Štev 28.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
12. julia 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v ,,Poslanom“tri dinare. Ki naroči 1 4, 1 2 ali celo stran, dobi 25% popüst za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Shod S.L.S. v M. Soboti,
V nedelo, dne 28. junija se je vršo v M. Soboti velik shod Slovenske ljüdske stranke (Kmečke zveze). Govorio je tajnik g. Kranjc iz Maribora. Natančno je razložo dnešnji politični položaj. Kak je bio l. 1921 Radič kriv, da se je sprejela centralistična ustava; kak je ravno te Radič bio lani oktobra kriv, da je morala Davidovič-Korošcova vlada odstopiti, kak je Radič letos marca kriv, da je opozicija nasproti Pašiči zgübila na moči zavolo izjave Radičove stranke, štera je pred Pašičom spadnola na kolena i njemi izročila celi hrvatski narod na milost i nemilost.
Dale je govoro g. Kranjc o zdašnjoj Pašičovoj vladi, v šteroj je tüdi Kodrova stranka; o protiverskom i protiljüdskom načrti šolskoga zakona, posebno pa o zvišanih davkaj i carinaj, za  štere je glasüvao tüdi slovenski demokrat Pivko, Gda je govornik iz carinske tarife povedao, kak je carina na izvoz živine ostala, carina na uvoz železa, galica, obleke itd. pa 2-3 krat zvišala, je na konci pravo: „Povejte to g. Kodri.“ Te pa se oglasi g. Koder. „Ve sem sam tü.“ Drügoga pa med celim zborüvanju, štero je trpelo poldve vüri, ne vüpao praviti. Mirno je morao poslüšati poglavje o zvišanih davkaj i carinaj. Znao je, da več nigdar ne bo mogeo vspešno agiterati za demokratsko stranko, štera je v Belgradi Slovenske davkoplaülvalce tak potlačila v davke i plačila.
Na konci je pokazao govornik politiko Slovenske ljudske stranke, štero je vodila v kratkom časi svojega vladanja od junija do oktobra lanskoga leta. Posebno je opozoro na na našo prekmursko železnico i povdaro: Prekmurska železnica se je začrtala l. 1920, to je v tistom časi, gda je bio železniški minister poslanec SLS. dr. Korošec, i dogradila se je ta železnica komaj te, gda je postao Železniški minister posl. SLS. g. Sušnik. Tak je SLS. gda je mela za to moč, z zgradbov železnice dragočo znižala, demokrati pod vodstvom ŽerjavaPivka—Kodra pa jo s povekšanimi carinami pomagajo zvišavati. Položaj je žalosten. Ne smemo pa obüpati! Gda se demokratom ta veja stere, smemo vüpati, da dobi naša lepa, od Boga z bogastvom blagoslovlena država bolše, skrbnejše i modrejše gospodare !“
NEDELA
VI. po Risalaj. Evang. sv. Marka 8 1—9. — Jeli pa so i so se nasitili.
Čüdež se je zgodo. Vnožica je poslüšala Jezušov nauk. Že tri dni ne jela. Gda je Jezuš vido, da je lačna, a si nemre pripraviti hrane, njoj je velo sesti, vzeo je v roke krüh, ga blagoslovo i ga velo raztalati. „Oni pa so jeli i se nasitili“ — štiri jezere ljüdi s sedmimi krühi.
Zakaj je včino Jezuš zavolo vnožice čüdež ? Ar se njemi je smilila, gda ne mogla priti do živeža. To pa ne bio edini vzrok. Ali ne viher Jezuš čüdeža zato, da bi pokazao svojo skrb za tiste, šteri ga nasledüjejo? Ali nam s svojim čüdežom ne šteo naznaniti, da nam, če bomo poslüšali njegov navuk, ne trbe skrbeti, ka bomo jeli, ka bomo pili i s čim se bomo oblačili. ar on gleda na nas i nam da „hrano v potrebnom vremeni ?“ — Najprle je včio vnožico. Razlagao njoj je svoj navuk, kazao joj pot v nebo, pripravlao jo za svoje kralestvo. Potom pa jo je nasito. Kakši pomen ma to, da je prle glaso božo reč, potom pa dao telovno hrano? Ali nam s tem ne povedano, da najprle moramo skrbeti za svoje düše i šele potom zadosti svojemi teli? Ne sprevidimo, da nam je šteo nazvestiti, da je prvo nebeško — bože — kralestvo, da se najprle moramo trüditi za nebeško blaženost i potom komaj pride zemelsko kralestvo zemelska sreča ?
Jezuš je vse to očivestno pokazao. Vnogokrat je celo naravnost povedao, da je düša več kak telo, da je nebeška blaženost vekša, kak zemelska, da je večna domovina v nebesaj vekšega trüda vredna, kak časno zemelsko kralestvo, štero je samo od dnes do jütri, potom pa se zrüši, spremeni v prah. On nam je povedao vse to i nam nazvesto, ka nam je včinoti. Ali pa se mi vsega toga zavedamo? Ali se brigamo za njegove reči ?
Kaj ne, da jako malo?! Vseširom i vsigdar iščemo le zemelske dobrote, slüžimo samo svojemi teli; oblačimo ga v svile, vesimo na njega zlato, srebro, drago kamenje, tak da večkrat nesmo podobni ljüdem, nego starim poganskim bolvanom, šteri so bili nakičeni z različnimi ropotijami. Zavolo tela iščemo veselice, zabave, naslade, dobre pojedine, gde se je i pije prek mere. Na düšo pa pri vsem tom pozabimo. Za iskanje düševne hrane nemamo časa. Što pa bi se tüdi brigao za to, ka se
začne komaj po smrti? Što bi se trüdo celo živlenje, če zadostüje, da pred smrtjov parkrat zdehnemo. ,,Gospod reši mu o düšo!“ A ne zanašajmo se! Ali smo osvedočeni, da nam Bog da v smrtnoj vüri čas za pokoro, če si mi skozi vsa leta nesmo šteli vzeti par minot časa za svojo düšo? Ali nas v zadnjem hipi poslühne? Ne zanašajmo se! Vüra smrti je neznana. Skrivoma pride, nas nepričaküvano zadene, potom pa se začne strašna večnost, če smo v tom živlenji skrbeli samo za telo, düšo pa smo zanemarili.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Bogojina. V nedelo, dne 5. julija je doživela naša fara zvünredno slovesnost. Vršilo se je najmre blagoslavlanje vogelnoga kamna. To zvünredno slavnost je zvršo mil. g. dr. Tomažič kanonik i stolni dekan z Maribora v navzočnosti mil. g. kanonika ino dekana Slepca iz. M. Sobote, g. nar posl. Klekla pa vseh sosednih dühovnikov. Prostori i stene nove cerkve so bile pune pobožnih vernikov, šteri so s svetov tihotov sledili povzdigavajočim obredom posvetitve kamna. Po posvetitvi je bila slovesna predga, štero je držao mil. g dr. Tomažič. Zidajte v trdnoj veri, božem strahi i bratskoj lübezni“, je povdaro navdüšeni predgar. Po predgi je g. dr. Tomažič darüvao slovesno sv. mešo, pri šteroj sta njemi dvorila g. Prša, plebanoš pri sv. Šebeščani i g. Horvat, martjanski plebanoš. Blagoslavlanjc vogelnoga kamna je bio za nas den veselja i navdüšenja. Spodbüdo nas je, da doprinesemo v božo čast še vekši aldov.
Na Martinišče so darüvali v Din: Ljüdska posojilnica v Ljubljani 1600, Župni urad v Kapeli (pri Radgoni) 205, na gostüvanji P. Zver v Lipi nabrao A. Matjašec drüžban 27, prostovolno gas. drüštvo v Korovcih 50, na gostüvanji pri Ferenčak J. i Sobočan J. 40, na gost. pri Koren M. v Renkovcaj 12.50, Ritlop M gl. nabirač v Črensovcaj 59, Horvat J. gl. nabir. v Trnji 81.75, Horvat S. l. gl. nabirač v G. Bistrici 57, Žerdin M. gl. nabirač v Žižkaj 105, Stanko A. nabrao v okolici Razkriža 105, na gostüvanji pri Žižek MihaIi i Režonja Bari v Ižakovcaj nabrao Krčmar Ivan Pozvačin 30,. (Peneze prekdao vlč. g. Vadovitši v Beltincaj.)
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Samo se naj zateče k njemi. Pokaže njemi pot.
Elemér je premagao bridkost. Osvedočenje, da zdaj istinsko samo od svoje moči i bože milosti more pričaküvati vse, njemi je taki poživilo batrivnost.
Ne je jokao. Itak pa je z resnim, trpečim obrazom stopo pred svojega verta. Pokazao njemi je pismo.
— O dobri gospod, že nemam drüge izbire, kak kodivanje. A gde, kak, od koga naj nakodivam na obleko?
Vert ga je potepkao po rami.
— Ne boš kodivao sin moj. To bi žalilo tvojo zavest, ar delaven človek ne sme kodivati. Pa tüdi pomagalo ne bi. Što bi se ti smilüvao med vnogov nepoznanov gospodov ? Jaz bom proso za tebe. Ne mi trbe kodivati. Mamo jako plemenito vstanovo. Inaški dom. Sem te že itak šteo dati ta vpisati; čakao sem samo novo leto. Zdaj pa že nemremo čakati. Dam ti pismo za voditela, vrloga Peter Pavla. On je hranitelski oča vse sirmaške dece. On pomore v sili; bo pa ti tüdi dober voditeo, gda boš šteo svoj prosti čas na dobro porabiti. I da njemi ne boš
v ter, od zdaj naprej dobiš od mene na teden štiri korone. Za to si lehko küpiš nekelko spodanje obleke i drobnarije, štere trbe. Düigo leto, če boš tak delao naprej, ti plačo podvojim.
Pater Pavli ne trbelo nikaj praviti. Farkaš Bálintovo pismo je bilo zadosta. Poznao je vrloga verta; nevrednoga njemi nebi priporočao.
Za božič je dobo novo obleko. Še vekše darilo pa je bilo düševno veselje, štero je dobo v tistom malom domi, v šterom je naednok najšeo celo trümo prijatelov, bratov. Na vekše sirmaške dečke, ki bi mogoče postali brez inaškoga doma nikaj vredni tepešje v dnešjem pokvarjenom sveti, pred časom bi se pogübili, ar so Farkaš Bálinti jako redki, ki se brigajo za svoje inaše. Ne vidijo v njih učencov, nego sužnje — gojence, za šterih düše se ravnotak ne brigajo. Mogoče pa so tüdi njüvi roditeli takši da bole štimajo krčme, drüžbe s svetom nezadovolnih, za delo nemarnih ljüdi, ki bi zobston radi prišli do sreče, kak za düšni hasek svoje dece. Brigajo se tüdi, gde se potepa dete, od kakših pokvarjenih ljüdi se vči uskrunjevanje svete nedele.
Tü pa njim v nedelo popoldne tak lep navuk da Pater Paveo. Zna, da je pri deci tüdi düša slaba, dugo se nemre zdigavati, njenoj pazlivosti bi se strla perot. Pa jih tüdi ne
mantra dugo z moralnimi navuki, samo tak dugo dokeč vidi, da se jih prime, potem pa jih pela k razveselüvanji. Prenese njüve düše od brazd resnoga dela v cvetlični ograd vedroga veselja. Lepe podobe jim kaže, iz šterih se znova včijo, potom se špila z njimi, razvrsti jih, v pevske, igralne odelke. Nazadnje dobijo celo dobro jüžino. Zdaj te, zdaj oni gospod ali gospa pohodita dom: ob takših prilikaj dobijo iz njünih dobrot celo sladkarije. Po večernoj Zdrava Mariji idejo lepo domo: düša, včelnjak, se je napunila s cvetnim prahom, z medom znanja i plemenitih čüstev.
O, če bi še sestrico lehko vido, se istinsko ne bi čüto več siroto.
Teda je itak istina, da nekak ma skrb ne samo na polske lilije, nego tüdi na v püstinjo vrženoga zavrženca.
8. Slovo od staroga sveta.
V treh letaj je Elemér odslüžo svoja inaška leta. Medtem se je tüdi v obrtnoj šoli marlivo včio, risao. V tretjem leti je že slüžo precejšnjo šumico, ar je pogostokrat pomagao zvün fabrike pri napelavanji elektrike i pri takših prilikaj njemi ne samo eden naročiteo stisno v roko posebno darilo, ar je vsakši bio iznenaden, da nema opravka z navadnim inašom, nego z načitanim, pametnim dečkom.	(Dale)
2
NOVINE
12. julia 1925.
Obrtna razstava v Ljutomeri je preložena na 9. august. Šlo se šče razstave udeležiti (kakše izdelke razstaviti), se naj prijavi na tajništvi obrtne razstave v Ljutomeri do 15. julija.
Delavci za Kanado. Veliki župan mariborske oblasti poroča z odlokom M. Br. 5894/5, da za zdaj sme iti v Kanado iz naše države 317 polskih delavcov. (Gg. veliki župani i okrajni glavari, nam s svojimi odloki priporočajo, naj idemo v Kanado, naši izseljenci pa nam pišejo od tam tak žalostna pisma, da bi se človek lehko jokao. Pišejo, da tam skoro ne mogoče živeti.)
V Velkih Dolencaj se je na Petrovo vršio lep shod Slovenske ljüdske stranke. Govoro je g. tajnik Kranjc iz Maribora.
Slavnost pri Sv. Trojici. Na karmelsko nedelo, 19. julija se bo obhajala obletna slavnost vseh tistih. šteri so že 50 ali več let v tretjem redi sv. Franciška. — Slavnost bo jako lepa, zato se je tüdi mi Prekmurci vdeležimo.
Nedelica. Naši občinski ravnitelje (liberalni podložniki) so na občinskoj seji sklenoli, da taki začnejo zidati šolo (gda bo sprejet Pribičevičov novi šolski zakon) i jo potom prekdajo liberalcom. Zidanje šole je za nas neznosen ter, ar sirmaški občani nemajo penez, da bi mogli plačati. — Premislite si vi (ravnitelje), kak gospodarite z občinskim imanjom; sirmaški delavci še dozdaj neso meli izplačanoga zaslüžka pri mosti, pa se vam že znova podira, vi pa ščete delati še vekše duge.
Proti novomi šolskomi zakoni. Občine : Velka i Mala Polana, Gomilica, Nedelica, Brezovica najodločnejše protesterajo proti novomi protislovenskomi i protiverskormi šolskomi zakoni.
V Celji na orglarskoj šoli se bo vršio dne 14. julija izpit. K izpiti pride tüdi naš domačin g. Franc Balažic iz Odranec. Vodstvo šole, vlüdno vabi k tomi izpiti vse gg. kantore.
Domača politika.
Pribičevič proti zasebnim šolam. Prosvetni minister je z dnevom 30. junija vsem nastavlenkam i nastavlencom (katehetom) na zasebnih šolaj v Ljubljani pri uršulinkaj, v Lichtenthurmi i pri šolskih sestra) v Maribori stavo plače. — Zakaj? Ar je on smrten sovražnik Slovenstva i katoličanstva, zato šče vničiti šole, ki so slovenske in verske.
Tiskovni zakon sprejet. V zakonadajnom odbori je bio dne 2 julija tiskovni zakon sprejet z nešternimi spremembami. Za njega so glasüvali radikali i samostojni demokrati, proti njemi pa opozicija (naši poslanci tüdi).
Dvanajstine. Finančni odbor je že duže časa razpravlao o dvanajstinaj. Ar so te nove dvanajstine jako velki vdarec posebno za nas Slovence, sta nastopala našiva poslanca gg. Pušenjak i Kulovec ostro proti njim i stavila več predlogov. Naš demokratski poslanec dr, Pivko pa se na niednoj seji ne oglaso v obrambo slovenskoga kmeta i je gtasüvao za dvanajstine. Zanimivo je tüdi, da se nešternih sej tüdi radičovci neso vdeležili i nieden član njüvoga kluba ne glasüvao proti težkim dvanajstinam. (Lepi prijateli kmeta, o) Pri razpravaj o dvanajstinaj so naši poslanci tüdi zahtevali, da se nešterni fond; znižajo, tak prihranjeni penezi pa se odločijo v drüge namene. Tak sta na priliko zahtevala, da se da cestnim odborom v Sloveniji 7 miljon 6 jezer dinarov.
Za pomoč oškodovancom. Naši poslanci so se obrnoli na notrašnjega, kmetijskoga i finančnoga ministra s prošnjov, da kraji, v šterih je toča vničila polske pridelke, dobijo državno pomoč.
Proti preganjanji vučitelstva. Naša stranka je že večkrat vložila protest pri prosvetnom ministri proti preganjanji vučitelstva. Odgovora še ne dobo. — Naš poslanec g. Klekl so poslali protest proti ukinjenji šestoga i sedmoga razreda glmnazije. Odgovora še neso dobili, če ravno so za njega naprej plačati.
Gospodarstvo.
FR. PAVLICA:
Trtna plesen ali oidij.
Trtna plesnoba ali oidimu Tuckeri imenovana bolezen, je preci poznana našim vinogradnikom. Pojavlja se na grozdji, mladikah i listji v podobi tenke plesni i dela posebno na grozdji občütno škodo. Vnogi jo cilo zamenjajo s peronosporov, zato je boj dostakrat napačen. V tom leti se pojavlja peronospora v menši meri, ar so vinorejci pozornejši od lanskoga leta ali pa zavolo ugodnejšega vremena. Pojavila pa se je v tom leti plesen i posebno Zadnji čas, kda je mislo kmetovalec, da njemi je šče
samo toča nevarna. Proti toj bolezni je naš vinorejec premalo pazljiv, nešterni pa neščejo niti pripoznati vrednosti sredstvom za pobijanje toga škodljivca. Tak napr. trdijo nešterni, da je žveplo, ki pride, kak prvo v poštev proti plesni, vini nevarno, ar pravijo, da ostane žveplo na grozdji i pride pozneje v vino. So pa nešterni, ki trdijo, da je najboljše zdravilo za oidij pepeo ali süha zemla. Tüdi to mišlenje, kak prvo je napačno, zato se poslüžüjmo pripoznanih sredstev i oporabljajmo te s novi, dokeč je čas. Proti plesnobi mamo več sredstev ali najboljše se je do dnes obneslo žveplo. Ne pa vseedno kakše žveplo vzememo. Vrednost žvepla se določa po stopinjah. Žveplo mora biti fino zmleto, svetlorumenkaste farbe.
Drobnost žvepla se meri z takzvanim „žveplomerom“, po šterom naj ima dobro žveplo 80-90°. Dobi se pa v trgovinah navadno žvepleno melo ki ne doseže niti 50°. Tüdi žveplov cvet, najčistejši prah je ne dober za trošenje, ar so njegovi delci debelejši. Tomi je krivo toženje kmetovalcov, da žveplo nikaj ne pomaga. Zdaj, kda je grozdje že napadeno, moramo čim prle žveplati v sühom toplom vremeni. Nikdar žveplati v rosi ali po dežji, dokeč so listi še mokri, pa tüdi ne škropiti včasi po žveplanji, ovak bi ves prah spravili s trsa. Prašenje naj bo tenko, kot bi megla prišla skozi vinograd, da se komaj opazi tančico žveplenoga prahü, ar le tak se hitro razvija pri zadostnoj toplini žveplov dvokis, ki pomori plesnive glivice. Na 1 oral (plüg) porabimo za trikratno žveplanje do 35 kg. žvepla; ta vnožina nam kaže, da moramo res drobno prašiti i vspeh nam je zagotovljen.
Püstimo miseo, da žveplo vini škodüje, či trsje prašimo; obratno, plesnivo grozdje nam dostakrat skvari dobra vina, ki jih nemremo več popraviti. Či pravilno žveplamo, do trgatve se že zdavnaj izgübijo žvepleni drobci s trsa, če ne, ostaje pozneje v tropinah vse i pride te düh v mošt ali vino, je nikaj ne lažjega, kak to odpravili.
1. Zrnje.
100 kg. pšenice 400 Din.,
„ ovsa 350 „
„ kukorice 250 „
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16—20 D. 20-25 D. 22—26 D. v Ljubljani „	17-20 D. 20-22 D. 17—22 D.
3 Krma.
Sena m. 90—125 D„ slame in. 70 — 100 D.
Zagrebečka borza dne 8. julija 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D 56
Schiling	D 8 005
Čeho-Slov. krona, 1 K	D 1.67
20 kronski zlat	D 210
Francoski frank, 1 frank	D 2 76
Madjar. K 100 (nova em.)	D 00795
Švic, fran., 1 fr.	D 11 08
Talijanske lire, 1 lira	D 211
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 9 05
Pošta.
Vöröš J. Fokovci. Listi, šteri je kapitalističen (kak Sl. Narod) i je sovražnik slovenskoga kmeta i vere, ne trbe dosta vervati. — Razmere v Južnoj Srbiji za Prekrmurce neso primerne. 1. klima je za nas neznosna; 2. tam ne primernih sredstev za obdelavanje zemle; 3. pot do Južne Srbije bo telko koštala, da za preseljevanje ponücate skoro vso šumo, ka jo dobite za svoje malo verstvo; 4. tisti, ki so se prle naselili, so prišli nazaj i pripovedüvali, da tam Prekmurec nemre živeti. — To je naš odgovor. Lehko pa pitate tüdi indri, če nam ne verjete. — Vlč. g. Golob Bridgeport. Stare mol.knjige v leder vezane z zlatov obrezov košta zvün poštnine i paküvanja 50 Din. Mora se pa naprej naročiti, ar je v zalogi nemajo.
MALI OGLASI.
po fal ceni. Ma fin valek, dva para novih kamnov, roranco i priprave za olij. Vse je v dobrom stanji. Pozvedite pri Ferenčič Franci, Krog pri M. Soboti.
s 5 sobami (električna razsvetlava gopodarsko poslopje, dva ograda, dve njivi i pašnik, se jako ugodno oda v Križevcaj pri Ljutomeri št. 30.
s 15 sobami, z vsem inventarom, štale, klavnica, hladilnica za meso, 2 pivnici, 1 hüta ,z drvarnicov 13/4 orala zemle, 1 oral goric v Cserhegyi. Zglasite se pri Horvat Štefani v Gomilici
z 3 sobami, z vsem jnvantarjom, malim gospodarskim poslopjom i 1 1/4 orala zemle. Zglasite se pri Gabor Jožefi v Odranci.
Gradbeni odbor za zidanje nove cerkvi pri SV. JURJU (Prekm.) razpisuje natečaj za klučavničarska (okna) in kleparska dela event. tudi za novo pokritje starega stolpa. Ponudbe je vložiti do 15. jul. 1925. na tamošnji župni urad, kjer se dobijo natančnejši pogoji.
Boczföldön Zalaegerszegtöl 7 kilometerre
szántó, rét, nagy házhely gyümölcsössel és épületekkel. Ára 600 millió m.-korona Érdeklödni BOCZFÖLDÖN az allomáson.
Slovenska Banka d. d.
 podružinica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci, z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
blüzi SV. KRIŽA na ŠTAJARSKOM. Je za 20 plügov i to 11 plügov njiv, 5 plügov senožati i 4 plüge loga. Je na njem lepa, nova zidana hiša (4 paonice, 2 kühinji i pod hišo 3 velke betonirane pivnice) velke zidane štale, zidani livovje vse je z čerepom pokrito. Poleg hiše je lepi sadovnjak. Zemlja je dobro obdelana i leži poleg železnice.
— Informacije davle  —
Dr. Ferdo Černe odvetnik v M. Soboti i Alojzij Vebarič v Vučji vesi.
Cena 350 jezer Din.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačajo tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž,
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.