švicarskega sveta, da vloži energičen protest proti nečloveškemu postopanju s švicarskimi državljani v bavarski republiki. Dalje zahteva, naj švicarski vlada nastopi proti temu, ko Nemčija izganja švicarske državljane kar v trumah. List »Gazzeta Ticinese« poživlja vlado, da naj odgovori na to postopanje s tem, da izžene iz Švice vse nemške in avstroogrske nameščence. Dume novice. — Osebne vesti. Josip Pogačnik je imenovan za poslanika prvega reda. Njemu sta prideljena dvorni svetnik Cerovič in general Miljutin Marinovič. — Poslanik Ivan Hribar bo te dni prišel v Belgrad, da poroča vladi o političnem položaju v Pragi. — Dr. Karol Šavnik je imenovan za finančnega poverjenika za Slovenijo v činu svetnika, — Slomškova nveza za novciasški ln Črnomcljski okraj ima zborovanjo dno 19. marca ob 1. uri v Novem mestu v stari gimnaziji. Spored jc ta-le: 1. O reformi gole. (Nadaljevanje.) 2. Zemljepisni pouk z ozirom na sedanji čas. 3. Razgovori o telovadnem naraščaju. L Slučajnosti. — Mesto osobnih vabil tem potom odbor najvljudneje vabi na zborovanje vse člane in prijatelje Slomškove zvezo, da se ta zopet poživi in okrepi. — Odbor. — »Obrtno tajništvo« uraduje v prostorih Obrtno-kreditno zadruge v Ljubljani, Sodna ulica št. 11, vsaki dan od 2. do 5. ure popoldne. Naše obrtnike opozarjamo, da se v svojih zadevah obračajo na ta naslova. Snuje se »Obrtna Zveza«, ki bo izdajala svoj list. — Legijcnarji. Deželna vlada obljublja, da bo pri vseh nameščenjih uvaževala legijonarje. Do sedaj ni bilo povsem tako. Bil sem kot legijonar-kombanlant v vseh težkih bojih v Pod ščici od 7. prosinca do premirja. Vsled tega sem postal irregula-ren in kot tak brez službe. Nisem rad brez dela, a tudi ne brez jela. Napravil sem več prošenj za primerno civilno ali vojaško službo. Odpravili so me povsod le z obljubami. V mojem slučaju sem se prepričal, da velja pri nameščanju osebna protek-cija več, kakor vse žrtve, katere je legio-par doprinesel v obrambo domovine, Mc- rodajni faktorji, ki sc čutite prizadete, pokličite me radi te notice na odgovor in se bodete prepričali o resnici moje trditve, J. M., legijonar. — Vrhniški diletantje prirede dobrodelno predstavo za zgradbo spomenika v rojstnem kraju, svojemu velikanu-pisatelju Ivanu Cankarju, v ponedeljek 24. marca ob pol 8. uri zvečer v dramskem gledališču v Ljubljani, nakar že sedaj p n. občinstvo opozarjamo. — Bled. V nedeljo, 9. t. m. popoldne je imelo narodno zavedno blejsko ženstvo protestni shod proti okupaciji naših zemelj po Italijanih. Na shodu je govorila ga. dr. Ferjančičeva o- sedanjem položaju na naših mejah in gdč. M. Zupan o dolžnosti slov. žene — glede na pogubne sovražne načrte. — Zborovalke so z navdušenjem sprejele resolucijo ženskega protestnega shoda v Ljubljani in zapele Lepo našo domovino. — Udeležba shoda je tudi pokazala narodno zavednost blejskega ženstva v polni luči! — Nemcev manjka. Deželna vlada za Slovenijo je razpustila zaradi nezadostnega števila učencev z drugim tečajem šolskega leta 1918-19 nemške vsporednice na državni gimnaziji v Celju ter zato tudi ni sprejela prijavljeni!) učiteljev v službo. — Potovsnje v Nemško Avstrijo, Splošno je še premalo znano, kake zahteve stavijo Ncmci za potovanje v Nemško Avstrijo. Da se potniki izognejo neprijetnostim, sc opozarjajo na sledeče predpise, ki jih Nemci uporabljajo od 30. februarja t. 1. dalje: Za potovanje v ozemlje Nemške Avstrije ali preko njega jc treba preskrbeti pri zastopstvu nemškega avstrijskega državnega urada za zunanje zadeve (Vertretung des deutschosterreichi-schen Staatsamtes fur Aeussercs) v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6, potrdilu (vizum) po naših predpisih pravilno izdane potne listine. Za to potrdilo zahtevajo 20 K. Potnike, ki se ne morejo izkazati s tako vidiranimi potnimi listinami, Nemci na obmejnih postajah ustavljajo in pošiljajo nazaj. — Zveza slov. prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje Štajersko poživlja vsa p. t. tov, društva, da se tekom meseca marca odzovejo povabilu gasilnih žup, katere izvolijo župne odbore, delegate za ustanovni občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana* ter izid volitev nemudoma ■ sporočijo zveznemu vodstvu v Žalec. }C3 I j Cerkveni za moške. Na praz- nik sv. Jožefa se prično v frančiškanski cerkvi govori izključno za moške !in trajajo do predvečera praznika Marijinega Oznanenja,, t. j. od 19. do vštetega 24. mur-ca. Vsak večer bo ob pol 8. uri govor, po govoru samo blagoslov. Govori bodo poljudno obravnavali važna, pereča vprašanja in so namenjeni vsem moškim brez razlike stanu in izobraženosti. Za velikonočno spoved bo vsak večer prilika, ker bodo duhovniki ostali v cerkvi, dokler ne bodo vsi moški odpravljeni. — Vljudno in nujno tedaj vabimo k obilni udeležbi vse, zlasti železničarje, ki so sami zaželeli take govore. — Vojska je minula, nova, mlada država se razvija, post je, velikonočna dolžnost je pred durmi: revidiraj-mo tudi mi možje iti mladeniči svoje lia-ziranje, svoja načela, svojo življenje. — Na svidenje torej v frančiškanski cerkvi dne 19. marca ob pol 8. uri zvečer! lj Krekova prosveta. Danes ob 6. uri predavanje v Alojzijevišču. lj Elizabelna konferenca pri s--. Patru priredi v sredo, na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1919 dobrodelno predstavo v »Ljudskem demu«. Začetek točno ob 5. uri popoldne. 1. Materin blagoslov, igra s petjem v treh dejanjih. Priredil M. Ambrožič, 2. M. Elizabeta: Osem blagrov, osem dra-matskih slik s petjem, — Vstopnina: Sedeži I, in II, vrste po 6 K, III, in IV. po 5 K, V, do VII. po 4 K, VIII. do X. po 3 K, XI. po 2 K; balkonski po 4 K, galerijski po 3 K. Stojišča po 1 K 50 vin. Vstopnice se dobijo pri članicah Elizabetne konference in eno uro pred predstavo pri blagajni v Ljudskem domu. — Dvorana bo dobro kurjena. — Vstop med predstavo zabr;uijsn; zamudniki smejo vstopiti šele pri prihodnjem dejanju. lj Vestnim gospodarjem sn gospodinjam. Propoved v nedeljo, dne 16. t. m., ob 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov. lj Seja umetniške komisije »Narodne galerije« se vrši v torek, dne 18. marca 1919, ob pol petih popoldne v stanovanju R. Jakopiča, Turjaški trg št. 2, I. K seji se vabijo poleg članov umetniške komisije tudi člani odbora. lj O m-itleinl in hirjijenlčni kosmstiki predava gosp. dr. Ivan P i n t a r v Četrtek, dne 20. marca 1919 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vstopnina 1 krono. lj Občni zbor pogrebne bratovščine sv. Jožefa se vrši na praznik sv. Jožefa dne 19, marca t. 1, ob 5. uri popoldne pri društvenem načelniku v hiši na Kon^r. -poni trgu št. 2. Odbor. lj Ustanovni občni zbor Zveze trgovskih castavljencov na slovenskem ozemlju se vrši v nedeljo, dne 16. majrca 1919, ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma. Tovariši in tovarišice! Nihče izmed vas naj nc stoji ob slrani osamljen in brez-močen! Vsi v organizacijo! Pridite ter pristopite polnoštevilno! V slogi je meč! Vabijo se vsi nastavljenci trgovine, industrije in špedicije, — Pripravljalni odbor. lj Slovensko lovsko društvo v LJubljani ima redni občni zbor dne 19. t, mes., ob 2, uri popoldne na verandi hotela »Union«, V nekaj dneh izidejo prve tri številke »Lovca« in se bodo doposlale lc onim članom, ki so že plačali članarino: za nečlane pa stane 16 K letno. i$All*0velle. P " O AMERIKA NAS ŠE LAHKO REŠI! (Posebno poročilo »Slovencu«.) Belgrnd, 15. marca. »Epoha« poroča iz Pariza: V francoskih diplomatičnih krogih menijo, da Amerika edina more še rešiti naše stališče na Jadranu. Govori se, da je jugoslovanskim zastopnikom bilo priporočeno, n~.j se obrnejo naravnost na Ameriko, da se naš položaj, ki je zelo slab, izboljSa in ojači. AVDIJENCE PRI REGENTU. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 15. marca. Jugoslovanski dopisni urad javija: Danes ob pol 7. uri zvečer je sprejel regent Aleksander v posebni avdijenci podpredsednika ministrskega sveta dr, Korošca, — Danes popoldne je regent sprejel predsedstvo narodnega predstavništva dr. Dražo Pav-1 o v i č a , dr. Ivo R i b a r a in dr. Franja Jankoviča- Prosili so ga, naj jutri slovesno otvori n.trOdno predstavništvo. K JUTRA.IšNJi SLOVESNI OTVORITVI NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Ceremonije v Belgradu. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 15. marca. Jugoslovanski dopisni urad poroča, da bo jutri regent slovesno otvoril narodno predstavništvo. O priliki regentove vožnje v predstavništvo bo nastopilo vojaštvo, in sicer ena četa kraljeve garde, 1 esleadron kraljeve garde, godba kraljeve garde, 2. pehotni polk z oddelkom stro;nih pušk in gadbo. Te čete bodo delale špalir od regentovega stana do starega dvora, kjer jc narodno predstavništvo. Regent se odpelje, iz svojega stana ob 10; uri 25 minut dopoldne v avtomobilu v spremstvu min. predsednika Protiča in telesnim spremstvom. Godbe bodo igrale srbske, hrvatske in slovenske himne. Pred predstavništvom bo regenta sprejelo predsedništvo narodnega predstavništva in vlada. Ob povratku bodo čete defiliralc pred regentom. SPREMEMBE V VLADI. (Posebno poročilo »Slovenca«.} Belgrad, 15. marca. JDU. javlja, da je minister za poljedelstvo dr. P e t r i č i č podal ostavko, ki jo je ministrski svet sprejel. Njegove posle to začasno vcdil minister za konstituanto dr. Krame r. — Posle ministra za prehrano, ki jih je doslej vodil dr. Petričič, bo vodil začasno minister trgovine R i b a r a c. SAMOVOLJNO NAGAJANJE ITALIJANOV. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. marca iz uradnega vira: Danes ob devetih dopoldne jc prispel prvi živilski transport iz Trsta na postajo Podbrdo. Italijani niso avizirali jugoslovanskih železnic o prihodu vlaka. Kljub temu so že ob pol 10. uri stavili na razpolago potrebne lokomotive in osobje. Tedaj pa so Italijani izjavili, da ne dovolijo prevoza skozi bohinjski predor, ker so živila naložena na italijanskih vagonih. To se je ponovilo, ko je ob 3. uri popoldne dospel drugi živilski vlak na postajo Podbrdo, namenjen za Čehoslovaško republiko. Nocoj so Italijani izjavili južni žclcznici v Ljubljani, da sploh nc dopuste vlakov po državnih železnicah in da jih bodo pošiljali čez Ljubljano. Zaradi neprestano se menjajočih, stvarno neutemeljenih dispozicij italijanskih oblasti vlada v jugoslovanskih krogih veliko ogorčenje, to pa tembolj, ker so se Jugoslovani glede transportov iz Podbrda čez Jesenice v Nemško Avstrijo že dogovorili z Nemci, da bodo ti vlaki vozili izjemoma tudi ponoči skozi Karavanški predor in vojno zono na Koroškem. TAJNA POGODBA MED FRANCIJO !N ITALIJO! Wilson proučuje. LDU. Pariz, 15. marca. (CTU.) Včerajšnja posvetovanja Wilsonova so dokazala, da predsednik Zedinjenih držav doslej še ni odobri! dogovorov, ki jih je mirovna konferenca sklenila za njegovo odsotnosti. Predsednik kritično pmootriva vso. kar se jo med tem sklenilo. Dosedanji dogovori imnjo nastopni uspeh: 1. Preprečitev združenia Ncmiko Avjiriio Nem- čijo, 2. vprašanje porenske republike, 9. Nemčija mora plačati 40 milijard vojno odškodnine, 4. stališče Poljska, ki prevratno dosedanjo vlogo Rusije na severovzhodnih mo.eh. Splošno prev-udujo uvep. jenje, da ko t} dogovori, ki so so sprejeli ia njegove odsotnosti, v nasprotju z njegovimi U točkami. Američanski pooblaščenci menijo, da sc bo predsednik Wilson bavil tudi z vprašanjem tajnih dogovorov, zlasti s tajno pogodbo med Italijo in Francijo, po ka-teri dobi Italija Dalmacijo, Francija pa Sirijo. Govori sc, da so porazgovori med Wilsonom, Lloyd Georgem in Clemence- auicro zelo pripomogli do poravnave spor-nih vpro - a v i. Upati je, da bodo dne 25. t, m. Nemci žc lahko sprejeli mirovno po» godbo. -iiiji teden bo, kakor vso kaže, odi WILSON V PARIZU. LDU Pariz, 15. marca. (Brezžično.) Pri svojem povratku v Pariz se je posvetoval predsednik \Vilson z več člani mirovne konference, med njimi z Lloyd Georgem in Sharpom, Potem se je podal v hotel Grillon, kjer je imel prav dolg razgovor s Clcmenceaujcm in Lloyd Georgem. Pri tej priliki jc V/ilson v svojem ia v imenu Zedinjenih držav čestital Clemen-ceauju na njegovem ozdravljenju. Konle-renca jc trajala do 5, ure popoldne. Nato je šel predsednik Wilson v Elysee, da pozdravi predsednika Poincareja. POSVETOVANJA DESETIH MOŽ V PARIZU. LDU, Haag, 15, marca, (CTU.) Parlamentarni poročevalec »Timesov« poroča, da je potoval Bonar Law v Pariz, in sicer na posebno željo Lloyd Gccrgejevo, ki želi imeti v današnji zelo važni seji mirovne konference podporo Vseh angleških delegatov. Splošno sodijo, da bo predhodni mir podpisan prav kmalu, mogoče že prihod* nji teden, Lloyd Georgc se potem povrne v London in upa, da bo tispeh predhodnega miru zelo ugodno vplival na vprašanje rešitve rudarske krize. LDU. Pariz, 15. marca. (CTU.) Predsednik Wilson je včeraj ob treh popoldne dalj časa konferiral s Clemenceaujem in Lloyd Georgem. Ker je Wilson po izrečni želji Lloyd Georgevi neposredno prišel v Pariz; sodijo, da bo njegova prisotnost zelo ugodno vplivala na razprave. NAPAD NA TROCKEGA. LPU. Amsterdam, 15. marca. (DKU.) »Telegraaf« poroča po »Times« iz Hel-singsforsa: Ko je Trockij, vrnivši se z ri-gaške fronte, kjer je nadzoroval čete, na kolodvoru izstopil iz spalnega voza, je streljal vojak rdeče garde nanj, Krogla je Trcckemu prebila klobuk. MADJARI ZAHTEVAJO PRINCA V/INBISCHGRATZA. LDU Budimpcata, 15, marca. (ČTU) Ogrska vlada je naprosila švicarsko zvezno vlado, naj ji izroči v Bornu se nahaja-jočega pr nca Windischgratza, ki ga ob-dolžuje, da je sokriv poneverjenja milijonov pri budinipeštanski centrali za krompir. Princ Wind:schgrats je sporočil svojim prijateljem, da jc švicarska vlada odklonila njegovo izročitev in je pripomnila, da gre v tem primeru nemara za politično preganjanje. Kakor znano, cbdolžujejo tudi princa \Vindischgr.tza, da živahno pro-oagira v Švici z grofom Andrassyjem in drugimi avstrijskimi in ogrskimi plemeni-taši, da se vpostavi monarhija. fcesftnik S, K, S. Z. * Zveza Orlov. Predsedstvo Zveze Orlov uljudno vabi svoje člane, da se udeleže seje, katera se vrši v ponedeljek, dne 17. t. m., tečno ob 7, uri zvečer v zvezini pisarni, * Dr&malicni otbzlt kat. del. društva na Jesenicah vabi k gledališki predstavi v nedeljo, dne 16. marca 1919 točno ob 8. uri zvcicr in v sredo, na dan sv. Jožefa 19. marca 1919 o'o 4. uri popoldne v dvorani »Delavskega domač na Savi. Predstavlja sc »Na Osojah«, drama s petjem v 5, dejanjih s spremembo v 5, dejanju. Pri obeli predstavah sodeljujc popoln društveni orkester s popolnoma novimi komadi in sicer začne iste proizvajati četrt ure pred pričetkom igre. Vstopnina: Sedeži I. vrste in na balkonu 4 K, II. vrste 3 K, III. vrste 2 K, stojišče 1 K. Otrokom vstop ni dovoljen! Občinstvo sc prosi, da med dejanji ne prihaja v dvorano! Vstopnice sc dobe na dan predstave v »Delavskem domu« na Savi od 8. ure zjutraj nadalje {n zvečer eno uro pred začetkom pri blagajni istotam. Ker je popoldanska predstava na sv. Jožefa namenjen predvsem tujcem iz okolice, se isti vabijo k najobilnejši udeležbi! Zveze po žclcznici kar najugodnejše. * Kat. slov. prosv. društvo sc ustanovilo za župnijo Lom, p, Tržič. Poleg načelnika Jak. Slaparja in tajnika Fr. Go-vekarja, župnika, je izvoljenih v načelstvo še osem odbornikov in odbornic. Farna knjižnica se spremeni v knjižnico izobraževalnega društva: ccrkvcni oevski zbor postane obenem društveni; poleg tega se ustanovi društveni moški pevski zbor. * Bled. Na pustno nedeljo je priredilo | naše izobražev. društvo veseloigri »Prisiljen stan je zaničevan« in »Krčmar pri zvitem rogu«. Novost na našem odru je bil Silvestrov kuplet »Dimnikar«. S prav lepim uspehom se je prireditev ponovila na pustni torek. — V postu priredi društvo več času primernih važnih predavanj. Prvo bo v nedeljo, dne 16. t. m., o razporoki in civilnem zakonu. Predava podvodja bogoslovnega učilišča dr. Fabijan. Društvo vabi k najobilnejši udeležbi.___ Gospodarske novice. g Pivovarnice na Slovaškem. Glasilo čeških pivovarnarjev »Kvas« piše v članku z napisom: »Naše naloge n« Slova škem«, da se slovaške pivova.nvce »a^i-kujejo od čeških pivovarnic v načelnih točkah. Slovaške pivovarnice so bile do-sihmal drugače orientirane in "o se vsled tega tudi drugače razvijale. Na Slovaškem je vsega vkup 17 pivovarnic, kojih celotna produkcija v predvojnem letu 1913— 1914 je znašala približno 250.000 hI 10° piva. Že iz tega je jasno, da slovaške pivovarnice niso velika podjetja. Na vsem ozemlju bivše ogrske krone se je skuhalo leta 1913—1914 v celem 3,075.000 hI piva. Od tega pridelka pripade po sedanjih teritorialnih odnošajih 8.3 odstotka na Slovaško, 10 odstotkov na Jugoslavijo, 11.7 odstotka na Sedmograško, a 70 odstotkov na ostalo ogrsko ozemlje. Popilo pa se jc na Slovaškem pred vojsko skoraj 500.000 hI piva, torej je poraba piva z domačim pridelkom komaj do polovice krita, saj se je uvozilo približno 250 000 hI piva iz današnje Ogrske, a ostalih 50.000 iz morav-skib in čeških ter naposled tudi iz šlezij-skili in galiških pivovarnic. Kar se izdelka tiče, so mnogo lepše uspevalo ob svetovni vojski ogrske ipvovarnice kakor pa avstrijske, kojih izdelek je padel na 8 odstotkov normalnega predvojnega izdelka, pa še za teh 8 odstotkov niso dobivale potrebnih sirovin. Ogrske pivocarnice so obdržale še za leto 1918—1S19 13odstotni izdelek; vsekako pa ne vse. Zato iim je dovoljeno rabiti razna nadomestila, tako da znaša dejanski izdelek njih piva še danes 35 odstotkov predvojne produkcije. Vsled pomanjkanja premoga, visokih delavskih plač so pa v isti dobi jako trpele slovaške pivovarnice in tako tudi sloveče pivne tvornice. Cene ječmenu so bile na Slovaškem višje nego pri nas na Češkem in tudi slad je bil dražji. Zato je torej tudi slovaško pivo dražje od češkega. (Najvišja cena 4° piva in jač'ega je 137,75 kron, slabšega piva pa 117,50 kron za 1 kl v pivo-varnici, na drobno pa so prodaja liter po 2 K 60 vin.) Z ozirom na to zahtevajo slovaške pivovarnice, da bi se v sedanji kampanji jemal ozir na njih lastm položaj. V bodočnosti nameravajo Slovaki svoj lastni izdelek povzdigniti s tem, da bodo naložili na ogrsko pivo veliko carino. Slovaške pi-vovarnicc želijo tudi, da ne bi bile prikrajšane v svojih priboljških. No, pa češke, moravske in šlezijske pivovarnice nimajo nobenega interesa na tem, da bi bile slovaške pivovarnice na katerikoli na*'in oškodovane, Pač pa je potrebno, da se vse slovaške pivovarne organizirajo z ozirom na veliko nalotfo, ki jih čaka. g Nov trgovski zakon. Ministrstvo trgovine bo sklicalo te dni v Belgradu anketo različnih strokovnjakov v svrho preddel za sestavo novega trgovskega zakonika. g Tvornlca gonilnih pasov. V Mitro-vici ustanovijo novo tvornico za usnjate gonilne pasove. To bo prvi domači zavod te vrste pri nas, ki smo dosedaj morali dobavljati pasove iz Avstrije in Madžarske. g Borz t za železo in jeklo. V Londonu so osnovali pred nedavnim časom borzo za železo in jeklo, katere naloga je, da bo zbirališče trgovccv z železom in jeklom in interesirancev za to blago. Nadalje naj bi služila kakor informativni urad o in-dustrijalnem stanju na drugih tržiščih in naj bi pospeševala in branila koristi železne industrije. g Uradni jezik v trgovskem poslovanju. Naša vlada v Belgradu je izdala naredbo, po kateri mora biti slovenski ali srbohrvatski jezik uradni jezik trgovskega poslovnnia v naši državi. Ravnotako imajo biti nastavljeni v trgovska podjetja samo državljani Jugoslavije. Podjetjem, ki se ne bodo ravnala po t»j naredbi, odvzamejo koncesije. S pomočjo te naredbe bo mnogo pomagano onim uradnikom, ki so bili dosegaj v vojaški službi, a dosedaj še niso našli službe, ker so bili na mnogih mesfh še samo tujci. Naoerjena ie pa tudi proti onim trgovcem, kateri vodijo svoje knjige v nemščini ali mnžarščini. tf Ziemlicd-lsVa visoka šola ▼ Zagreba. Prihodnje šolsko leto bo prenešena višja gospodarska šola iz Križevca v Zagreb ter bo istoČTMio spremenjena v zemljcdrlsko visoko šolo po vzorcu dunajske »Hoch-schulp fflr Bodt»rknUur«. g Štet'« avstrijskih '*ron v Švici. Ker postaja ocl dSnc do dne krona na švicar- skih tržiščih manj vredna in se že boje švicarski posedniki kron, da bodo v kronah močno oškodovani, je sklenila švicarska vlada, da prešteje, koliko kron jc v Švici in da napravi potem primerne korake pri ententi, da ne bo trpela na kronah prevelike izgube. Dr, Karel Luschitzky: M 0pra£anin taSHs*- Počasi smo se le konstituirali. To dni zboruje že državni zdravstveni svet, imenovani je pokrajinski zdravstveni odsek s svojim načelnikom, potrebujemo le še svojega referenta pri centrali, brez katerega bi vozili 1<> prepočasi, in pa doma nekaj uradnikov. Delo bode ogromno, ta ko v Belgradu kot tu doma. Avstrija nam je zapustila le slabo zapuščino iz leta 70, med vojno je pač dopustila tudi modernim naziranjem vstop, si pomagala z novelami in elaborati najvišjega zdravstvenega sveta. Brez teh tudi mi ne bodemo mogli izhajati; česar ne bomo mogli vsled dife-renciranja uvesti po vsej Jugoslaviji, bomo morali prikrojiti za dotično pokrajino Do sedaj smo bili vajeni le sanitarno-policijskih ukrepov, v socialno higienič-nem oziru je nastopila vsesplošna zanemarjenost, ki je triumfirala in žela svoj sad med vojno in grozi še danes z nadal)-oim poginom. Ministrstvo za ljudsko zdravje bode moralo biti zakonodaja splošne higiene m socialne povzdige naroda sploh. Ra^no radi zadnjega dejstva bode pa moralo vedno paktirati z ministrstvom za socialno oskrbo. Ena najnujnejših nalog pa bode, da bode skrbelo, da se odvrnejo in preprečijo kužne in infekcijske bolezni; med te spada tudi najbolj razširjena tuberkuloza. Naš narod boleha silno za njo, še bclj kot pri nas tam na jugu v Bosni in Srbiji. Cclo za industrijskim Dunajem, po katerem je ta bolezen zadobila ime »dunajska«, nismo zaostajali. 3'4 : 3-77 % za n;o umrlih je bilo leta 1911. razmerje med Dunajem in Kranjsko. Pa tudi kronovinsko nas je prekašalo le tržaško, dočim sta izkazovali Koroška in Štajerska mnogo manjše številke. Dejstvo, da nam umre samo na Kranjskem preko 2000 ljudi na tuberkulozi, ima za posledico velik minus ljudske sile in velikansko vsoto narodnega premoženja. Tuberkuloza nam ugrabi letno le radi teh 2000 Kranjcev 3,600.000 K, .»ko računamo skupaj le 5 K dnevnega več-izdatka, oziroma izgube na zaslužku skozi povprečno enoletno bolehanje. Ako pa upoštevamo, da približno le vsak deseti podleže tuberkulozi, potem izračunamo ogromno vsoto 36,000.000 K. In v celi Jugoslaviji? Te številke so pa danes Še veliko večje. V vseh deželah se je tuberkuloza vsaj med odraslim prebivalstvom silno razmnožila. Ako se je celo v Švici število na tuberkulozi umrlih mobiliziranih zvišalo v enem letu od 10 do 35 %, potem si lahko predstavimo, kako jc izgledalo in izgleda pri nas. Na Štajerskem je umrlo 1. 1913. na tuberkulozi 3617 ljudi, leta 1916. pa že 5094. Pomanjkanje, vojni štrapaci, ki so pri Bosancu, Dalmntincu in zlasti Srbu dosegli svoj višek; begunski tabori: Gmiind, Bruck, Arad, vse to je število tuberkuloznih podvojilo. Ker pa se tuberkuloza širi od človeka, ki boleha za tuberkulozo s pozitivnimi izmečki tuberkuloznih glivic v pljunkih, nam mora biti cilj, da odstranimo takega človeka iz zdrave človeške družbe, ga izoliramo nemudoma, ker vsak dan bi imel sicer za posledico novo infekcijo. Cilj nam mora biti isti ,kot ga zasleduje Pirquet - Ham-burgerjeva šola, ki ni nič drugega kot radikalna, racionelna profilaksa pred tuberkulozo. Dokler se ne borno spoprijaz-nili s to konsekvenco moderne higiene in jo skušali vsepovsod uvesti, bo naš boj rezultiral le prazen fiasko. Najvišja postava bode moralo biti obligatorično javljenje obolc-lihnapljučih. Razume se, da je predpogoj temu, da imamo pripravljen že ves aparat, da nam je ta naravni postulat sploh mogoč. Deluo, lokalno pa jc že danes mogoč v mestih, obratih, tvornicah, rudokopih itd. Tudi druge države uvajajo obligatorično javljenje le počasi od občine do občine; prednačijo v tem Škotska, Švedska, Danska in Amerika. Newyork je leta 1909. ugotovil 45.000 slučajev obolenj. Ljudstvo samo že zahteva obligatorično javljenje. Na Angleškem se je 300.000 delavcev izreklo soglasno za vpeljavo. To delo prevzemajo takozvana oskrbovali š č a (dispensaires), ki so torej bistven del celega antituberku-loznega gibanja in imajo predvsem namen p r o f i 1 a k s e. Uvesti se morajo sistematično v vseh večjih mestih in okrajih in morajo razpolagati s strokovnimi zdravniki in strežnicami, ki preiščejo jav-ljenca in tudi milje, v katerem je živel tuberkulozni, da ga razkužijo. Opremljena morajo biti z diagnostičnimi sredstvi (Ro-entgen, laboratorij z mikjoskopom) in eventuelno tudi s tcrapcutičnimi sredstvi, kakor tuberkulinoin, kvareovo lučjo itd. Biti bi pa morala tudi sedež vse propagande (Lzdavanje antituberkuloznih publikacij, prirejanje predavanj in razstav, kakor potujočih muzejev itd.) in naj bi imela tudi pravico juriudikcije v sanitarno-poli-cijskih zadevah: pljuvanje (Amerika kaznuje prestopek z 2500 franki — in ne samo na papirju!), nesnaga v javnih lokalih, hotelih, kavarnah, šolah, prometnem uradu, in kontrolo v stavbni higieni ter stanovanjskih razmerah. (42 <*o tuberkuloznih posedujejo le enosobna stanovanja, ped-rajp.mnikj!) V gotovih slučajih, in mislim r-vno pri nas, bi morala ta oskrbovališča ro angleškem vzorcu opravljati tudi die-tično , ternpeutičen del v antituberkuloz-neri boju (tuberkulin-dispensarys), prevzela preskrbo revnih z mlekom in skrbela iz svojega fonda za preskrbo otrok družine, k-teri se je očeta, oziroma sf?rše izoliralo. Oskrbovališča ho^o sortirala bolnike, jb!asteh storili vse, da se bo vpoštevala not odbitfk pri hišni najemščini. Zadeva |e v najboljšem teku in je upati na ut?od-ao reiitev. Ne omenjamo pa v podrobno rseh naših posredovanj glede raz-ivetljave in snaženja cest, ureditev policijskih stražnic ln flrugih gospodurskih zadev, v katerih smo iskali stika v prvi vrsti z ljubljanskim ob-Hnskiiu zastopem. Neštevilnokrat smo za-Utevali zastopitvo v aprovizačnem odse-tu, a ga vsled političnih ozir nad srospo-iarskim in se vsak stanovski tovariš čuti r prvi vrsti strankarja. Jamstveno ca varovanje štejemo končno tudi la-ako v dobro našemu društvu, o čemer bo pa pričal" šele bodočnost in radi tega no-Semo o tem na tem mestu obširnejše razpravljati. Teh par vrstic naj priča članom in članicam društva, da društveni odbor lela in posveča stanovanjskemu vpraša-oju vso pozornost. V tej zavesti zavračamo fse napade, ki so se dogodili zadnji čas v »asopisju. Z ozirom na osebne napade na lruštvenega predsednika mu je pa odbor joglasno izrekel popolno zaupanje in ga prosil, da ostane še nadalje na čelu naše itanovske organizacije, katero naj uspešno fodi v dosego upravičenih zahtev hišnih posestnikov. Društveni odbor bo pa vsakomur hvaležen za vsak nasvet, ki bi mu ga •Jal za razrešitev stanovanjskega vprašanja. Prosimo torej tudi za našo stanovsko organizacijo odkrito, stvarne a pravičue eritike. Za odbor Prvega društva hišnih posestnikov; Oragotin Hribar m. p. Jos. Pire m. p. podpredsednik. tajnik. V zvezi z odločbo ministrskega sveta ed 27. februarja 1919 in temeljem njegovega pooblastila odrejujem v svrho kontrole kakor tudi v svrho, da se preprečijo zlorabe pri svobodni trgovini, za celokupno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, tledeče: § 1. Ukinjajo se vse naredbe, ki so doslej veljale na polročju Kraljestvi Srbov, Hrvatov in Slovencev in s katerimi bo se bile uvedle maksimalne ali stalne etne za tiste vrste blaga, ki so z ukazom ministrskega sveta od 27. februarja 191'J prepuščene svobodni trgovini v mejah tega kraljestva, vključivši tudi ves vrste kož, petem krme in stelje (seno, otrobi, krepka kimila, slama itd.). Ravnotako se ukin:ajo tudi vse naredbe, glasom katerih so samo gotove ustanove, oziroma gotove vrste osebe pooblaščene, da nakupujejo take vrste blaga od proizvajalcev ali lastnikov ali so samo one opravičene, tako blayo razpečavati. Za pooblaščence nakupa in preprodaje veljajo tudi nadalje določbe trgovskega in obrtnega zakona in naredb, ki so s temi zakoni v zvezi. Dosledno padajo tudi omejitve použit-nikov glede količin, ki jih smejo za lastno porabo nabaviti. Izvzema se pa vendar maksimiranje cen svežemu mesu (govedini, teletini, svi-njetini, ovčevini itd.) v mesnicah ter se prepušča posameznim mestnim ali vaškim občinam, da po lastni volji še nadalje ob-drže maksimiranje cen temu blagu, bodisi za celokupno prebivalstvo, bodisi samo za revnejše sloje, § 2. Prepoveduje se posameznikom in korporacijam (izvzemši pokrajinske, občinske, mestne in zadružne aprovizacije), da bi kupičle v dogovornem prometu stoječe blago z naracnom, da bi to bhgo zadržale izven prometa in bi se takr, na umeten način povišale cene. Vse zaloge, izvzemši oblastveno zadržane, morajo biti povsodi odprte za promet in užitnikc. § 3. Prepoveduje se prodajati ali ponujati na prodaj živežne ali gospodarske potrebščino po cenah, ki za toliko presegajo nabavne ali splošne tržne cene, da bi hotel s tem prodajalec izbiti zase neprimerno visok dobiček ali pa použitnike odbiti od nakupa in s tem ohraniti zaloge. § 4. Priporoča se, da se zaradi uravnave cen obdrže v veljavi pokrajinske, občinske, mestne in zadružne aprovizacije ter gospodarske organizacij, ki po enakem ključu preskrbujejo prebivalstvo, da si iste nakupijo večje, vendar ne prekomernih zalog živežnih potrebščin in jih razpečavpjo v potrebni količini použitni-kom, posebno ubožnejšim, da se bo lažje opbijalo oderuštvo ali umetno zviševanje cen živežnemu blagu. To jc koristno tudi zato, ker sz bodo ?ivljeriske potreblčine izvir r.ječe iz voj-I nega plena, ki ga je znatna množina, potem blago, ki je dospelo ali je še obljubljeno iz Amerike, kakor tudi vsled kazenskega postopanja zaplenjene življenjske potrebščine izročale v razdelitev samo tnkim organizacijam, § 5. Na periferijah države se sploh prepoveduje, kupičiti zaloge preko potrebe najbližje okolice ter sc v interesu splošne prehrane naroča vsem oblastem, da nad takim blagom in trgovci vrše strogo kontrolo, da bi se na ta način preprečilo iztihotapljanje živežnih potrebščin preko državnih mej, kar se sedaj žalibog godi v velikem obsegu. § 6, Mestnim (občinskim) aprovizaci-jam sc prepušča in priporoča, da pri nujnih živežnih potrebščinah izvedejo diferenciacijo cen na korist ubožnejšim slojem prebivalstva, da se obdrže cene vsaj na dosedanji višini, če jih že ne bo mogoče znižati. V to svrho bodo imele take aprovizacije kakor tudi osrednje gospodarske organizacije in zadružne stanovske aprovizacije izključno pravico, da jih s takim blagom po znižanih cenah preskrbuje država iz vojnega plena, uvoza i. t. d. Pokrajinske vlade bodo stavile ministrstvu za prehrano in obnovo v soglasju z razpoložljivimi sredstvi svoje predloge v tem pravcu ter bodo na svojem področju uredile povoljnejše preskrbovale revnejšega dela prebivalstva na breme premožnejšega. § 7. Zaradi nadzorstva nad tihotapstvom in kopičenjem zalog se pozivljejo vse železniške in brodarske postaje v celokupni državi, da ustavljajo glede odprave živežnih potrebščin, ki so navedene v gori omenjeni naredbi ministrskega sveta, statistične deklaracije, jih zbirajo in vsakega 1, in 15. dne v rncscu pošljejo ministrstvu za prehrano in obnovo dežele. § 8. Ako se temeljem teh izvestij opazi, da se v posameznem mestu ali kraju prekomerno kupičijo zaloge, je minister za prehrano iu obnovo dežele pooblaščen, da bodisi v celi pokrajini ali pa v gotovem okolišu ali mestu odredi re-kvijicijo vseh zalog po prejšnji maksimalni ceni ali pa da promet omeji in upo-stavi prejšnje določbe glede maksimiranja cen, omejitve prometa in racioniranja obrokov. § 9, Vse ustanove, ki so bile osnovane zbog monopoliziranja nakupa živežnih potrebščin, se morajo razpustiti in likvidirati, Začasa likvidacije morajo te ustanove zaključiti tiste trgovske posle, ki so še v teku, posebno pa prevzeti in pristojnim oblastem dati na razpolago rekvirirano ali kupljeno blago, kakor tudi tiste zaloge mli-narskih in drugih industrijalnih proizvodov, za katere so s poslednjimi sklenile pogodbe za produkcijo iu dobavo dotič-nega blaga. Vendar se take ustanove pooblaščajo odnosno se jim naroča, da v sporazumu z dogovornimi strankami te pogodbe, katerih izpolnitev ni v njihovem interesu, ker niso v stanju, da bi v dogled-nem času to blago prevzele in z njim razpolagale, čim prej razdro. § 10. Kopičenje zalog, neprimerno navijanje cen živežnim potrebščinam, tihotapstvo preko meje, kakor tudi izigravanje intencij te naredbe, ki je v interesu splošne prehrane, bo pristojna okrožna (okrajna) oblast kaznovala z zaplembo tega blaga, a razen tega z denarno globo 20.000 kron in zaporom 6 mescev. Zaplenjeno blago se mora dati na razpolago deželni vladi dotične pokrajine, da ga po dosedanji maksimalni coni raz-peča prebivalstvu dotično pokrajine, a izkupiček za blago se mora razdeliti in dati polovica kot začasnina oblastvenemu organu, ki zaplembo izvrši, ali več njim po razmerju, ostala polovica izkupička kakor tudi izterjana globa se mora porabili za znižanje ccn revnim slojem prebivalstva dotične pokrtrine. Priti taki razsodbi je dovoljen priziv na djtir.no deželno vlado v roku treh dni. Ako druga prošnja razsodbe glede krivde nc Dredrugači, je dovoljena prija- vitelju pritožba na ministra za prehrano in obnovo dežele v roku treh dni. Postopanje in prizivi se morajo reševati z največjo brzino. § 11. Ta naredba stopa v veljavo z dnem razglasitve v Službenih Novim h Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izvršitev se poverja miiustru za prehrano in obnovo dežele. A. - St. 2684. Belgrad, 7. marca 1919. Zastopnik ministra za prehrano in obnovo dežele minister za poljedelstvo: Dr. Pctričič, s. r. teegias llnEtifansliega p&HfipjgniiSioa fiinassčfg^-gp smissisfra glede repatriacijo vrednostnih papirjev (eiektov), hranjenih Sc v inozemstvu, ki so last zavodov in državljanov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izviševaje ukaz finančnega ministrstva v Belgradu, I., št. 601, z dne 1. marca 1919, se se pozivjjejo vsi zavodi na ozemlju Slovenije in vsi državljani kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj tekom mereča marca t. 1. svoje vrednostne papirje (efekte) preneso v domovino. Poziv sc n e tiče denarja v gotovini, niti vložnih in hranilničnih knjižic. Da 6e olajša ta prenos, je odredilo finančno ministrstvo uradno posredovanje pri repatriaciji. S tem bodo vsi prizadeti zavodi in zasebniki deležni državne zaščite in državnega zastopstva v inozemstvu in varnostnih odredb ob prevozu s čim manjšimi stroški Pri repatriaciji bosta po naročilu ministrstva sodelovali: 1. v nemški Avstriji vobče Jadranska banka, podružnica na Dunaju; 2. na Ogrskem Srbska banka, podružnica v Budimpešti, kjer se morajo zbrati vsi efekti do dne 31. marca t. 1. Glede efektov, hranjenih v Gradcu, se določa dogovorno z Jadransko banko, banko kot zbirališče Bohmische Union-Bank, Filiale Graz; zanje velja isti rok. Glede efektov, hranjenih v češkoslovaški državi, odredba ne velja. Z ozirom na sedanje prometne in poštne razmere zlasti z inozemstvom pa se mora vršili v tej zadevi vse dopisovanje tudi za inozemske zavode,ki sedaj hranijo efekte, le po Jadranski banki, podružnici v Ljubljani, oddelku za repatriacijo efektov, katera se določa, da posreduje nadaljnje korake, kolikor jih ne poskrbi državna uprava sama. Sicer pa jc postopati tako-le: 1. Ako ima kdo pri inozemskem zavodu v odprti shrambi (depotu) neobremenjene delnice (akcije), obveznice (obligacije), zastavna pisma (Pfandbriefe), srečke, državne papirje (rente, vojno posojilo), zavarovalne police itd., mora pismeno naprositi dotični zavod, naj izroči ves depot (navesti je efekte s pristavkom »z nedospelimi kuponi vred«) Jadranski banki, podružnici na Dunaju (oziroma Srbski banki, podružnici v Budimpešti, ako jc dotični inozemski zavod na Ogrskem, oziroma banki Bohmische Union:Bank, Filiale Graz, ako se hranijo efekti v Gradcu). To pismo jc položiti v ovoj (kuvert) z naslovom dotičnega inozemskega zavoda in nezalepljeno priložiti drugemu pismu na Jadransko banko, podružnico v Ljubljani, v katerem se prosi ta banka, naj posreduje repatriacijo (zopet točno) navedenih efektov in v katerem se pooblašča Jadranska banka, da poravna de-potno pristojbino, ki bi jo morda zahteval inozemski zavod. Obenem naj se naznani banki, kje je položiti efekte, repatriirane v inozemstvu, v shrambo, oziroma komu jih je izročiti, 2. Ako ima kdo eiekte, navedene pod št. 1, pri inozemskem zavodu obremenjene (lombardirane, reportni račun), mora naprositi Inozemski zavod, naj prenese račun z depotom vred na Jadransko banko, podružnico na Dunaju (oziroma Srbsko banko, podružnico v Budimpešti, oziroma na Bohmische Union-Bank, Filiale Graz); v ostalem je postopati, kakor je določeno pod št. 1; edinole v pismu na Jadransko banko je to banko še naprositi, naj prevzame tudi predujem, ki obremenjuje efekte, in je točno navesti znesek dolga. Ako bo smatrala Jadranska banka kritje v efektih za zadostno, tega ne odkloni. 3. Efekte, ki so pod zasebnim ključem stranke v shrambi (safe) kakega inozemskega zavoda, mora stranka, ki želi, da se preneso v domovino z uradnim posredovanem, najprej sama dvigniti in potem jih izroči na določenem mestu v inozemstvu. 4. Mnogo vrednostnih papirjev imajo stranke in zavodi v shrambi pri poštni hranilnici na Dunaju, zlasti državne rente obveznice in vojna posojila, ter imajo v rokah r e n t n c knjižice ali enakovred- ne pobotnice. Ti efekti se izroče samo, ako se vrne rentna knjižica ali pobotnica. Za to pa veljajo posebni predpisi, katere je treba izpolniti tudi ob uraaui repatriaciji efektov. Predvsem mora stranka ali zaved pri najbližjem poštnem uradu za vsako rentno knjižico, ki jo ima v rokah — isto velja za pobotnice — zahtevati tiskovino »dopošiljatev shranjenih državnih papirjev« (znak tiskovine: D. S. Nr. 22 c D (4] ex 1915), katero dobi brezplačno. (Poštni uradi, katerim so te tiskovine pošle, jih morajo takoj naročiti v zadostnem številu.) To tiskovino je izpolniti točno po podatkih, zabeleženih v rentni knjižici; v vrsto: »Komu je poslati državni papir*: (opomba 3 in 6), je zapisati: »Jadranska banka, podružnica na Dunaju«. Na izpolnjeno in po stranki podpisano tiskovino naj poštni urad pritisne svoj pečat. Priporoča se, da si vsakdo zabeleži za svojo uporabo in morebitno poznejšo reklamacijo vse podatke, zaznamenovane v omenjeni tiskovini. Tako izpolnjena tiskovina naj se priloži rentni knjižici in oboje naj se ali pošlje naravnost po pošti kot vrednostno pismo oddelku za repatriacijo efektov Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, ali pa naj sc proti točnemu potrdilu izroči kakemu denarnemu zavodu (banki, bančni podružnici, hranilnici, posojilnici) v bivališču stranke, da pošlje rentno knjižico z drugimi Jadranski banki, podružnici v Ljubljani. Zavodi, ki zbirajo take rentne knjižice, naj sestavijo v dvojnem iztisku točen seznamek z vcemi podatki in naj se pri-Iože pošiljatvi, tako da jim Jadranska banka, podružnica v Ljubljani, lahko vrne en iztisk seznamkci, poffjen kot pobotnico. V splošnem oziru je še pripomniti, da je vsa pisma naslavljati izrečno na oddelek za repatriacijo efektov Jadranska banke, podružnice v Ljubljani, da pa je omejevati dotično dopisovanje na najnujnejše stvari. Glede srečk in drugih efektov, ki se izžrebajo, se opozarja, da je treba točno in pravilno zabeležiti številke, eventualno tudi serije. Depoti v inozemstvu, ki so sodno vinkulovani (sirotinska imovina, imovina urtfobolnih in odsotnih oseb) sc morejo dvigniti le s privolitvijo sodne nad-varstvene oblasti; treba je torej, da doseže varuh ali kurator pri sodišču pismeno dovolitev, katero mora tudi priložiti pismu za banko. Vsakdo, ki nc namerja na svojo roko poskrbeti repatriacije efektov, naj se po-žuri tako, da bodo potrebna pisma in drugi pripomočki (depotne listine, rentne knjižice itd.) že okoli dne 20. marca t. 1, v rokah Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, ker je treba petem še pravočasno poskrbeti za prenos pisem v inozemstvo in morajo inozemske banke še provesti prenos efektov k določenemu zavodu. Repatriacijo efektov v okviru tega razglasa vodi poverjeništvo finančnega ministrska v Ljubljani. V Ljubljani, dne U. marca 1919, Po naročilu: dr. Savnlk s, r. • * • Od poučene strani smo zvedeli, da Je bila akcija radi prenosa vrednostnih papirjev uvedena z ozirom na lahko razumljivo željo prizadetih izraženo v pismenih vlogah Ln tudi osebno, da ostane strankam v inozemstvu hranjeno premoženje dosegljivo in da se zavzame državna uprava za premoženje svojih državljanov. Sedanje neugodne prometne razmere in razni predpisi posameznih držav, nastalih na ozemlju bivše Avstro-Ogrske monarhije, ovirajo posameznikom razpolaganje s svojim premoženjem. Posameznik bi moral z velikimi troški in zgubo časa v inozemstvu prosjačiti pri oblastnijah za razna dovoljenja, ako bi hotel prenesti sam svoje efekte v domovino. Je naravno, da jc interesirana vl ka država na tem, da imajo državljani svoja premoženja v domovini, zlasti mora skrbeti, da je ono premoženje v domovini, nad katerim mora ona izvrševati posebno nadzorstvo (premoženje zavodov in varovanje v), radi tega je razglas glede teh obvezen, dočim se zasebnikom prepušča, da vporabijo to priliko in preneso tudi svoje premoženje v domovino, pri čem vživajo varstvo in zastopstvo državne1 oblasti, ne da bi jim to povzročevalo posebnih stroškov. Želeti je, da se vsakdo, ki namerava uporabiti to priliko prenosa premoženja z uradnim posredovanjem, Rožuri, ker nastane toliko sodelujočim bančnim mestom kot državni upravi mnogo dela, katerega bi morali izvršili v kratkem roku. Pričakovati je, da sc posamezni denarni zavodi po Sloveniji, posebno zadruge, zavedo svoje gospodarske važne ulu-ge in gredo neizkušenim rojakom v smislu razglasa v čim večjem obsegu na roko. Javili organi (poštni uradi, 6odišča) bodo vsak v svojem delokrogu pospeševali akcijo. Aprovizacija. a Uradniška skupina I. in II. ter ubož-na akcija A dobe meso v Ljudski mesnici {jrihodnji teden mesto v torek v pooede-jek, dne 27. marca 1919 po istem vrstnem redu kakor doslej. a Krompir za V. okraj. Stranke V. okraja dobe krompir v pondeljek, dne 17. t. m. in v torek dne 18. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-ie red: v ponedeljek popoldne od 2- do 3. št. 1 do 150, od 3. do 4, št. 151 do 300, od '1. do 5. št. 301 do 450. V to«-ek djpolcJne od 8. do 9. št. 451 do 600. od *,do 10. št. 601 do 750, od 10. do 11. št. 751 do 9Pu, od 2. do 3. št. 901 do 1050 od 3. do 4. št. 1051 do 1200, od 4. do 5. št. 1201 do konca. Stranka dobi za vsiko osebo 5 kilogramov krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. a Kislo zelje za I. okraj. Stranke I. okraja prejmejo kislo zelje v ponedeljek, dne 17. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. čt. 1 do 400, od 9. do 10. št. 401 do 800, od 10. do 11, št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg, kg stane 1 K. a Kislo zelje za II. oVui, Stranke 11. okraja prejmejo kislo zelie v poneneljek. dne 17. t. m. pri Jakopiču na Mirju, Določen je ta-le red: populonc od 2. do 3. št 1 do 700, od 3. do 4. 701 do 1400, od 4. do 5. št. 1401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kilogrima, kilogram stane 1 krono. a Kislo zelje za III. okraj. Stranke 111. okraja prejmejo kislo zelje v torek, dne 18. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 500, od 9. do 10. št. 501 do 1000, od 10. do U. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kilograma, kilogram stane 1 K. a Kislo zelje za IY* okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kislo zelje v torek, dne 18. t m. pri Jakopiču na Mirju. Določen >e ta-le red: popoldne od 2. do 3. št. 1 do 600, od 3- do 4. št. 601 do 1200. od 4. do 5. št 1201 do konca. Stranka debi za vsako osebo 2 kilograma, kilogram stane 1 K. Kdo to kaj o Petru Kozjak, ki se je učil čevljarstva na Rimski cesti pri Jožefu Zupan in je izginil dne 19. februarja. Doma je od Tržiča. Pristava št. C. Fant Je 15 let star, .šibke postave, črnolas in črnook. Kdo ve, kje se nahaja Josip Č e b u I j, doma iz Adrgasa, obč. Velesovo. SlužIl je pri Lir. 27. Ujet je bil v Karpatih moseca novembra 1914. Nahajal so jo v Kijevu v bolnici; zadnjo njegovo pismo febr. 1015. Kdor izmed tovarišev bi kaj vedel o njem, naj sporoči sestri Mariji Gubane, Vodici. Stroški se povrnejo. Kdo kaj ve o Janezu Pogačniku, doma iz Srednje Dobrave pri Otočah, ki je bil v ruskem ujetništvu in je pisal zadnjič .'ekaterinoslavske gubernije. Tisti mež iz Kranja, ki je pripovedoval zac"n;ič neki osebi, da je bil z Pogačnikom skupaj v ujetništvu in da je ta tam umrl v neki bolnišnici, se naproša, da se oglasi na Srednji Dobravi št. 14 pri Otočah, da pove kaj natan^nejega. Kdo ve kaj o Francetu Zakonjšek, ki ie služil pri 26. pešpolku, 8. stotnija, oddelek ročnih strojnic. Bil je na italijanski fronti do 19. oktobra pr. 1. Če kdo kaj ve. naj sporoči očetu Martinu Zakonjšek v Miklavžu, p. Sv. Jurij ob Taboru, Štajersko. Kogoj Franc iz Orebovelj pri Gorici nahaja doma in želi izvedeti, kje ie njegova mati Marija Kogoj, ki naj bi prišla »lomov. sestra po Imenu Brlsrita Zoren č. Prosim, koji zanju znade. bude tako dobar. da piše Milki Zorenč, Za-errfh Mamhčeva ul broj 5. TTjjnblla se je včeraj zjutraj na Poljanski cesti denarnica z manjšo vsoto denarja. Pošten najditelj naj jo odda v tovarni Reich, Sv. Petra nasip. Zgubpena so bila z'ata očala od Poljanske ceste do poštnega ravnn»o?j.stva. Pršteni najditelj dobi nagrado. P'" 1 -cfsta 5 T Ukraden muf. Dama, kateri je ob izstopu iz električne železnice neki vojak iztrgal muf, naj se zglasi v nnšem uredništvu dopoldne od 11. do 12. ure. Zasebno nčOišče Legat v Maribora. Dne 1. aprila 1919 se prično novi tečaji za stenografijo (slovensko in nemško), strojepisje (slovensko in nemško), pravoplsje v zvezi s poslovnimi sestavki, računstvo v zvezi z enostavnim knjigovodstvom, lepopisjo, slovenščino iu nemščino. V nadaljevalnem tečaju za slovenščino 60 bo učila gramatika in korespondenca. Podrobna pojasnila v zasebnem učilišču Legat, Maribor, Viktringhofova ul. 17. I. n. Prospekti zastonj. Jugoslovanska knligerna v priporoča cerkvenim zborom za velikonočno dobo sledeče skladbe: Premrl Stanko. Velikonočno pesmi za mešan zbor in orgle. Part K 1.80. Moderni in lepi napovi bodo mogočno učinkovali na vernike in poveličevali velikonočne praznike. K i m o v e c F r. Dr. Rihar renatus za mešan zbor. Part. K 4.50, gl. po 60 v. Zbirka obsega poleg drugih tudi več velikonočnih lepo harmoniziranih Riharjovih napevov ln enoga od Vnebohoda Gospodovega. Laharnar Fr. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—. Lepi in primerni napevi, posebno za manjše zbore. Grum A nt. Aleluja. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. K 2,—. V zbirki se nahaja tudi prav primeren motet Regina coeli, ki se konča s prav lepo har-moniziranim značajnim velikonočnim koralnim spevom Alelujo, ki praznike še posebno povzdigne Oblika zvezka je žepne Izdaje in prav primerna za procesijo. Grum A n t. Vidi aquam za mešan zbor. Part. K 1 20. Za '.i>ore na deželi kar najbolj primeren. Foers.ter A nt. Missa st. Cocillae za mešan zbor. Part. K 3.—, gl. po 50 v. To je naša prva latinska maša, ki je že v 4. natisu izšla, vseskozi lepa ln lahka. Sattner P. H u g o 1 i n. Missa sora-phica za mešani zbor in orgle (tudi za orkester; instrumentalni glasovi v zalogi). Part. K 4.50, gl. po G0 v. Ena najlepših in veličastnejših latinskih maš naših skladateljev, ki jo pojo tudi drugi narodi. F o e r s te r Anton. Čredo za mešani ali enoglasni zbor z orglami. Izvod 20 vin. Kredo dela našim zborom največ preglavic v latinski maši, kor je najdaljši izmed vseh delov sv. maše in navadno tudi najtežji. Ta skladba je pa lahka in lepa ter se več odstavkov v njej recitira, vsled česar jo tudi kratka. Kakor nalašč je ta kredo posebno slovesni maši dobrodošel, katero pojo en sam duhovnik. EJarlja, Kraljica src. Nauk blaženega Grinjona Montfortskega o pravi pobožno-sti do Matere božje. Iz francoščino preve- božje, t slugo, c pravo pc imenovani in ga z jasnimi oiit. dla ln izdala Marijina družba v ljubljanskem semenišču. Druga izdaja. Slovenci se radi imenujemo Marijin narod. Zato tudi z velikim veseljem sprejmemo vsako knjigo, ki ima namen, da i razširja in utrjuje češčenje nebeško Kra» ' ljice med nami. Posebno dobrodošla pa • nam je knjiga »Marija, Kraljica 6rc«, ker nam nudi nauk o pravi pobožnosti do Matere božje Prava ali popolna pobožnost do Marije je po nauku blaženega Grinjona v tem, da se popolnoma iziočimo Materi božji, da postanemo po njej popolna last Jezusova in da delamo vso v popolni odvisnosti od volje Marijine po zgledu Jezusa samega. Pa' -o vsi veliki Marijini častilci gojili pr." opolno češčenje do Matero ai Grinjon ima veliko za-ri Izrečno učil označeno "o Marijo, da jc nauk o sistematično uredil dokazi utrdil. Poljudna, toda temeljita razprava o pravi pobožnosti do Marije, je v prvem delu Grinjonove knjige; drugi del pa uči kako naj se goji taka pobožnost. — Težko jo v malo besedah lo približno označili bogastvo misli', ki je nakopičeno v Grinjonovem spisu. »Izkušnja nam pritrjuje,« pravi slavni orato-rijanec Faber, »da, četudi knjigo ponovno preberemo, nikdar ne vsahne njena lepota: nikdar no izčrpamo njenih misli, nikdar ne izgine sveži duh veselja, ki nas navda, ja, kadarkoli so vglobimo v njene misli.a Povsod, kjer se bo razširila knjiga »Marija, Kraljica src«, bo pravo češčenje do Matere božjo izdatno napredovalo, in kmalu se bodo pokazali tudi blagodejni sadovi. »Kdorkoli knjigo temeljito proučuje,« piše kardinal Vanghan, »bo začutil, da ga je obšijala nova luč.« V slovenski izdaji je knjiga še zlasti lepo prirejena, ker obsega najpotrebnejš« molitve; jutranjo in večerno molitev, sv mašo, spovedne in dovolj obsežne obhajil-ne molitve. Vse molitve so zloženo v duhu Grinjonovo prave pobožnosti do Marije in potrjene od ljubljanskega preč. škof. ordl-uarijata. Tako služi lična knjiga tudi kot jako koristen molitvenik. — Marijina družba v ljubljanskem semenišču je z izdajo knjige »Marija, kraljica src« izvršile lepo apostolsko delo za razširjenje češče-nja Matere božje. Lično vezana knjiga stane 4 K ln si dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljub IjanL Ljubljana. sprejme konfekcijska trgovina A. Luki 6, Pred fi&oUJo &L |9, Cinjk/jnja IS če službe, najrajše h U. Utrnili jU kakšnemu gosj>odu, zmožna sem vsakega dela. Grem tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod šifro Pridnost na upravo tega lista. Žena alfl deklica ki se more izkazati v tem poslu z letnim spričevalom in govori nemško, se sprejme k otroku proti dobri oskrbi in brani. 1. Pick, Zagreb, Sudmčka ulica 11. Samec <0 let &tar, sa žali poročiti s gospodično ali vdovo, katera ima svojo kmetijo. Ponudbe s sliko pod »Me*ar« na upravo lista. Vsi®n&C iSče mesta 1 Radi vpoklica k vojakom sem moral Srekiniti svojo učno dobo, kjer nem bil e dve leti v trgovini z mešanim oia-gom zaposlen. Ker ima pa dotični trgovec sedaj vsled voinib razmer trgovino zaprto in se jas po vrnitvi ne morem pri njem izučiti, prosim gg. trgovce ako bi me notel kedo še za leto dni v uk sprejeti, da ne bodo vsi stro ški in čas zastonj. Izvežban sem dobro tn tudi močan, da lahko nadomestim marsikaterega pomočnika. — Cenjeni dopis prosim pod „poštcn" na upravo ..Slovenca.-4 1842 PoBvo za spolno sofio, SS okolu 1400 l., belo platno, IGO m. naprodaj. Marija Jeianlč, Stara pol š>. 1. Ljubljana. Učenca sprejme takoj slikar in pleskar A. Soklič, Kranj. za gepelj, rabljena in še dobro ohranjena se proda. Ivan Pezdlr, Brezovica 27 pri Ljubljani. Kupujem cmroLnv nc arastov oUlIoRUl .C J .n bukov bodisi okrogel ali rezan. Cene za Ica naložon v vagon naj se naznanijo na V. Scagnetti, parua žaga za državnim kolodvorom, Mnbijana šivalni itioj, akvarij, veliko i stensko ogledam, stenska omara, otzošai voziček in drugo se proda v Rebri st. U vsak dan od 9. do 12. ure dopoiudue in od 2. do 6. popoiudnc. Otroški voz tek ln otroški stolček, kompletna kubinj ska oprava, citre, salonska garnitura z mizo, kompletna solina oprava, dimnice, ra'no podobe, kompletna postelj In razno se proda v Kobri St. 11. — Ogleda se vsak dan od 9—12 dopoludne in od S—5 popoldne. Resna MM boiium izz?* doktor, 43 lot slar, sč želi v svrho po-ročitve seznaniti z izobraženo goapico, ki ima voleposestvo. Cenjene ponudbe pod Jasno nebo na upravo tega lista. novi elegantni čevlji !. za i anio št. 39 in 40 Knhar rn k°Ja dobro kuha in je voljna tlUUUI ibU, vse delati: čistiti in donesti, ter mora biti strogo solidna, verna in poštena išče obitelj dveh članov brez otrok. Velika snažnost marljivost ln poštenje je glavno. Oskrba dobra v hiši in dovolj hrane Početna plača 80 kron iNastop tekom enega meseca, služba je stalna. Ponudbe sprejema Žagar Zagreb, Nikollčova ai. 12, 1883 Mladenič 27 let star, krepkega zdravja in č ste preteklosti z nekaj sto kronami se želi tem potom seznaniti z gospo dično od 20 do 27 let, katera naj bi imela malo posestvo ali pa že vpeljano čevljarsko obrt. Vdova ni izključena. Le resne pooudbe se prosi na upravništvo tega Usta pod »Dober mož« 1804 Tajnost zajamčena. B apr in moški čevlji, dalje mokka-serves in nastavek. Naslov: Angela Kilavec, Cigaletova ulica 4, Ljubljana. Proda se vagon suhih metrskih vagon Ljubljana. Ponudbe: Zajec, lin-najfba cesta 14, i. nadstr. Žrniina f Izobražena gospodična srednjih let, ki zna dobro gospodinjiti in izvrstno kuhati ter ima tepe prihranke, se želi v svrho že-nitve seznaniti s tr-govcem ali posestni kom. Dopise se prosi na upravo„Slovenca" pod •Zimaa 1837. Kuharica srednjih let z letnimi spričevali, ki zna samostojno kuhati in oprovljati vso hišne posle, se išče proti dobri plači iu oskrbi. I. P ck, Zagieb, oud-nička ul ca 11. v starosti 16-18 let spre me nu dobo 3 iet v pouk ANTON MAR&C, usnjarski mojster v Sloven. Bistrici. — Za hrano .n obleko se bo skrbelo. 1776 Kesna žentfna ponudba. Mladenič lei star, treznega značaja in s par tisoč kron se želi radi pomanjkanja znanja tem potnin, seznaniti z gospodično cd 20 do 30 let Dotična naj bi imela malo i>osestvo ali vsaj hišico, najrajši kie na Dolenjskem, kjei bi bilo j,riora\no za sedlarsko obrt Vdova z enim otrokom ni izključena. Le resne jiouudbe z naslovom in čo mogoče s sliko, katera se vrne. noj so pošiljajo do 25. marca, pod zakon po Veiiui nočt 1805, na upravo tega lista. Tajnost častna zadeva. SreDroo jedilno orodje sJtfjn: koj proda. Naslov pove uprava Slov pod št. 1831. Zahvala. Vsem, ki so rajnemu bratu, preč. g. zlatomaSnlku Joiefu Zakotnik-u iupniku v p. skazovali skrb In ljubezen v dolgotrajni težki bolezni in ga spremili k večnemu počitku, Izrekamo najsrčnejšo zahvalo, imenoma preč. g, konz. svetniku P. Hugolinu za vodstvo sprevoda ln prekrasni govor, preč.gg. dek. Val. Zubretu, kupi. Kogeju in Vavpetiču za pogoste tolažilne obiske ln delitev sv. zakramentov, preč. oo. frančiškanom in sosednjim gg. župnikom, preč. g. rektorju dr. Gnidovcu, preč. g. ekonomu Markežu fn vsem preč. gg. p.ofesorjem in prefektom Iz zavoda sv. Stanislava, Sols. vodji g. Bajcu in vsemu učitelj, zboru, gg. pevcem za ganljivo pet|e č. Šolskim sestram iz sirotišnice in č. s. usmiljenkam Iz zavoda sv. Stanislava, rodbini Belec, sorodnikom, prijateljem, znancem in sploh vsem župljanom prisrčni: Bog plačajl Obenem priporočamo nepozabnega gospoda vsem v molitev In blag spomini S t. Vid nad Ljubljano, 15.saSca 1919. Ivanka Zakotnlk, » sestra. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Fran Ksav. Tončič podobni ln posestnik dne 14. sušca 1919, ob 3. url popoldne v 53. letu starosti po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo dne 16. t, m. ob 4 uri po poldne iz hiše žalosti Sutna št. 50 na tukajšnje pokopališče Sv. maSe zadušnlcc se bodo darovalo v farni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Kamnik, 15. suSca 1910. Marija Tončič, lalujoča soproga. Franc in Ferdinand, sinova. Vlklorlfaporoč.Lavriči hčerka, Josip Lavrlč, zet. — Ivanka Kompare, sinahe. — Vnuka in vnakmja. 1843 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da je naša ljubljena mama oziroma stara mamica iu tu^ča, gospa Marija Majerle danes ob pol 10 po noči po dališem bolehanju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče vC9.1etu siarosti, mirno zaspala v Gospodu. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Dol pri Starem trnu, Vinica, Eveleth N. O., dne 8. sušca 1919. Mar )a 6terk, Marjeta Jonka. Katarina Lnš n, Ana Prelosn k, buci a Ocšnrck, hčere. Pavel ln Jože Majerle, sinova. Katarina Majerle, si n aha. Jurij fiterk. Peter Jonke. Anton Lušin, Franc Prelesnilt, zetje Vsi vnnki in vnukinjo Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja v bolezni in ob smrti naše ljube mame oziroma staro mamice in tašče, gosjie Izrekamo vsem ln vsakemu posebej najis -renejšo zahvalo. Dol, Vinica, Eveleth, dne 11. snšca .919. Rodbine: Majerle, štnrbjPrelcsnlk, Jonke, Lušin in češarek. m PosesSvo. Proda ao hiia 5 minut od postaje. V hiši ie električna luč in trafika. Uo-volieno je točiti vino in pivo. Z'avou tnšo io svinjski hlev, velika njiva, sa-donosnik in vrt Cena 32.000 K. Ponudb« na Valentin JanilJ, Sp Poljčane. 1794 PONUDIM: Tino vermut-vino, slivovko, brinjovec, rum. Specijalitetc: Kranjski pelin* kovcc-Iiker in fini Balkan-liker. VILJEM SPITZER, L.ubljana, Iiolizsj. 1S09 (3) 1500 \mm drevesc Ima na prodaj Sadjarsko društvo v Šmarci, pošta Radomlje. Cena: 4 K za boljše vrste, 3 K za slabše vrste. Sprejmo se s stanovanjem in hrano v hiši pri Ivanu Perdanu v Ljubljani. V Ljubljani so oddajo za dobo 10 let iiir na jako prometni costl, krasni lokali. Reflektanti naj vprašajo pod Bodočnost 10.001) ua upravo toga lista. za verande, balkone, okna i, t d. so brez-dvomno moji nageljni. Pošiljajo so na vso strani. Cenik zastonj in franko. Roman Brezočnlk, razpošlljalnica gorskih nageljnov. Maribor ob Dravi Gabr. Hackl-ova ul. št. 3 Prispevajte u stfiad S. L S. Zvonlmirskl trg i, v lastni hiši ž»t kupuje -m po primernih conah vsako množino - srtoi M, !a! in Mft gradbenega les?. Živo apno, porfiland-cemenJ, zidno opeko v celili vaflonlb dobavlja najceneje ValenSin Urbančič, L|ub!|tina, Frančevo nabreJjo 1. Žensko za domača hiJna dela ln preprosto kuho ;n SlUfJO domača dela - i5£c 2UPN1 URAD v JASTREB/lRSKE/ll (Jaška) Hrvatsko. Plača po dogovoru. 1782 mladega, pristne pasme, Kupim. Ponudbe pod „Spie©9j 1 /83" na upravo tega lista. Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi tudi slamnate čobije (Solne), predpiraZnSkc, slamnate podplate sa v čevlje Vranjo Cerar tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale. Tovarna jo 7 minut od kolodvora. n^ pašama Masa iz trdega lesa in nova !W ©mara za led se proda. Ogled 8—12. Naslov v upravi ..Slovenca" pod št. 1728, 1592 SI se kupi eventuelno v najem vzame tako). — Ceniene ponudbe prosi Franjo S. Hrovat, St. Peter pri Novem mestu. Več vagonov se bo oddajalo ] na drobno ln na debelo v dneh od 17. do i 20. marca 1919. Franc Bodla} mm! trgovec, Stranje, p. Kamnik. srednje ¥®Iik na prometnem kraju v Ljubljani. Prevzame se eventuelno tudi z opravo in blagom vred. Ponudbe pod „Lokal" na upravništvo. izdeluje? Enostavna vrsta za gostilno. Ponudbe naj sc stavijo na trgovino pohištva David LSwy, Koprivnica, Hrvatska. lahek, enovprežul Ja naprodaj pri A. GLOBOČNIKU kovaču v Li.osnlah, p. Radovljica. Prodam uekoliko delnic J. B. Ponudbe pod Delnico 333 nu upr. lista w i ■va a Ha deželnem posestou o Klali Loki, posta a Velika Loka, so bo prodalo družbenim potom l bih ln neha! mlade 2ioine o soboto, 22. marca 4. t. Dražba se prične točno ob 11. uri dopoldne LJubljana, dne 11. marca 1919. «« jatonaene terhlje 8n sntzg lirnShe (Izvzemši lesnike) «arao prvovrstno blago kupuje trg. spod. in kom. del. družba ,3al8taa'*, Dunajska cesta 33 v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. Kor se bo blago kupovalo samo kratek čas naj so iniereseutl požurijo. 1852 Traverse (železne tračnice) večinoma 6 m dolge ima Se oddati Vinko Vabič, Žalec. "V skladišču „Balkanu na Dunajski cesti St. 33 se bo prodajalo v četrtek dne 20. La. ob 9. url dopoldne potom Javno dražbo - raznovrstno Nudim: ram 40 sitoos&o 40°/o, 0^2 namizno, broz duha, poper cei, kačo znano, rsxa?ice >n raaHarsiie % :-: Priporoča se tvrdka :-: Jos. Peteline LJubljana Sv. Pstra nasip 7. Zaloga šlvamih strojev in njih posameznih dolov igel in ol|a. Istotam se proda; steklo za izložbeno omaro (bol giisko steklo), kompletno z valjčnimi zaston, mere: 135X184, 63)f mladi ter oddati svojo zuano fJiiCSKltai. UU1 I nioči. Ob tej priliki se najtopleje zahvaljujem p. n. občinstvu za obilna naročila in izkazano mi naklonjenost ter prosim, da al. občinstvo izkazuje tudi mojemu nasledniku isto podporo io naklonjenost, kakor sem je bil jaz vedno in povsod deležen. Z odličnim spoštovanjora HBHBEHSfflJHn«iH Tomo BricelJ. \Tn7n n ih službah, o slarjsti in družinskih razmerah na okrajno hranilnico v S ov. B strici do 25. marca t. 1. pri kakem podjetju, najraje v konfekciji aii modni trgovini, eventuelno tudi pri kinu. Ponudbe pod .Družabnica" upravništvo. Ravnateljstvo. 24. februarja 1919 Maril© Terezij® cesto št. 13 (KeSiscJ), kjer sa bodo kot doslej točno izvrševala vsa cenj. naročila. •TOcratan' -mo« * wmi'>t>dM ■ Udaia konzorcij »Slovenca«. OdHovorni urednik: Joiio Goetinčai v l.iubliaui. Jugoslovana i. tkkaraa v LiublianL