Predsednik občinske skupščine Ljubijana-Šiška Danilo Sbrizaj govori odlikovancem Dne 10. IX. 1971 so v prostorih delavske restavracije podjetja Litostroj ob proslavi 24. obletnice obstoja podjetja podelili odlikovanja 38 članom Litostroja. Odlikovancem je najprej spregovoril glavni direktor dipl. inž. Marko Kržišnik. , Omenil je, da so ta odličja, s Katerimi jih je nagradil predsed-aik republike tovariš Tito, na-!“eravali podeliti že ob 20. oblet- ‘lci samoupravljanja, a k 0 dobila širši pomen, saj so jih Podelili zaslužnim članom kolek-,lva Litostroj za uspešno stro-ovno in družbeno politično delo ^ Podjetju. Glavni direktor je še Poudaril, da pomeni podelitev kasneje kot odličij tako za posameznike za tovarno naj večje prizna- Po podelitvi odlikovanj se je v imenu delovnega kolektiva, samoupravnih organov in odlikovancev zahvalil inž. Avgust Klemenc. V svoji zahvali je predvsem poudaril, da ta odlikbvanja ne pomenijo samo priznanja tistim, ki so jih dobili, ampak vsem tistim, ki so prispevali svoj delež k temu, da je Litostroj v vseh preteklih letih nizal zmago za dragocenih strokovnih pa tudi političnih kadrov. Prejeta odlikovanja nas obvezujejo, da bomo svoje delovne napore še povečali in še naprej po svojih močeh prispevali k čim številnejšim delovnim zmagam Litostroja. Ob koncu podelitve priznanj je glavni direktor poudaril, da je pri nas fluktuacija delavcev sicer zelo velika, a vendar je okrog 1800 delavcev zaposlenih v Litostroju že deset let in več. Prav zaradi tega osnovnega jedra kolektiva, ki je ostalo zvesto podjetju tudi v najtežjih časih, smo lahko dosegli številne zavidljive delovne uspehe. Delovna Čim več takih... Ptičja, ki so jih prejeli člani našega kolektiva. Od leve proti desni: red republike z bronastim vencem, zasluge za narod s srebrno zvezdo, red dela s srebrnim vencem, medalja zasluge za narod in medalja dela J6' Nato'je spregovoril predsed-'k občinske skupščine Ljublja-JJ^Šiška Danilo Sbrizaj. Naj-im* *e v svoiem imenu in v t>u občinske skupščine česti-1?, odlikovancem, nato pa je ^‘Pomnil, da je vsega občudo-nabja vredno že dejstvo, da hekdo leta in leta vztraja v enem j ujetju, da z njim deli vse J^ro in slabo, poleg tega pa se j® Ukvarja z družbeno političnim .el°m. Svoje pozdravne besede zaključil z željo, da bi bila ta JJpikovanja spodbuda za ostale j(atle tega pridnega in vzornega pozdravnem nagovoru je tf6dsednik občinske skupščine JUbljana—Šiška podelil odliko-i/bja naslednjim članom našega Aktiva: s3ed republike z brona- '•M VENCEM je prejel: £ernivec Franc sMd ZASLUGE ZA NAROD S uEBRNO ZVEZDO je prejel, ourič Ante cMd dela s srebrnim ven- 7^1 so prejeli: d.Božič Jože, Čadež Lado, Ger-A,tla Vlado, Kabaj Vinko, Kačič ?lo)z, Klemenc Avgust, inž., Kni-),‘c Matija, Kompolšek _ Marjan, zmago v boju za čim večjo industrializacijo naše domovine. Litostroj je predstavljal in še predstavlja šolo in zakladnico zagnanost in vnema teh naših zvestih članov nam naj bo svetal vzgled zvestobe in predanosti svojemu delu. Tovorno, podjetje, gospodarska, delovna organizacija ali po domače fabrika nam le prevečkrat vstaja v zavesti kot vrsta proizvodnih hal, visok dimnik, potem stroji, okrog nje ograja in za njo strogi vratarji. Le preveč pogosto pozabljamo na človeka, na ta nepogrešljivi živi element našega telesa. Težave, nesreče, neuspehi, vse to lahko pride samo od sebe. Toda uspehi, dober glas ali »delovne zmage«, kot smo včasih brali, vse to pa ne prihaja samo od sebe. Za vsem tem je človek in to ne navaden, tak, ki naredi samo najnujnejše, gleda na uro, kdaj bo šel, in na koledar, kdaj bo naslednja plača. To je človek z visoko delovno zavestjo, razvitim občutkom odgovornosti, aktiven in ploden soustvarjalec napredka, iskalec boljših rešitev, predan in neutruden delavec. Samo škoda se dela sama, za vse drugo se je treba pa truditi, imeti vetu v uspen, vztrajnost in pogum za premagovanje ovir, hi jih nikoli in nikjer ne manjka, izravnan moralni profil in razvito družbenopolitično zavest. K sreči so med nami tudi taki. Nekateri med njimi so dobili 10. septembra zasluženo priznanje, oz. odlikovanje. Franc Černivec je prejel Red republike z bronastim vencem, Ante Burič Red zasluge za narod s srebrno zvezdo, 20 naših sodelavcev je bilo odlikovanih z Redom dela s srebrnim vencem in 14 z Medaljo zasluge za narod. Ko prebiramo njihova imena, si rečemo: »Tako je, prav je tako, zaslužili so si ga.« Zelo verjetno med njimi celo niso vsi, ki bi tudi zaslužili priznanje, najbrž bodo prišli kdaj drugič na vrsto, oziroma so že prej prišli. Prav gotovo bi zaslužil odlikovanje za delo tudi kak čistilec ulitkov, ki recimo že 12 let drži kompresor v roki, pa kak strugar, ki celo leto prizadevno oblikuje svoj izdelek, pa recimo strojepiska, ki tipka kot bi streljal z mitraljezom in še mnogi drugi tihi, vdani sodelavci. Upamo, da prihodnjič tudi taki ne bodo pozabljeni. Podelitev odlikovanj se mora pač nujno opraviti v slovesnejši, ceremonialni obliki. Kljub temu pa še daleč ni gola formalnost. Je zasluženo priznanje družbe za dolgoletno in obče koristno delo, je dokaz podjetja, da ceni njihove napore in uspehe in spodbuda za nadaljnja prizadevanja. mi vred smo v določenem smislu odlikovani tudi mi vsi drugi, kot člani istega kolektiva, iste delovne skupnosti. S hvaležnostjo in enakim človeškim priznanjem gledamo na odlikovance tudi mi drugi in jim kličemo od srca: Hvala, sodelavci, za vse, kar ste naredili in vam k priznanju iskreno čestitamo! Čim več takih, kot ste vi, tem več bo vreden ugled Litostroja. M. H. Maš plan za leto 1972 Tokrat so nas tisti, ki pripravljajo plan, prijetno presenetili. Že v avgustu so bile poznane njegove prve sestavine, v začetku septembra pa že popoln skelet oziroma osnovne postavke, na katerih bomo zgradili naš gospodarski načrt za leto 1972. Torej prve številke so tu in zakaj jih ne bi uporabili za prvo informacijo članom kolektiva. Ker pa so podatki vzeti pripravljalcem tako-rekoč iz mize, je razumljivo, da bo lahko marsikatera številka še spremenjena. Sicer pa, saj poznamo postopek: najprej je potrebno izdelati predlog plana, ki ga posredujemo članom kolektiva v razpravo, zberemo predloge in pripombe, nato pa ga končno obravnava in potrdi delavski svet podjetja. Seveda so vmes še upravni odbor podjetja, sveti samostojnih organizacij združenega dela in drugi: važno je le, da je postopek nakazan in to s pomembnim poudarkom na obravnavo med člani kolektiva. Zakaj? i\°Privnik Stane, Kovač Franc, ladjar Alojz, Pivk Franc, Pon-rftc Avgust, Pregare Josip, Ro-j®*hik Anton, Seme Milan, dipl. if1’-' Smerajc Marjan, Valant An-d, Kočar Avgust, Podboj Franc. h^EDALIO ZASLUGE ZA NA-^t) sta prejela: Tirih Mirko, Sapor Anton. Medaljo dela so prejeli: r£inc Alojz, Fonda Janko, Ho-fvar Ivan, Hren Zvonka, Jager Vane, Klavžar Stane, Kostevc Jatic, Kukec Vinko, Lovše An-v11, Lovše Franc, Marinšek Mi-Perko Andrej, Šarvari Janoš, Utliak Rade. Sodelovanje pri sprejemanju gospodarskega načrta podjetja je zakonita pravica delovnega človeka v socialistični samoupravi) alski družbi. Po več kot dvajsetih letih nam je ta pojem PRVA INFORMACIJA prešel že v meso in kri. In ravno zaradi tega moramo paziti pri tem na dvoje: prvič, da sprejemanje plana ne preide v formalizem in drugič, da se obveznosti in pravice ali pa pravice in obveznosti obravnavajo hkrati. Pravočasen pristop k sestavljanju plana nam dokazuje, da obravnavamo poslovno leto dokaj resno. Torej je strah o formalizmu odveč. Sicer pa bi nas trenutna gospodarska situacija doma in v svetu dokaj hitro spametovala, če ne bi izdelali vseh potrebnih analiz in raznih posamičnih planov, ki so medsebojno vsklajeni in nato povezani v celoto. Ali smo mi lahko izjema, ko celotno jugoslovansko gospodarstvo teži k večji stabilizaciji in ko istočasno dolarska kriza z različnimi amplitudami potresa ves svet? Prepričani smo, da smo na pravi poti, saj imamo do konca leta še štiri mesece časa, da se na novo poslovno leto 1972 dobro pripravimo. Drugi pomislek, da je potrebno obravnavati pravice in obveznosti hkrati, pa je bolj naša domača, notranja zadeva. Sicer je osnovno načelo, da kdor dela, ima pravico do udeležbe pri delt vi dohodka zapisano tudi v na-Ci ustavi, kakor tudi v našem statutu. Torej ne trdimo nič novega, kajti delati je dolžnost, prejemati osebni dohodek pa pravica, oba pojma pa sta neraz-dvojljiva. V vsakdanji praksi nekateri to vseeno poskušajo. In ravno zaradi njih smo napisali te opozorilne besede. Vseeno pa to ni glavni problem. Običajno se znajdemo pred neskladnostjo med našimi željami in zahtevami na eni strani, na drugi strani pa z rezultati našega dela in možnostmi. Tudi ti pojmi so med seboj nerazdružno povezani. S temi pojavi se srečamo še pogosteje kot pa z onim, da bi kdo želel prejemati le dohodek. Načelo, da lahko trošimo le toliko, kolikor ustvarjamo, smo tudi mi uporabili kot izhodišče pri sestavljanju gospodarskega načrta za leto 1972. Glagol trošiti je neroden, zato se izrazimo drugače: tudi v letu 1972 želimo ustvariti čim večji dohodek, ki nam bi potem omogočil povečati osebne dohodke in zagotoviti nadaljnji razvoj podjetja. Torej čimvečji dohodek. Ob tem resnem problemu ne bo škodovala anekdota. Gornji cilj bi bil lahko dosegljiv, če bi pričeli proizvajati spray za pomlajevanje. Kupoval bi ga ves svet in konvertibilne in klirinške devize, kakor tudi dinarji ne bi bili več problem. Toda, ostanimo na stvarnih tleh. Naš proizvodni program, ki je skoraj preobširen, lahko tržišču marsikaj ponudi. Tržišče naše proizvode priznava. Vseeno pa ni pripravljeno plačati zanje kakršnokoli ceno. To je že prva omejitev za čim večji dohodek. Toda pri tej ugotovitvi ne smemo obstati (kapitulirati). Večji dohodek je možno doseči na sto načinov! Da, na sto načinov in še več! In tudi vsakdo izmed nas lahko pripomore k temu. Razmislimo malo in preverimo, da je to res! Vsekakor pa ima povečevanje dohodka neke nevidne meje in prepreke. In ob takih preprekah smo se morali zaustaviti tudi mi pri načrtovanju za leto 1972. Če bi še tako radi, nismo mogli preko predvidenega povprečnega mesečnega osebnega dohodka 1.650.— din, ki ga naj bi prejemalo predvidenih 3400 zaposlenih. Ta dva najzanimivejša podatka smo namenoma izdali kot predujem. Ob rahlem povečanju števila zaposlenih bi povečali osebne dohodke za 150,— din. To je vzpodbuden načrt. Seveda pa velja za načrtovane osebne dohodke isto kot za vse ostale (Nadaljevanje na 2. strani) . Naš barometer Če nam fotograf napravi takšno sliko, ki nam ni všeč, opravičujemo to običajno z dvema vzrokoma: ali da je fotograf slab, ali da nismo fotogenični. Tretjo možnost, da smo na sliki takšni, kakršni v resnici smo, pa radi izpustimo. Toda pri našem barometru ne, kajti tu ne obravnavamo fotogeničnih učinkov, temveč rezultate našega dela. Te pa registrira naš barometer takšne, kakršni so. In ravno to je njegov namen. .rTs-asfc-aaBoi«*.' Konec avgusta je bilo stanje na barometru takšnole: £ Najprej iskrena čestitka avtomobilistom! Svoja dva stolpiča so potisnili do črte, ki je obeležena s »100,00% — december«. Torej so že izpolnili z letnim planom predvideno obveznost in pridno delajo še dalje, kar je vidno iz dodatnih odstotkov na koncu obeh stolpičev. Ta lep poslovni uspeh se pozna tudi pri stolpiču fakturirane realizacije, saj so ga ravno avtomobili, skupno z ostalo proizvodnjo potisnili kar opazno preko črte »66,66% — avgust«, ki nam tokrat služi za merilo naše uspešnosti ob koncu avgusta. Kot vidimo, te črte ne dosegajo trije stolpiči: skupna, finalizirana in odprem-Ijena proizvodnja. V bistvu je Finančna realizacija — fakturirana Blagovna proizvodnja — skupna —- finalizirana — odpremljena — avtomobili-finalizirani — avtomobili-odpremljeni Osebni dohodki — izplačani to enainista proizvodnja in sicer tista, ki jo merimo s tonami. In teh ton smo premalo proizvedli. Že v pregledu za julij smo ugotovili, da zaostajamo za cel mesec. V avgustu pa se je zaostanek celo rahlo povečal in bela lisa med črnimi stolpiči in črto »66,66% — avgust« je že kar prevelika. Toda dopusti so v glavnem mimo in pričakovati je, da bodo naslednji meseci boljši. In tudi morajo biti, kajti podjetje (to pa smo mi vsi) rabi denar, še večjo moralno in poslovno obveznost za imamo do naših naročnikov. Če pa črne stolpiče pretvorimo v številke, dobimo naslednji pregled: % % 131,15 + 80,40 + 89,40 57,53 87,49 54,96 85,37 53,63 151,21 + 117,60 + 165,14 + 128,44 + 103,70 67,93 V predzadnjem številčnem pa odstotki izpolnjevanja celolet tolpcu so navedeni odstotki iz- nih planov. Dobre rezultate smo 1 •___1___________ „ ~ ^ . 1 ^ rf-1 1 v-% rtr-F-Mrtrtlli o T-\l l l C 1 1 VI t X7 T"^ — polnjevanja kumulativnih dinamičnih planov, v zadnjem stolpcu označili s plusi in to v predzadnjem stolpcu one odstotke, ki Naš plan za leto 1972 (Nadaljevanje s 1. strani) načrtovane vrednosti sploh, da so lahko tudi večje ali manjše. In tudi razprava o planu jih lahko še spremeni. Nikoli pa ne bomo mogli prezreti ekonomskega zakona in enostavne formule, da dobimo dohodek šele potem, ko od celotnega dohodka odštejemo vse stroške. In še od tako ugotovljenega dohodka moramo odbiti nekaj za pogodbene in zakonske obveznosti. Šele z ostankom lahko potem razpolagamo in odločimo, koliko bo šlo za osebne dohodke in ostale naše potrebe. Dovolj je moralnih in drugačnih pridig. Oglejmo si rajši nekaj podatkov iz osnutka plana. Avtomobilska dejavnost nam v tem trenutku še ni poznana, zato jo takrat izpuščamo in v navedenih številkah ni zapopadena. V letu 1972 želi podjetje proizvesti: 21 110 ton skupne proizvodnje, od tega 16 200 ton blagovne proizvodnje. Za tolikšno proizvodnjo ter vključujoč še ostale usluge in storitve namerava podjetje ustvariti: 372 milijonov celotnega dohodka, od tega približno 139 milijonov dohodka, od tega zopet približno 97 milijonov za osebne dohodke in 21 milijonov dobička. Navedeni obseg proizvodnje in finančne ruealizacije pa moramo doseči le s 3400 ali manj zaposlenimi. Če je manj ust pri hiši, ostane za ostale več. In še nekaj je zelo pomembno. V gornjem računu so predvideni sub-stančni stroški v višini 266 milijonov. Predvsem teh ne smemo prekoračiti, kajti iz preteklosti vemo, da so ravno stroški tisti grešni kozel, ki bi ga morali odstreliti. V zvezi s stroški, ki bi sicer zahtevali posebno obravnavo, navedimo vsaj eno ugotovitev, da niti gram materiala ne dobimo zastonj v podjetje, da o delu brez plačila sploh ne govorimo. Torej vse stane in ni vseeno, kolikšni so ti stroški. Toda o tem kdaj drugič kaj več. Za konec te naše informacije si oglejmo še sestavo naše blagovne proizvodnje, ki bo zanimiva predvsem za naše SOZD (samostojne organizacije združenega dela) in posamezne specializirane oddelke. 16 200 ton blagovne proizvodnje je sestavljeno takole: so večji od 100, v zadnjem stolpcu pa one, ki so večji od 66,66%. Le pri osebnih dohodkih je kriterij ravno obraten. Težko je razsoditi o vzrokih zaostajanja blagovne proizvodnje, ker je vzrokov in vplivov lahko mnogo. Tudi receptov za njihovo odstranjevanje ne dajemo na tem mestu. Po drugi strani pa naši pregledi omogočajo in nakazujejo, kje naj se ukrepa, razumljivo, pri nizkih rezultatih. V ta namen podajamo doseganje skupne proizvodnje tudi razčlenjeno po vrstah pro- izvodov. Konec pregled takole: avgusta izgleda % % Talni transport 72,14 47,04 Turbine 60,17 30,94 Črpalke 88,39 54,02 Žerjavi, reduktorji 114,30 + 90,49 + Hidravlične stiskalnice 94,51 52,56 Cementarne 121,54 + 94,65 + Strojni deli 63,93 41,74 Diesel motorji 75,32 36,61 Orodje 140,45 + 92,70 + PE FI — skupaj 86,58 54,65 Jeklena litina 93,14 61,06 Siva litina 88,29 57,79 Specialna litina 123,37 + 80,84 + Zvarjenci 80,34 52,61 Odkovki 101,88 + 66,66 + PE Pl — skupaj 89,60 58,69 Kisik in drugo 122,20 + 79,86 + Podjetje — skupaj 89,40 57,53 Gornji pregledi so sestavljeni po istih kriterijih, kot prednji odčitki iz barometra. Ne glejmo toliko, kdo je boljši, temveč kako povečati nizke številke. Najnižje po vrstnem redu pa so pri finalnih izdelkih turbine. Diesel motorji, strojni deli, talni transport, hidravlične stiskalnice in črpalke, pri polfinalnih izdelkih pa zvarjenci, siva litina in jeklena litina. Do konca leta so še štirje meseci in gornje številke se bodo prav gotovo tudi zadovoljujoče spreminjale. V. N. 2 800 ton — talnih transportnih sredstev 2 500 ton — turbin 1 700 ton — črpalk 1 500 ton — žerjavov in reduktorjev 1 200 ton — hidravličnih stiskalnic 1 000 ton — strojnih delov 700 ton — diesel motorjev 500 ton — cementarn 100 ton — orodja________________ 12 000 ton — SOZD FI — skupno 1 950 ton — jeklene litine 850 ton — sive litine 800 ton — specialne litine 3 600 ton — SOZ1D Pl — skupno 600 ton — kisik 16 200 ton — podjetje — skupno Da ne bi SOZD Pl protestirala zaradi premajhnih načrtovanih količin, navedimo še hitro njene skupno proizvodnjo: 3 400 ton — jeklene litine 2 200 ton — sive litine 850 ton — specialne litine 4 500 ton — zvarjencev 300 ton — odkovkov 11 250 ton — SO^D Pl — skupno To pa so že spoštovanja vredne številke. Kljub temu, da so poznani že tudi nekateri drugi podatki iz osnutka plana, naj bo za prvo informacijo dovolj. In ko nas bodo predsedniki svetov SOZD poklicali na sestanek o obravnavi plana za leto 1972, bodo prijetno presenečeni, ker bomo mi o predlogu plana že marsikaj vedeli. V. N. Pred novim letom Naj kar takoj povemo, da ne mislimo novega šolskega let8' niti tistega, ki ga pišemo z veliko začetnico. Govora bo o novem poslovnem letu 1972, ki se nam dokaj hitro približuje. Le še oktober, november in december in že bo tu. Praznovali bomo petindvajsetletnico obstoja in delovanja Litostroja. In praznovanje bo mnogo prijetnejše, če bomo... Zato ne bomo govorili o praznovanju, temveč o drugih rečeh. Vsako novo poslovno leto naj bi bilo boljše od minulega. S to željo pričakujemo tudi leto 1972. Toda tako kot druga leta, tudi to leto ne bo samorodno (kot gozdni sadeži), temveč je uresničitev naših želja predvsem odvisna od nas samih, od našega dela oziroma kako se bomo dela lotili. Predno pa spregovorimo o tem, poglejmo, kakšne so sploh naše želje. Če bi zbrali vse naše želje, nasvete in priporočila, bi jih bilo mnogo. Toda stvarna in dobronamerna bi lahko povzeli v naslednjem: — primerni osebni dohodki, — modernizacija podjetja. Seveda se ta dva zgbščena pojma pojavljata v mnogih variantah, skoraj v tolikih, kolikor nas je zaposlenih. V brzojavnem stilu jih lahko nekaj navedemo: povečati osebne dohodke, osebni dohodki naj bodo taki kot v drugih podjetjih, ustvarjeni dohodek naj se pravilneje porazdeli med nas, težko delo je premalo cenjeno, umsko delo je premalo cenjeno, vse stare stroje in naprave je potrebno nadomestiti s sodobnejšimi, za raziskovanja dajemo premalo denarja, prav tako za izobraževanje, in za stanovanje dajemo premalo... Še in še bi lahko naštevali podobne stvari in to v milejši ali pa tudi še v ostrejši obliki, kot smo jih tu napisali oziroma prepisali iz raznih izjav naših sodelavcev in iz zapisnikov raznih sej in sestankov. Nekatere gornje želje, nasveti in priporočila so nerodno izraženi, drugi si zopet nasprotujejo, odvisno od tega, kdo jih je podal. Toda to ni važno. Pomembnejše je to, da iz večine njih veje dobronamernost in želja, da bi podjetje dobro gospodarilo in da bi se sodelavci dobro počutili. Iz zgoraj navedenih želja, nasvetov in priporočil pa prav gotovo veje še neka druga skupna želja — pripravljenost sodelovati pri uresničitvi gornjih želja, nasvetov in priporočil. In kdor svetuje, priporoča in razpravlja o problemih svojega podjetja, se prav gotovo počuti kot njegov član. Pripadnost k podjetju pa je pomembna lastnost članov delovne skupnosti, ki lahko mnogo doprinese k uresničitvi gornjih želja, nasvetov in priporočil. Torej so naše želje — naši cilji, ki jih hočemo doseči. Toda, ali imamo materialno osnovo in pogoje, da želje uresničimo oziroma cilje dosežemo? Ker poslujemo že petindvajseto leto, lahko brez pomisleka rečemo da! Sedanji stroji in naprave, ljudje in naše znanje morajo predstavljati materialno osnovo in izhodišče za naše poslovanje. (Razumljivo, da potrebujemo tudi zadostna obratna sredstva.) In karkoli od gornjega hočemo ali bomo hoteli izboljšati, povečati, spremeniti ali obnoviti, bona® potrebovali denar. Tega pa s} lahko (zopet za denar) pri banki sposodimo, ali pa ga sami ustvarimo. In ker moramo izposojen' denar vrniti, je vedno pomembno predvsem to, koliko ga ustvarimo sami. Z lastnim denarje® potem svobodneje razpolagan®' Omogoča nam uresničitev marsikatere od zgoraj navedenih želja. In še enega od pomembnih pogojev moramo omeniti — Pr0' izvodni program in naročila. K° nam je znano, je naročil iz na" šega proizvodnega programa trenutno dovolj. Tako. Mislimo, da smo našteli vse, čeprav nekoliko neurejeno, kar je potrebno za uresničitev naših želja oziroma za doseg0 naših ciljev. Toda to ni že konec, temveč šele začetek. Te razdrobljene in raztresene ugotovitve je namreč potrebno vgraditi v celoto, v gospodarski načrt podjetj8 za leto 1972. V njem na) bodo vsebovane vse naše (stvarne) želje, ki pa morajo bit* vsklajene z našimi obveznostmi in možnostmi. No, tudi to ne bo težko izdelati, kajti gospodarski načrt je dejansko delovni program, v katerega lahko zapišemo skromne ali visoke cilje, laž)6 ali težje obveznosti in nalog6 Važnejše potem sledi, in sic6r izpolnjevanje delovnega progra ma. Tu pa se potem srečamo s stvarnostjo, srečamo se z rezm' tati našega dela, želje se sreča)0 z možnostmi in stvarnostjo. Nihče pa ne more trditi, d8 naši cilji niso uresničljivi. 5° Zapišimo jih v naš delovni Pr0 gram, seznanimo z njimi vse s° delavce, upoštevajmo njihovo P1"} pravljenost sodelovati, obnaša) mo se in delajmo tako kot dobr gospodarji — in večji ustvarjen dohodek nam bo omogočil ur6 sničiti marsikatero našo želj® Torej je rešavanje vseh nasm problemov možno le z večji® dohodkom. Večji dohodek P® J. možno ustvariti na mnogo na® nov. Toda o tem kdaj drugič Kaj več. Že danes pa lahko poudari®® da so zelo važne predpriprav na novo poslovno leto. Prav S°o tovo ne gredo neopazno mi11} nas ukrepi, ki jih podvzem6^ druga podjetja. Mnogo sliši® o raznih sanacijskih progra®1 ' o programih stabilizacije in P . dobno. O sanaciji (zdravljenju pri nas sicer ni potrebno gov0!n] ti, saj ocenjujemo naš trenu® položaj kot dober. Toda zakaj P bi bil še boljši! Nikoli P® P bomo naredili preveč pri utrjev® nju (stabilizaciji) našega P® j žaja. To je vredno upoštevati P sestavljanju gospodarskega n črta za leto 1972. V. N. Generalni direktor čestita nagrajencem Financiranje stanovanjske gradnje RAZDELITEV SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V LETU 1971 Na predlog kadrovskega sektorja je delavski svet podjetja na svoji seji dne 4. 6. 1971 sprejel in potrdil predlog za kreditiranje stanovanjske graditve v letu 1971. Vsa razpoložljiva sredstva v zne-'*u 1,600.000 din se dodelijo upravičenim prosilcem za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, adaptacije in za nakup novih stano-Vanj. Kadrovski sektor je nato objavil dne 5. 6. 1971 razpis natečaja Za pridobitev posojil. Natečaja se je udeležilo 118 prosilcev, od tega 66 graditeljev stanovanjskih hiš in 52 kupcev stanovanj. Sveti SOZD s° na podlagi poročil kadrovskega sektorja o upravičenosti posa-meznih prosilcev in na podlagi dodeljene kvote posojil oziroma sklepov UOP, razdelili sredstva za stanovanjsko graditev posamez-nim prosilcem. Posojila je prejelo 53 graditeljev, neupoštevajoč tanjši znesek nerazdeljenih sredstv v SSOZD — PA in razdelitev nerazdeljenih sredstev iz preteklega leta, ko so posamezniki odstopili 0[1 svoječasno dodeljenih posojil in jih je bilo potrebno znova razdeliti. Pregled opravljene razdelitve SI'edstev po posameznih SSOZD |e Pokazal, da so organi uprav-lania upoštevali pogoje splošne-akta in sklepe DSP in UOP Slede izbire upravičenih prosil-cev posojil in težnjo, da se 'J okviru omejenih sredstev raz-nelijo posojila tako, da ne bo Prevelike drobljenosti sredstev °ziroma da bo odobreno posojilo Zadostovalo svojemu namenu. najbolj so bila sredstva razdrobljena v SSOZD — GKS in Slcer predvsem zato, ker je organ Opravljanja v preteklem letu dal nekaterim graditeljem garancijo no obljubo o dodelitvi dodatnega Posojila v letošnjem letu. Nekate-l'1 Posojilojemalci žal ne morejo ako koristiti posojila, ker še ni-nrajo popolne dokumentacije; to s.° Predvsem kupci stanovanj, ki [jm ni uspelo skleniti kupoprodajnih pogodb, nekaj pa je takih Sraditeljev individualnih stanovanjskih hiš, ki še nimajo objek-l°v pod streho. Stanje gradnje stolpnic ob Gorazdovi ulici Gradnja treh stanovanjskih stolpnic za potrebe članov naše delovne skupnosti, ki jih gradi ^GP »Sava« z Jesenic ob Gorazdovi ulici od spomladi pretekle-ea leta, je doslej precej napredo-vala. Prva stolpnica je že pod streho in pričakujemo, da se bo-r° Prvi stanovalci vselili konec ;e8a leta. Druga in tretja stolp-d|ca sta zgrajeni do VII. nad-:tr°Pia in bosta vseljivi poleti in : leseni prihodnjega leta. Izvaja-del je imel zlasti pri gradnji Prve stolpnice precej težav z na-rdvo materiala, predvsem železa n cementa, saj je moral naročiti P6tbent od različnih dobaviteljev, Jt_ar je povzročilo slabšo kvalite-cementnih kon-bilo treba oprav- Bodoča stanovanjska graditev skozi prizmo nove zakonodaje Republiška skupščina bo v bližnji prihodnosti sprejela tri važne dokumente o stanovanjski politiki in gospodarstvu; resolucijo o nadaljnjem razvoju stano- oziroma v vzajemni stanovanjski sklad, del sredstev pa v poslovne banke kot vezana sredstva na podlagi sklenjenega družbenega dogovora. Šele prosti del v sklad skupne porabe izločenih sredstev lahko porabi delovna organizacija za reševanje stanovanjskih problemov v skladu s svojim lastnim programom stanovanjske graditve. Sredstva stanovanjske enote Litostroj bi po tem zakonu lahko uporabili za novo gradnjo in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Namen že omenjenega vzajemnega stanovanjskega sklada pri občinski skupščini je zagotoviti delno nadomestitev stanarine določenim kategorijam uporabnikov stanovanj in omogočiti reševanje stanovanjskih problemov določenih kategorij občanov. :.‘1 Takšni sta bili naši stolpnici dne 9. 9. 1971 .. nekaterih |,trukcij in je la« sanacijo. Kupce bo gotovo anirnalo, kako je s podražitvijo Snovanj. Dokončnih podatkov l6 nimamo, pričakujemo pa, da 0 fiksna cena za prvo stolpnico .lana do konca meseca septem-°ra, za preostali dve stolpnici pa ®!e mesec ali dva pred vselit-J)0- Upoštevati je treba, da so z 6 cene gradbenega materiala 'asti v letošnjem letu zelo avzgor, verjetno pa se bodo ™8cej dvignile tudi cene obrt-'skih storitev in bo SGP »Sava« ,aveljavljalo podražitev na pod-‘a8i 50. čl. temeljnega zakona ». Sraditvi investicijskih objektov, planski obračun bo pokazal, rakšne so razlike med kalkuli-ar>o in porabljeno količino ma- - riala oziroma med kalkulirani-in dejanskimi stroški. Podra-(j 6v torej ne bo opravljena brez Q iansko doseženih stroškov, tr ^emer vodi račun naš kon-Ce°ini organ, ki ščiti interes kup- vanjskega gospodarstva, zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj in zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Izhajajoč iz navedenih treh dokumentov naj bi stanovanjska graditev v prihodnje potekala na osnovi dolgoročnih in srednjeročnih programov, ki bi jih pripravljala delovna organizacija in občinska skupščina. Delovna organizacija naj bi ostala povsem samostojna v programiranju, stanovanjske graditve in v določanju višine sredstev. Določen naj bi bil le minimalni odstotek sredstev izloča.-nja, zavezana pa naj bi bila, da prispeva del izločenih sredstev za vzajemni stanovanjski sklad. V osnutku zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj je določeno, da občina na svojem območju usmerja stanovanjsko graditev s programom za najmanj pet let naprej. Delovne organizacije izločajo v sklad skupne porabe sredstva za stanovanjsko graditev, za rekonstrukcijo ter za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Občinske skupščine, občinski sindikalni sveti in delovne organizacije morajo skleniti družbeni dogovor, da bodo del izločenih sredstev oročale pri poslovni banki kot vezana sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve. Delovna organizacija bo iz sredstev, ki se vlagajo v sklad skupne porabe, odvajala del sredstev v sklad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Osnutek zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu zagotavlja družbeno pomoč za nadomestitev razlike* med dejanskimi in irivesticijskimi izdatki pri graditvi stanovanj oziroma med dejansko stanarino in znosnimi obveznostmi in to za kreditiranje graditve najemnih V V torek, 7. 9. 1971 je naše podjetje obiskala 14-članska kitajska delegacija. Delegacijo so sestavljali • ugledni politični, javni in poslovni delavci iz Pekinga in ostalih večjih mest. S predstavniki podjetja so si ogledali tovarno, kjer so se tudi prisrčno rokovali z našimi delavci. Po ogledu tovarne je goste iz daljne Kitajske generalni direktor zadržal na kosilu v naši delavski restavraciji. Gostje so pokazali izredno zanimanje za delovanje samoupravnih organov in družbenih organizacij ter za proizvodni program podjetja. V prijateljskem razgovoru sta obe strani ugotovili, da obstoje precejšnje realne možnosti za blagovno izmenjavo ter prodajo naših proizvodov, zlasti investicijske opreme za kitajsko tržišče. Velika država v razvoju, katere dimenzije si le težko predstavljamo, utrjuje v zadnjem času gospodarske stike z našo državo in predstavlja za Litostroj veliko, zanimivo, vendar še neobdelano tržišče. Videti je bilo, da so gostje zadovoljni in z dobrimi vtisi zapustili naše podjetje. stanovanj v družbeni lastnini, za odplačevanje stanovanjskih posojil, za delno nadomestitev stanarine in za premeranje namenskega varčevanja za stanovanja. Najemna stanovanja naj bi v bodoče gradili za družine in občane z nižjimi dohodki, za mlade družine in za stare ljudi. Na kratko smo nanizali le nekaj važnejših določil, ki jih prinaša nova republiška zakonoda- ja s področja stanovanjskega gospodarstva in o katerih bomo morali po sprejejtu spregovoriti več in jih ustrezno prenesti in dopolniti z našim splošnim aktom o financiranju in gradnji stanovanj. Počakati bo treba tudi še podrobnejša navodila oziroma predpise republiškega sekretariata za urbanizem in občinske skupščine. (K. M.) Sklepi samoupravnih organov Na 28. seji upravnega odbora z dne 9. 8. 1971 so člani med drugim obravnavali podatke o izpolnjevanju plana proizvodnje, fakturiranja in stroškov poslovanja za mesec julij 1971. kot osnove za določitev vrednosti točke. UO je ugotovil, da je izpolnjevanje plana proizvodnje v zaostajanju ter da se kaže tendenca porasta stroškov, kar se neugodno odraža na vrednosti točke. Istočasno je ugotovljeno, da je proizvodnja ugodno materialno preskrbljena, kar naj bi v naslednjih mesecih ob dodatnih in že sprejetih ukrepih (plačilo nadurnega dela) zagotovilo boljšo izvršitev planskih obveznosti. Zato je UO določil povišane vrednosti točke v odnosu do računskih ,in sicer za SOZD Pl — 3,91, SOZD FI — 3,92, SOZD PA — 4,02 ter sektorje 3,92 din. UO je obravnaval značilnosti osnutka 7. samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in OD (za kovinsko in elektro industrijo ter obrtništvo) v luči poslovnih rezultatov podjetja. Ugotovil je, da je dosedanja politika delitve dohodka in Op v podjetju v veliki meri skladna z merili po osnutku ter da sporazum ne bo terjal bistvenih sprememb v naši nagrajevalno-delitveni praksi. Zato je UO sklenil dati »osnutek sporazuma« v javno razpravo, skladno z določili »zakona o samoupravnem sporazumevanju« ter statuta podjetja s tem, da se spričo razmer (letni dopusti in pod.) zagotovi čim bolj množična in konstruktivna obravnava. V ta namen organizira UO tudi predhodni posvet s predstavniki SSOZD, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vod-tvom podjetja. Na predlog CTB se odobri: — odpis 3,5-tonske dvoosne prikolice za traktor — nabava 5 kom. varilnih transformatorjev »TD« ter namiznega vrtalnega stroja tip MC-SB-8 za potrebe SOZD FI. Odobri se udeležba dipl. ing. Primoža Legata na mednarodnem livarskem kongresu v Dtisseldorfu od 3. do 8. 10. 1971 v skladu s priporočilom tehničnega vodstva. UO je ugodil vlogi IO sindikata Litostroja za odobritev enodnevnega izrednega plačanega dopusta za udeležence seminarja (po predloženem seznamu) za vodenje športne rekreacije v delovnih organizacijah, ki ga organizira komisija za šport pri IO v času od 17. do 18. 9. 1971 na Sorški planini. Na 29. redni seji UO z dne 16. 8. 1971 so med drugim obravnavali — poslovno poročilo za I. polletje 1971 ter ugotovili, da je poslovanje podjetja v tem obdobju dalo pozitiven efekt. Istočasno je UO ugotovil, da podatki iz poročila kažejo na nekatere značilnosti, kot so med drugim: — zaostajanje blagovne proizvodnje za planirano, čeprav je le-ta po obsegu višja kot v enakem obdobju leta 1970. — nižja fakturirana realizacija kot posledica zaostajanja v proizvodnji. — porast nedokončane proizvodnje in zalog materiala. — prehitevanje stroškov proizvodnje in izplačila OD pred proizvodnimi rezultati. — relativno povečanje stopnje čistega dohodka v naročilih. — povečana vlaganja v obnovo in modernizacijo proizvodnih kapacitet. — povišane terjatve do kupcev kot posledica splošne problematike nelikvidnosti gospodarstva. — vedno ostrejša devizna situacija spričo družbenih restrikcij do uvoza, čemur se naše zahteve po uvozu niso sproti prilagajale. — porast povečanega OD ob tem, da so hitreje in relativno več porasli OD za proizvodne delavce, kot odraz začrtane politike samoupravnih organov. Obisk kitajske delegacije dipl. inž. Janez Stražišar NEKATERI PROBLEMI PROIZVAJALCEV OPREME ZA PROCESNO INDUSTRIJO S POSEBNIM OZIROM NA OPREMO CEMENTARN Procesna industrija in oprema za cementarne (Nadaljevanje) Podobno metodo mrežnega planiranja je leta 1962 poenoteno osvojila ameriška armada in se imenuje PERT (Program Evalua-tion and Review Technique). To metodo so razvili Strokovnjaki ameriške mornarice leta 1958 in so jo koristno uporabili pri raketnem projektu »Polaris«. Kmalu se je za bolj izpopolnjeno tehniko mrežnega planiranja začela zanimati tudi civilna industrija v Ameriki, nato v Angliji ter Evropi. Pri tem se je stremelo zlasti za skrajšanjem časa izvedbe določenega projekta in za istočasnim znižanjem lastnih stroškov. Uporabnost mrežnega planiranja je danes vsestranska-, uporabljajo jo vsa napredna podjetja tako za planiranje izvedbe projekta kot za planiranje vzdrževalnih del. V Ameriki so tako planirali celo predstave na Brod-wayu. Ker se v našem podjetju z mrežnimi diagrami zaenkrat le redko srečujemo, bom na kratko razložil osnovne elemente mrežnega diagrama, ki jih bomo videli kasneje v mrežnem diagramu za projekt enostavne mlinice. Iz slike 10 je razvidno, da sta dejavnosti »a« in »b« neodvisni, vendar morata biti obe zaključeni pred začetkom dejavnosti »c«. Položaj navidezne dejavnosti pri tem ni važen in je vseeno, ali jo postavimo pred stvarno dejavnostjo ali po njej. — vsaka puščica (dejavnost) mora izhajati iz enega kroga (začetni dogodek) in se končati v drugem (zaključni dogodek), Osnovni elementi mrežnega diagrama: Mrežni diagram je sestavljen iz »dejavnosti« in »dogodkov«. »Dejavnost« je pri tem definirana kot opravilo, ki zahteva določen čas in je prikazana v diagramu s puščico. »Dogodek« pa je zaključek ali rezultat neke dejavnosti in je v diagramu prikazan s krogom, kjer se srečata dve ali več dejavnosti. Dejavnost se odvija v splošnem med dvemi dogodki n. pr. med dogodkom »i« (začetek ali start) in dogodkom »j« (zaključek), kot je razvidno iz slike 7. — v mrežnem diagramu ne smejo obstajati cikli-, ne sme torej obstajati možnost, da bi izhajajoč iz nekega dogodka v smeri puščic ponovno prišli do istega dogodka, (U) a i 'J slika 7 — čas, potreben za neko dejavnost, vpišemo v za celotni diagram veljavnih časovnih enotah (običajno dnevi ali tedni) direktno nad odgovarjajočo puščico. Dogodke v mreži oštevilčimo od začetne točke »O« naprej, končni dogodek dobi številko »n«. Puščica mora biti usmerjena v smer časovnega poteka procesa, dejavnost pa ne sme potekati nazaj. Velja pravilo, da smeta biti dva dogodka povezana z eno samo dejavnostjo. Pri tem se lahko zgodi, da se dve ali več dejavnosti istočasno začnejo ali končajo. Ker je prikaz po sl. 8 nedopusten, se v takem primeru po-služimo takozvane »navidezne dejavnosti«, prikazane črtkano na sliki 9. a _JL y O — vsa dela in dejavnosti, ki so potrebne za izvedbo projekta, so točno definirane, slika 8 _iul A t // « 0 slika 9 Z uporabo slike 9 izgleda pravilno narisana mreža iz slike 8, kot kaže slika 10. )—£' Na sliki 11 je podan mrežni diagram za enostavno mlinico male zmogljivosti, ki je shematsko podana na sliki 3. Pri tem je predpostavljeno, da so deli opreme vzeti iz tipske proizvodnje. Tabela z opisom dejavnosti k sliki 11 Pri risanju mrežnih diagramov se moramo držati vsaj še naslednjih navodil: — vsaka puščica simbolizira eno dejavnost, vsak krog en dogodek, — vedeti moramo, da dolžina puščic in medsebojno sekanje nima nobenega vpliva na smisel diagrama, — položaj kroga v diagramu nima smiselne povezave s časom dogajanja, — posamezne kroge je treba tako oštevilčiti, da dobi vsak dogodek svojo številko, pri čemer mora biti številka začetnega dogodka vedno manjša od številke končnega dogodka neke dejavnosti, — dejavnosti označimo z »i«, »j«, torej številkami začetnega in končnega dogodka, To so le nekatere posebnosti, ki jih mora planer poznati pri risanju mrežnih diagramov Kompletna razlaga tehnike mrežnega planiranja daleč presega obseg tega članka. V svetu je običaj, da podjetja in ustanove organizirajo posebne tečaje, na katerih se uslužbenci seznanjajo z uporabnostjo mrežnega planiranja. a b C d e f g h i k Čas izvajanja -s Začetni dogodek Končni dogodek Dejavnost Zgodnji začetek Kasni začetek Zgodnji zaključe Kasni zaključe Totalna ohlapno; Prosta ohlapno: L- '•r* ;r dne, Stanislav Pirnat iz monta-ter Franc Bele iz VET. Dnevne programe sestavljajo z dvodnevno rezervo. Tako je zagotovljeno dovolj časa za pravočasno preskrbo orodja. Dispečerska naprava sestoji iz signalnega (javljanje), obveščevalnega in registrirnega dela. Z dispečersko napravo je možno doseči: 1. Dnevni pregled o stanju lan-siranih predmetov, 2. Operativne posege v primeru sprememb proizvodnega procesa, 3. Pogoje za boljše izkoriščanje osnovnih sredstev, 4. Pogoje za boljše izkoriščanje efektivnega delovnega časa v delavnicah. Druga dejavnost v delovni pripravi je praktično kompletiranje materialov obdelovancev in potrebnega orodja. Naprava za pripravo dela, če jo tako imenujemo, je opremljena z visokimi regali, med katerimi obratuje skladalni žerjav s pripravljalnim odrom. Regali služijo za odlaganje palet in skladnih zabojev z neizgotovljenimi obdelovanci in osnovnega materiala. Material za vsak nalog je shranjen v posebni skrinjici. Naprava ze pripravo dela je ločena od proizvajalnih delovnih mest s pomočjo sistema krogličnih in valjčnih odrov. Vodja naprave za pripravo dela prejme od planerja dnevni proizvodni program z dvodnevno rezervo. V teh dveh dneh skrbi s svojimi sodelavci za kompletiranje palet. Kompletirane palete odlagajo s pomočjo skladalnega žerjava v regal. Obenem jih označijo s številko delovnega mesta, za katerega so določene. Palete transportirajo na delovna mesta po navodilih dispečerja delovne priprave. Ta navodila prihajajo po sinoptični svetlobni plošči v obliki numeričnega CODE-ja. b) Inštruktorji za orodje imajo svoja delovna mesta v bližini izdaje orodja v delovni pripravi. Ta delovna mesta tvorijo z delovno pripravo eno organizacijsko enoto. Za inštruktorje izberejo najboljše delavce, ki imajo kvalifikacijo nastavljalcev strojev, torej veliko teoretičnega in praktičnega znanja, razvrščeni pa so po posameznih strokah. Delavnica je opremljena z majhnimi stroji in delovno mizo, na kateri se lahko izvršuje manjše operativne priredbe orodij in priprav. Inštruktorji prejmejo dnevni program dela istočasno kot oddelek za delovno pripravo. Inštruktor vpiše v izdaj nico rezno orodje, merilno orodje in priprave — v skladu s proizvodno dokumentacijo — ter jo preda izdaji orodja, ki potem vlaga zadevne predmete v palete. Pri pripravljanju orodja inštruktor kontrolira število in kvaliteto orodja. Paleta je označena s številko delovnega mesta, za katerega je določena, ter se hrani v predalniku izdaje orodja. Iz tega predalnika manipulant oddelka za delovno pripravo dvigne paleto z orodjem ter jo vloži v no-silnik, ki je na transportnem sredstvu. Orodje pošiljajo na delovno mesto skupaj z obdelovancem. c) Proizvodno središče. Obdelovalnica je razdeljena v pet polj, ki so med seboj ločena s transportnimi potmi. Delovno mesto je opremljeno z orodno omaro, s temeljno opremo, dvojnim valjčnim odrom in telefonom, ki je sestavni del dispečer-ske aparature ter omogoča povezavo z dispečerji in inštruktorji za orodje. Delovna mesta, na katerih obdelujejo kose, težje od 20 kg, ali kjer je potrebno manipuliranje težkih priprav, so opremljena z vrtljivimi dvigali. Na nov način je rešen odvoz ostružkov, ki je nameščen pod podom. Konec te naprave z nakladalno aparaturo se izteka pri glavni transportni žili (Podobno kot pri Voith — Heidenheim). Stroji so postavljeni na elastičnih podlogah. d) Transport obdelovancev in orodja opravljajo s pomočjo talnega transportnega sistema z avtomatskim vla-čilnim strojem Prontow francoske firme Compagnie Frangaise de Convoyeurs. Vlačilni stroj je dopolnjen s priklopnim delom — krogličnim odrom. Na zadnjem delu omenjenega priklopnika je nosilnik za orodje. Na priklopniku se lahko namestijo štiri transportne palete. Proga vlačilnega stroja je speljana skozi delavnico v dveh enosmernih krogih. Vlačilni stroj ženejo akumulatorske baterije, vodi pa ga v tla položeni visokofrekvenčni kabel. Na postajališčih so v tleh permanentni magneti. e) Organizacija delovnega mesta. Na valjčnem odru pri delovnem mestu imajo prostor tri transportne palete. Iz ene palete si jemlje delavec material za Naprava za »pripravo dela« obdelavo. Po izvršeni operaciji ta material spet odda v prazno paleto. Obdelovance dajejo nazaj v regale, ločeno za vsako pozicijo proizvodov. Tretja paleta vsebuje rezervno količino za eno izmeno. Po vsaki delovni opera- ciji izvajajo prek tehnoloških predpisov 100 % kontrolo. Naslednji obrat, ki sem si ga ogledal, so bile delavnice za izdelavo zobatih koles. O tem bom poročal morda kdaj kasneje. ing. Anton Levstek Aktivna rekreacija - da ali ne Mislim, da je z ozirom na hiter tehnični napredek in skoraj brezglavo tekanje semtertja, naprej, nazaj — naslov ustrezen, čeprav je morda komu nerazumljiv. Ozrimo se npr. 60 let nazaj. Smo nekje v gorenjski vasi, pravzaprav predmestju mesteca z že dokaj razvito industrijo. V nedeljo dopoldan so se najbolj vneti delavci zbrali pri gasilskem domu, ki je imel čudovit »balin-plac« in balinali in balinali, dokler jih žene ali matere niso poklicale h kosilu. Po kosilu so se jim pridružili še gruntarski sinovi in vneto so metali krogle vse do mraka. Naslednje jutro so se v temi odpravili v tovarno in premišljali o tem, kako daleč je še do nedelje. Delo jim je šlo od rok, čeprav so vso nedeljo tekali za kroglami. Aktivne rekreacije niso poznali, a so jo vendar doživljali. Med obema vojnama smo ob prostem času po deželi križarili s kolesi, danes pa ostane doma, kdor nima avtomobila ali vsaj mopeda. Motoriziranci se usedejo v svoje kočije ali sosednje konjičke in dr dr v lepo čisto naravo uživat zrak in božjo kapljico, zvečer pa se vsi nervozni korak za korakom v koloni bližajo domu, kamor pride marsikateri šofer ves penast in moker od jeze in kletvic. Pa ne samo to, vračajo čujemo tiste zelenice, ki čistijo zrak tako, da izrabljajo ogljikov dioksid in izločajo kisik. Dandanes je vsepovsod, v delovnih prostorih, okoli tovarn, v stanovanjih v mestih zrak tako one-čiščen, da skoro ni meščana, ki ne bi imel bolj ali manj poškodovana pljuča. K temu pripomore tudi dejstvo, da si dandanes zastrupljamo zrak s kajenjem cigaret vsi od prvošolčkov — ki jih ni tako malo, pa tja do starih očancev. Kaj naj storimo? Velika večina je še našla pot v naravo zato, da bi se iztrgali iz vsakodnevnega okolja in skrbi, da bi se odpočili in naužili svežega zraka. Žal pa se ti ljudje skoraj vsi podajajo v naravo z lastnimi avtomobili. Vso pot sedijo nepremično za valanom in se jezijo nad drugimi šoferji. Na cilju spet sedijo, se bašejo s hrano, nalivajo s pijačo ter kadijo. Po takem izletu se stlačijo v avto in se napotijo domov. To počenjajo nedeljo za nedeljo. Pa vendar se marsikdo še čudi, zakaj tak izlet v naravo ni nič pomagal. Nekateri se v prostem času razgibavajo z balinanjem, mladi z nogometom, drugim je oddih ribolov. Vendar opazovanja strokovnjakov kažejo, da je za človeka, ki med tednom opravlja svoje delo sede in zgolj psihično, najbolje, da se ob nedeljah raz- se prepojeni z ogljikovim monoksidom in svinčenim tetraeti-lom. To se ponavlja iz dneva v dan in naše okolje je vse bolj in bolj zastrupljeno z izpušnimi plini motornih vozil, dimom iz tovarniških dimnikov itd. Ob tem naj poudarimo, da se zelene površine, ustvarjene za uničevanje škodljivih snovi v zraku, zaradi malomarnega odnosa prebivalcev do zelenih površin, ki morajo čistiti zrak, vedno bolj zmanjšujejo. Z zmanjševanjem obsega teh čistilnih naprav in rastočim cestnim prometom bomo kmalu dosegli stanje, kakršno je v prometnih konicah ponekod v Ameriki, kjer prometniki s plinskimi maskami na obrazih urejajo promet. Če bo šlo tako naprej, bomo čez deset let vsi hodili po cestah z maskami na obrazih, posebno še zato, ker vsi, odrasli in otroci neutrudno uničujemo zelenice ob cestah, med bloki, v parkih. Uni- giblje in sicer tako, da razgiblje vse telo, vendar brez preobremenitve. To najlaže opravimo s hojo v gozd, kjer se ob večernem sprehodu brez duševnega naprezanja razgibava vse telo. Tudi pljuča se nadihajo čistega zraka tam, kamor ne zaidejo motorna vozila. Mimogrede lahko človek opazuje brezštevilne lepote in barve, ki jih ni mogoče opisati. Na kratkih počitkih med potjo se lahko vsakdo temeljiteje seznani z bogato pašo za oči, ki jo je narava pripravila za tiste, ki jim ni žal truda in znoja. Te duhovne koristi človeka spodbujajo, da nedeljo za nedeljo križari s svojimi nogami »po zemlji slovenski in pije nje prelesti«. Prav tako ima tudi telo, živa snov mnogo koristi od takega razgibavanja. Človek se tako navadi takih izletov, da je ves nesrečen, če mora zaradi slabega vremena ostati doma. A tudi v dežju so samotne poti čudovite, saj ni slišati drugega kot cmokanje čevljev po blatu in šumenje dežja. Poznamo mnogo vrst rekreacije: balinanje, nogomet, streljanje, košarko itd., itd., vendar vsaka je primerna le ob svojem času; le hribolazcem ali goro-hodcem pa narava poklanja korist, ugodje, zadovoljstvo in srečo in kar je najvažnejše — te darove uživa lahko človek skoro od zibelke pa tja do groba. V modernem svetu je spoznal že širok krog ljudi blagodejen vpliv vrhov, kamor romajo — žal z žičnicami — cele procesije ljudi. Naš preprost človek je brez žičnice odkrival pred sto leti čudovite prostorčke na mali slovenski zemlji, on je pokazal našim meščanom pot k počitku, za katerega je potreben napor, ki ne zaposli samo naših mišic, ampak tudi glavni motor — srce. Hribolazca ne zbada pri srcu, ponoči ga ne prebuja bolečina pri srcu; njemu se srce ne zaletava, ampak mirno in enakomerno opravlja svoje delo. Preprosti Komaci, Pauri in drugi so pokazali prebivalcem mest pot tja, kjer se vsako telo utrdi za vse hujše spopade v vsakdanjem življenju. To niso besede zanesenjaka, ampak trezne ugotovitve človeka, ki dan za dnem posluša tožbe o zbadanju pri srcu, o nespečnosti, o nevrozi, pomanjkanju teka itd. Na drugi strani pa opaža svežost in vedrino ljudi, ki so še zdavnaj prešli povprečno dolžino našega življenja pa nedeljo za nedeljo neutrudno hodijo po znanih in neznanih stezicah naše slovenske zemlje, po gorah in barjih, po gozdovih in travnikih pa še malo k sosedom na sever, na jug, na zahod, a vendar so ves teden vedri in razpoloženi, zdravi in krepki. Ali se vam ne zdi, da je to res aktivna rekreacija ali po naše dejaven odmor. Ali se vam zdi čudno, če je zaradi takega dejavnega odmora vse več in več interesentov, katerim ljubljanska planinska društva ne morejo organizirati prevozov. Kaj pa pri nas? Vsi tožimo, da smo vedno bolj bolehni, vedno manj spočiti; kljub temu ostajamo doma ali pa se s svojimi avtomobili vozimo po kolovozih, misleč, da smo vse naredili za svoje dobro. Sram me je pred znanci, ko sprašujejo o aktivnosti naših gorohodcev, ki so aktivni samo na papirju, a gorniško dejavnost izvajajo z avtomobili. Seveda so izjeme, idealisti, ki vedo, da se je potrebno razgibati, prepotiti, marsičemu odpovedati, ob tem pa imajo le-ti veliko nematerialno korist. Njim posvečam ta članek, z željo, da bi tudi ostali Litostrojčani pogumno šli po njih poteh. /^a*z4ryicz itcuS... m ODŠLI V AVGUSTU MOj Zlatko Bubič, Savo Laništanin, Valentin Jesih, Muharem Krasniči, Predrag Markovič, Ismet Deli j a, Miloš Kneže-vič, Dragiša Samardžič. MOs Franc Rems, Jože Jelenc, Danilo Ze-lenkovič, Silvo Jelenc. FI Stane Pirnat, Franc Legan, Simo Cule, Jože Pirc, Joco Micič, Janez Kozjak, Boris Melik, Ciril Sečnik, Hinko Kra-jačič, Branko Fink, Franc Krpič, Andrej Češarek, Brane Luznar, Jože Hren, Ivan Kozar, Jusuf Alagič, Ivan Rovšek, Lazo Savatovič, Mladen Vidakovič, Milivoj Nešič, Vladimir Majnik, Marjan Jaušovec, Vojin Popovič, Jovan Popovič, Franc Bizjak, Stipo Krolo, Roman Le-sica, Srečko Petroša, Rado Veseleinovič, Darko Vesel, Ivan Sagi. PK Miroslav Smeh, Asmin Brkič. Sefer Aliu, Ismet Beriša, Jože Mlinar, Josip Markovinovič, Alsad Hadjič, Emir Ce-rimovič, Milan Jaupundjič. PA Jože Žnidaršič, Albin Šivovec, Blaž Škerjanc, Jože Cegnar. VET Silvo Domislovič, Milan Donovič, Jože Drobne, Anton Majer, Dragiša Stojmi-rovič, Dragan Stankovič. DR Marija Svenšek, Marija Civašek, Marija Koželj, Jožefa Sadar, Bronislava Perša, Ladislav Vovk, Anica Einfalt, Zinka Hudournik, Veronika Puntar. FRS Ksenija Šmid, Elizabeta Živkovič, Stanka Sovine, Jasna Fine. Dragica Zobovnik, Metka Kocjan, Ivan Zajc. PTO Jože Zore, Peter Hočevar. TPD Ing. Jože Potočar. Odd. s. Marija Kaurinovič. PRB Danica Ponikvar. SK Ing. Boris Gostiša. Lint. Rasto Bizjak. Tudi letos je sindikalna organizacija TZ Litostroj pod vodstvom predsednika Franca Jev-nikarja organizirala ob obletnici ustanovitve tovarne izlet upokojencev v Fieso. Povabili so upokojence s soprogami. Prijavilo se jih je za tri avtobuse. Že pol ure pred odhodom, v soboto 4. septembra so prvi upokojenci čakali pred glavnim vhodom v tovarno. Kmalu so prispeli Trans-turistovi avtobusi, ki vozijo naše delavce na delo in z dela. Nekaj minut po tretji uri popoldne so avtobusi odpeljali zadovoljne, še nekoliko zadržane povabljence na pot. Prvi odmor je bil v Senožečah, nato pa v Kopru v potniškem pristanišču. Malo pred mrakom so upokojenci prispeli v Fieso, kjer so takoj, še pred večerjo dobili razpored spalnic. Za to sta poskrbeli marljivi tovarišici Vida Anžinova in Sonja Mravljetova. Pod vodstvom priljubljene Rozine so kuharice pripravile okusno večerjo, pa tudi v točilnici sta pridna točaja neutrudno stregla gostom. Nadvse so se naši ukokojenci razživeli, ko so se oglasili muzikanti pod vodstvom tov. Pegama mlajšega in katere je organiziral naš znani godbenik — Ante Burič, ki je skrbel, da so bili upokojenci veseli. Vendar ne smemo pozabiti, da tov. Pogačar, predsednik komisije »Skrb za človeka«, ni stal ob strani, ampak je ves čas skrbel, da so bili upokojenci z ženami postreženi tako, kot je bilo treba. Muzikanti — naj mi ne zamerijo, da jih tako imenujem, saj naš narod v svojem jeziku imenuje muzikante vse, ki jih s svojimi glasbili ali inštrumenti — pa ne gospodarskimi — zabavajo in razsvetljujejo sivo vsakdanjost — so s svojimi melodijami zadovoljili vsakega, pa naj je bil navdušen za stare, roman- Taj. d. Jože Štrukelj. IC Milan Keber. PA Ivko Kaparič. PRIŠLI V AVGUSTU Zaradi izpolnitve delovnih mest: FI Strugarji: Branko Brank, Božo Škvorc, Ivan Sagi, Zdravko Conar, Slavko Lešnjak, Franc Atelšek, Marjan Pavlič, Brane Anžur, Bojan Maček, Josip čoga, Lazo Subašič, vrtalci: Ivan Kikelj, Franc Povalej, Vinko Kamin, ostrilca: Franc Krpič, Jaka Kamnikar, strojni ključavničarji: Cveto Pučnik, Miro Herič, Dušan Mušič, Marjan Flis, Miroslav Oven, snažilka: Amalija Legan, rezkalec: Ivan Rihar, monterja: llija Stolič, Jožo Sin-skovec, ključavničar: Vojin Marič, brus. roč.: Ivan Zoran, Franc Koželj, elektri kar: Marjan Trebše. Moj Čistilec ročni: Milivoje Uskovič, čist. roč.: Dragiša Samardžič, žerjavar: Nnil Hodič, pripr. peska: Sadik Bogovič, pripr. peska: Mirko Vrbič, železokrivec: Predrag Markovič. MOs Čistilca: Jože Strekalj, Miodrag Damjanovič. PK Obl. varilec: Duro Stankovič, konstr. ključ.: Emin Cerimovič, Dragoljub Samardžič, varilec: Peter Jurič. VET Ključavničar: Ciril Mihelčič, stroj, ključav.: Cirij Smolič, Milan Svetelj, Vladimir Bukovec, inštalater: Anton Grm, cevna inštalaterja: Brane Podpečan, Jože Vujičič, strojnik: Alojz Ja-vernik, del. transportni: Dragan Stankovič, pom. avtomehanik: Vid Jankovič. PA Pom. delavca: Ludvik Vidrih, Drago Blatnik, avtoelektričar: Franc Hlače. PA Avtomehaniki: Marjan Medic, Damir Tršan, Milan Zugič, vodja oddelka: Tomaž Stanič, del. pomožni: Rafael Fajfar, Ladislav Koman, Franc Jerše, del, na traku: Ciril Zaleteli, Jože Pirnat, carin. manipul.: Rastko Bizjak. KS Pripravniki: Leopold Skrbinšek. Ana Panjan, Janez Simčič, ing. Andrej U-puščak, Branko Tkalec, administrator: tične melodije ali za moderno glasbo. Naši upokojenci so se veselo vrteli ves čas in le posamezni so se počasi odpravljali spat, tako da je ob koncu muzike, okrog dveh zjutraj bilo še vedno najmanj tretjino neutrudnih plesalcev, ki so si želeli, da bi »mu-zikontarji« še in še godli. Vendar je tudi zanje prišel čas počitka, le nekaj vztrajnih upokojencev ali spremljevalcev je vztrajalo do zore, ki so jo dočakali na pomolu. Ob sončnem vzhodu so prvi od upokojencev že vstali in se pripravljali na sprehod po Piranu. Počasi so se prebujali še drugi in opoldne ni manjkalo nikogar. Nekateri so se tudi kopali, najbolj vneti že dopoldne, drugi pa po kosilu. Vse prehitro se je bližala ura odhoda, ki se je na veselje mnogih zavlekla iz objektivnih razlogov. Lahko rečemo, da ni bilo nikogar, ki bi bil nezadovoljen. Vsi bi najraje ostali še tu, seveda če bi se tudi čas ustavil in to zaradi zadovoljstva, ki so ga užili v zanje prekratkem času. K temu so s svojim delom poleg že omenjenih pripomogli tov. Jože Mihevc, ki že drugo leto uspešno upravlja počitniški dom v Fiesi, pa Anica iz menze in obe tovarišici Marici iz Idrije. Seveda je mnogo prispeval k uspelemu izletu Vinko Kožuh s svojimi sodelavci, saj je zbral prizadevno osebje počitniškega doma. Upamo, da se bomo prihodnje leto srečali in užili spet nekaj lepih uric ob spominih na delo pri rasti in razvoju tovarne. Upam, da se lahko na koncu v imenu vseh udeležencev zahvalim sindikatu, vodstvu tovarne in vsem uslužbencem počitniškega doma v Fiesi za prelepe ure, z željo, da se spet srečamo. - na — rd - Olga Kokol, servirki: Dragica Zobovnik, Metka Kocjan, FRS Referent: Marija Perušik, fakturista: Marija Dolinšek, Alojz Peklar. SK Kontrolor: Savo Strmole, administrator: Armanda Pahor, snažilka: Marija Kaurinovič. VET Inštalater: Jože Volavšek. PRB Konstrukter: ing. Ciril Godnjavec. NB Del. trans.: Tahir Malagič. Taj. d. Administrator: Marija Rupert. Kom. s. Del. trans.: Nikola Kušljevič. DR Kuh. delavka: Veronika Puntar. POMOČ OB NESREČI Ob hudi nesreči, ki je prizadela reško ladjedelnico »3. maj«, je bila v podjetju Litostroj žalna seja delavskega sveta. Delovnemu kolektivu reške ladjedelnice so poslali sožalno brzojavko, družinam smrtno ponesrečenih delavcev pa preko njihove sindikalne organizacije nakazali 15 tisoč dinarjev. * v SPROSTITEV NA TRGU DELOVNE SILE V ZRN Zvezni urad za delo v Zahodni Nemčiji javlja, da se je število brezposelnih dvignilo v avgustu za 2,7 % na 145.800 oseb. S tem se je brezposelnost proti istemu mesecu lani povečala v juniju na +42,6%, v juliju na +44% in v avgustu na + 46 %. Stopnja brezposelnih je enako kot julija tudi avgusta znašala 0,7%. V primerjavi z drugimi državami, kot so to npr. ZDA, je ZRN še vedno v ugodnem položaju. Tudi glede povpraševanja po delovni sili se opaža popuščanje konjunkture. Število odprtih službenih mest se je zmanjšalo za 2,4 % na 17.300 oseb. Povpraševanje po tuji delovni sili se je v avgustu proti istemu mesecu lanskega leta zmanjšalo za 67.700 oseb (37 %). Vir: Frankfurter Allgemeine POPRAVEK V članku »Zvestoba podjetju Litostroj v besedah in dejanju« je prišlo do neljube pomote. Modelnemu mizarju Jagru je ime Miroslav in ne Andrej. Opravičujemo se in prosimo za razumevanje. JUBILEJ PROF. ING. ALBERTA STRUNE Pred kratkim je naš dolgoletni strokovni sodelavec prof. ing. Albert Struna, dekan in profesor na strojniški fakulteti vseučilišča v Ljubljani, slavil sedemdesetletnico svojega plodnega življenja. O njegovem delu na splošno in posebnih zaslugah za našo tovarno bomo objavili daljši prispevek v prihodnji številki. To pot mu želimo samo izraziti naše iskrene čestitke v imenu vse naše delovne skupnosti in še posebej uredništva našega časopisa! Sončni dan v Fiesi Konec maja je odšel v zasluženi pokoj Jože Pirc, skladiščnik v Fl-Službo je nastopil dne 19. 9. 1960. V pokoju mu želimo mnogo sreče. Dne 31. VIII. 1971 je odšel v pokoj obratovodja transportnega obrata Emil Vogrič. Pri nas se je zaposlil 24. aprila 1964. V pokoju mu želimo mnogo sončnih in srečnih dni. Pred časom je odšel v pokoj Viktor Kos, modelni mizar, ki je bil zaposlen v obratu sive litine. K nam je prišel že 10. maja 1949. Nato je vseh 23 let požrtvovalno in predano delal v našem podjetju. Viktor Kos je v letu 1942 med prvimi stopil v vrste kičev-skega partizanskega odreda, ki se je boril v Makedoniji, nakar se je še boril v prvi makedonsko- kosovski brigadi, dlje časa pa ie bil tudi med drugim kurir člaha federacije Svetozarja Vukman°' viča-Tempa. Viktor Kos ni bil samo vzoren delavec, ampak se je odlikova1 tudi v športu, saj je bil v Pre' teklih letih večkrat republišk’ prvak v balinanju. Njegovi sodelavci mu želimo ^ pokoju mnogo vedrih in sončnih dni. Preventivni ukrepi in napotki bolnikom s krčnimi žilami Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali strokovno varic. Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in i16 glede na te osebne lastnosti slehernega posameznega človeka imajo pri nastopanju krčnih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovod-nicah. Kot smo povedali, mednje sodijo: stoječi poklic, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, zadrgnjene podveze idr. Potemtakem vsak član delovnega kolektiva, čigar narava poklica zahteva, da dalj časa stoji, ima možnosti in je potencialni kandidat, da zboli zaradi motenj krvnega obtoka v spoditi ih okončinah. Zato je potrebno misliti na to možnost in ukrepati cimpreje posebno pri tistih osekah, ki dalj časa stojijo in tudi Pri tistih, katerih starši bolujejo za krčnimi žilami, ker so te skupine najbolj ogrožene. Torej bist-veno je misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in bolečin v mečih, čeprav ni nobe-nih vidnih znakov. Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili naslednji: a) zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, goje-pie športov, pravilno razporejeni m dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo. . b) v nosečnosti so mehanični ln hormonski vplivi pomembni vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin je Večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni novo aovarnost od krčnih žil. Zato je favno v nosečnosti nujno potreben zdrav način življenja, pravil-Pp- prehrana in zadostno telesno Sibanje. c) Pri vseh poklicih, pri kate-r*h moramo dalj časa stati, posebej če gre za ženske, je potrebno, da se delajo razbreme-Pilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa t. i. »vožnja s bplesom«). Na delovnem mestu Pa je nujno potrebno nositi čev-16 s srednje visoko peto. d> V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna te-msna teža ustreza številu cen-hmetrov telesne višine nad 100: PPr. če je oseba visoka 170 cm, ,e idealna teža 70kg), je potreb-Po ukreniti vse, da bi shujšali. Mživati je treba čim več sadja |p zelenjave, odpovedati se sladkorju in močnatim jedem (kruh, testenine) ter maščobam. e) Pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deforma-pijami bodisi stopala ali goleni, razumljivo je, da je takrat nujno Potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in posvetovati se z ortopedom. f) Vsaka oseba nad 25 letom starosti, ki ima subjektivne težave v spodnjih okončinah, se mora vsaj enkrat letno pregledati pri zdravniku. g) Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih okončin v smislu normaliziranja in utrjevanja žilne stene. Taka zdravila (ki jih predpiše zdravnik) so potrebna posebej osebam, ki imajo začetne težave, kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega leta, v nasprotnem ne bomo dosegli zaželenega efekta. Če gre za razvito bolezensko sliko varikoznega sindroma (razširjene vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka idr.), je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdravljenja obupajo ne zavedajoč se zelo hudih posledic, ki se lahko razvijajo. Posebno je važno poudariti, da je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompresijskim povojem. Tega nam praktično pokaže zdravnik, zato da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kompresijski elastični povoj povijemo zjutraj, še predno vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa potem, ko so razširjene dovodnice že spet močno napolnjene s krvjo. Elastične nogavice niso primerne in sicer zato, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti, tako da dosežemo celo nasproten efekt od zaželenega. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, hermelika ' idr.) za obkladke in izpiranje ter mazila z različnimi primesmi, po katerih se večkrat pojavljajo alergični pojavi. Ravno tako, popolnoma zgrešeno, pogosto uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo kortikosteroide (hormoni ife Dne 31. avgusta 1971 je zapustil ase podjetje Metod Hrovat, vodja ,?delka kadrovske operative. V Stostroju je bil od 16. V. 1952. Našega dolgoletnega zvestega so-jtejavca bomo zaradi dolgoletnih ^kušenj pri njegovem delu prav sotovo zelo pogrešali, saj so tu-njegovi sodelavci ob slovesu Poudarili, da je med nami malo iudi, ki bi tako dobro poznali ahteve produkcije, tehnologijo materiala in ljudi, kot jih je on. V Litostroju je bil doma in »dom«, za vsakogar je imel razumevanje, vsakomur je želel pomagati. Ob slovesu samo še iskrena zahvala za ves trud, ki ga je pokazal za podjetje, za delo in uspehe. Gornjim željam se pridružuje tudi uredništvo našega časopisa. nadledvične žleze) in ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom. Torej mazila kot so Hydrocyclin, Hydrocortison, Sy-nalar, Locacorten, Ultralan idr. negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, nadaljnjega predpisovanja najprimernejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončini s prizadeto cirkulacijo ni enkraten pojav, ki ozdravljen ne terja nobene skrbi več. Nasprotno, cirkulacij ske motnje ostanejo in do ponovitve razjede, tudi ob najmanjši poškodbi, vnetju ali podobnem še vedno lahko pride. Dr. Ljubo Dorem Poškodbe v juliju V mesecu juliju smo imeli v našem podjetju 32 poškodb, od tega 8 na poti v službo in iz službe. V MO je bilo 8 poškodb, v PK 4, v FI 15, v VET 1 in v sektorjih 4 poškodbe. Zaradi poškodb smo izgubili 717 delovnih dni, 152 v MO, 64 v PK, 407 v FI, 6 v VET in 88 delovnih dni v sektorjih. Glavo sta si poškodovala 2 delavca, oči 8, prste rok 5, ostali del roke 7, noge pa si je poškodovalo 10 delavcev. Največ poškodb je bilo v četrtek 11, sledijo torek s 7 poškodbami, ponedeljek in petek s 4 in sreda in sobota s 3 poškodbami. V mesecu juliju smo imeli 2 poškodbi več kot v istem mesecu lani. Poškodbe v avgustu V mesecu avgustu smo imeli 43 poškodb, od tega 6 na poti v službo oziroma iz službe. V MO je bilo 16 poškodb, v PK 7, v FI 12, v VET 1 in v sektorjih 7 poškodb. Zaradi poškodb smo izgubili 608 delovnih dni, 200 v MO, 92 v PK, 216 v FI, 1 v VET in 99 delovnih dni v sektorjih. Glavo si je poškodoval 1 delavec, oči 11, prste rok 10, ostali del roke 9, noge pa si je poškodovalo 12 delavcev. Največ poškodb je bilo v petek 11, sledijo torek z 10 poškodbami, ponedeljek s 7. sreda s 6, četrtek s 5 in sobota s 4 poškodbami. V mesecu avgustu smo imeli 1 poškodbo manj kot v istem mesecu lani. Kongres medicine dela Od 20. do 24. septembra 1971 je bil v Ljubljani III. jugoslovanski kongres medicine dela. Zaradi izrednega pomena, ki ga ima v jugoslovanski industriji črna in barvna metalurgija, je glavna tema namenjena varstvu zdravja delavcev v črni in barvni metalurgiji. V okviru te teme so razpravljali tudi udeleženci iz sosednjih republik: o problemih črne in barvne metalurgije na področju varstva pri delu, o nesrečah pri delu, o obolenjih zaradi dela v tej panogi industrije, o invalidnosti itd. Druga tema je obravnavala obolenje prebavil pri delavcih. Obdelava tega področja pomeni izredno zanimivo sodelovanje med internisti in medicinci dela. Nekaj najbolj zanimivih prispevkov: rana na želodcu v zvezi s poklicem, črevesne bolezni v No cestah - nevarno! Sedanji letni čas je zopet eden izmed takih, ki vpliva na spremembo prometnih razmer in na prometno varnost, od katere je sploh odvisno, koliko in kakšne nezgode bodo prizadevale ljudi na poti v službo, domov, po - opravkih ali kamorkoli. Prav v teh nezgodah je dnevno prizadetih v Sloveniji več kot 30 ljudi. Teh ta dan ni v službo, tudi naslednji dan jih ni, saj so potrebni skrbnega zdravljenja. Še več, povprečno skoraj za dva na dan ni več pomoči. Takšen je promet danes, pa ga je vsak dan več. Ko tako razpravljamo o prometu in o varnosti človeka v njem, menimo, da ni brez pomena, če skušamo opozoriti vse, danes pa še posebno tiste, ki hodijo v službo peš ali se vozijo s kb-lesi, da je nevarnost prometnih nezgod mnogo večja, kot je to bilo pred nekaj leti. Res dve, tri leta ni veliko. Vendar pogled na naše ceste pove marsikaj. Samo od lani do letos se je povečalo število motornih vozil za toliko, kot jih je bilo vseh v Sloveniji leta 1958. In če smo že tedaj svarili pred nevarnostjo prometnih nesreč, toliko bolj so ta merila potrebna danes. Rekli smo, da so se v tem času prometne razmere spremenile. Res je, spremenile so se. Poglejmo na primer: danes ni več lastnika avtomobila, ki bi zaradi neugodnih vremenskih razmer imel avtomobil lepo spravljen v garaži. Velika večina jih uporablja za potovanja v službo. Če to ne, pa po zasebnih opravkih izven službe. Skratka, avtomobil je v uporabi. Drugo. Veliko ljudi se v službo ne vozi več z avtobusi, ampak s kolesi. Saj vemo zakaj? Ceneje je. In tudi takih je veliko, ki se odpravljajo v službo peš. Tako smo prišli do tega, da so ceste mnogo bolj polne, v času prometnih konic celo zatrpane z vozili, kolesarji in pešci. Znano je, da se prav v času naj hujše prometne gneče tudi vsem najbolj mudi. Mudi se pešcem, mudi se kolesarjem in prav tako avtomobilistom, kar pomeni, da mnogi v tej časovni stiski »pozabljajo« paziti na sebe ali še bolj pozabijo paziti na drugega. Prav zaradi tega so prometne nesreče ob času odhoda oz. prihoda ljudi na delo oz. z dela tako pogoste. Tudi v največji časovni stiski si moramo najti toliko časa, da ne bomo storili nepremišljenega koraka tja, kjer nas bo skoraj zagotovo pobralo. Prometna nesreča je tako nepričakovan, nepredviden dogodek, da zanjo zadostuje le trenutek raztresenosti, nepazljivosti ali karkoli, kar ni povezano s previdnim in s premišljenim ravnanjem na cesti. Danes naj velja naš nasvet prav tistim, ki jih je vsak dan na poti v službo največ — pešcem in kolesarjem. Že zaradi njihove varnosti je prav, da dosledno upoštevajo cestno prometne predpise. Pešci! Prečkajte cesto le preko označenih prehodov za pešce! Prečkajte jo v skupinah, ne stopite na prehod, ko so motorna vozila že blizu prehoda. Po cesti hodite po skrajni strani, če ni pločnikov samo po levi strani in ne vštric po dva, trije ali v gručah, saj veste, kako ozke so naše ceste in kaj se zato lahko zgodi. Kolesarji! Uporabljajte skrajni desni del vozišča in ne vozite vzporedno. Imejte kolo vedno popolnoma tehnično v redu s popolno in predpisano opremo, zlasti naj bodo v redu zavore, odbojna stekla in luč. To so le osnovni skromni napotki, ki jih upoštevajte, da vas bodo obvarovali pred usodno napako in prometno nezgodo. zvezi s poklicem in zastrupitvami s svincem. Vpliv delovnega časa in prebavna obolenja. V eni od sekcij so razpravljali o varstvu vajencev in poklicnem usmerjanju. Mladi ljudje, ki imajo zdravstvene okvare, si namreč večkrat izberejo napačen poklic, zato je poklicno usmerjanje toliko bolj potrebno. V okviru prostih tem so pripravili 30 referatov. V tej skupini so prebrali referate, ki so s svojo tematiko zanimivi, vendar jih zaradi izbora kongresa niso mogli uvrstiti v nobeno drugo temo. Mnogo so pisali o utrujenosti pri delu, vplivu ropota na zdravje delavcev, o delovanju radioaktivnih elementov na zdravje človeka, o zastrupitvah z živim srebrom, ogljikovim disulfidom, o vplivu dela na varikozni kompleks, o alkoholizmu na delovnem mestu, o poškodbah na delu ter o poškodbah na delu v prometu. Istočasno je bil na kongresu tudi občni zbor združenja toksikologov Jugoslavije ter občni zbor združenja za medicino dela SFRJ. Za udeležence so pripravili strokovne oglede v centre slovenske barvne in črne metalurgije: Ravne, Kidričevo, Idrijo in Jesenice. Na kongresu je sodelovalo nad 700 udeležencev, in sicer zdravniki medicine dela, medicinske sestre, varnostni inženirji in tehniki, psihologi ter socialni delavci iz delovnih organizacij. IZBRANE MISLI Mnogo denarja, mnogo skrbi. Latinski pregovor Reci enkrat, a dvakrat poslušaj. Rabelais Imej oči odprte, a usta zaprta. Smith Težka naloga je lažja od lahke — seveda, ko jo že opravimo. Le Corbusier Kadar nihče nima prav, imajo vsi prav. Ionesco Veliko srce je kot ocean, nikoli ne zmrzne. Berne Bolje je pretrpeti veliko krivico, kot storiti malo. Bon Če se duhovitež smeje svojim šalam, te izgube svojo vrednost. Schiller HUMORESKA Ksr Poslovnost n s /• vi// A': 1. m Z9SCITAJR SRC V K EM! C M E LE ME/V£ MOŠKO /ME kOihr bOLEZE/V TOMO mrote -LR/VC PREKRP- A/ICR 0UD//VR LETA// CRS ; h/ ► :m 1 i iSffllfet v ! /f ■ pišifp L % CLOb/AJO- MEd KR4J POP F P USU. C GORO ( DOM.) PL RDE/V J RVT OZ URULOVCR jRfi KHZ Z RIM E K tELELOV OK SIP orgrr V! DR ElEUTUO- MONTRIR -# h TU OP Č£e>£L S/JPE*. 4P4U.4TO/ KRRTICR rfuiske DUŽRVE l *on) PREDLOG PPSTLIHR POSTEtU ^cič lUDO L/fi vO ŠTEVILO r RVT OZ JURC/JE ZVEZR LRSTHiRR jeTh/skr J,PRh/R /DO/l) ST z £ ur, H* Z) OGMStZ+r PORTUGRl,- SK4 / Gopov/e — S4LR PUDRA. PEL LJU6 L JR K/E VE Z H/K IVHMkR TOMOS RVT UTRiPfijNJF- PPE&IVR L EC HVKC- VSUE PUZRVE DEL DMEVR PPISEDHIU TZOPSK* 0V/Jt)LKP bo* bal vlrkkr 06EER '£ SHRUPER pove drrre po/rv * a SCSTGVtL: J. b TONf} PR DEC 'VODE ZOB.q OZE* TRRU RVT OZ REMCUE \ \ A/40/? ŠTEV M Id TUJE M ime TEU / 45°\ VEBNRTf? TIV4L vzhodkr hemČijr PLEVEL p/tEGpvCZ SMITH ▼ RRD'J9Ki bpRE/EMN// ZR/MEK /T. SPOLA! ZLOG /Z SOLM/ZR C/JE SftvOGLfi- SčJlKU HIEDMCT RVT 01 TRJSUE eS ^ h veTionmi j 0»R7/Y/X| SOGtRS- /JtKR IZQf)$T£< a/R GLRV/ IZŽREBANI REŠEVALCI Pri žrebanju rešitev nagradne križanke smo izžrebali naslednje reševalce: 1. nagrado dobi France Bolka, šišenska c. 27/11, Ljubljana 2. nagrado dobi Kosija Dolinar, Trnovčeva 15, Ljubljana 3. nagrado dobi Vida Vidmar — VET Izžrebani reševalci dobijo nagrade v uredništvu časopisa. Oj, ti zvita Med iskanjem aktualnih novic po naših obratih smo v mehanski obdelavi našli spremenjen del njihove dejavnosti, ki po našem skromnem poznavanju tehnološkega procesa ne spada v njihov delokrog. V prvem trenutku smo bili pač mnenja, da je v pločevinarskih obratih iz določenih razlogov »zmanjkalo« prostora. Mimogrede smo še povprašali, kako jim delo kaj napreduje, pa so nas malce neza-upno in prezirljivo pogledali. Iz notranjosti sesalne cevi se nekdo od »pločevinarjev« (beri obdelovalcev) krepko oglasi: »Hudiča, že zopet je nekdo brez dela!« Ta nepričakovani, kratek in jedrnat dialog nas je spodbudil k novemu vprašanju, češ kaj pa je narobe, da ste tako odrezavi. Odgovor ali bolje dialog je bil še krajši, ker nam je nekdo od skupine delavcev kar z »macolo« pokazal na odgovor, ki je bil očitno z nekoliko okorno roko napisan kar na pločevini — pod naslovom: Umrl jim je ded, zato so sklenili, da bodo za pogrebce najeli avtobus. Eden izmed številnih sorodnikov je odšel v avtobusno podjetje, ker pogrebni zavod v tem mestu ni mogel oskrbeti prevoza tudi za pogrebce. V podjetju je torej poiskal glavnega in mu rekel: »Odpeljali se bomo na pogreb, zato potrebujemo avtobus za dve do tri ure.« »V redu. Napišite naročilnico in posebej še to, zakaj potrebujete avtobus.« Možakar je torej napisal vse tako, kot so mu rekli. Glavni je naročilnico prebral in nanjo napisal: »Dispečerju!« In šel je možakar h dispečerju. »Dobro,« je rekel dispečer, »takoj bomo izračunali, koliko bo to stalo.« Pričel je računati na glas: »Sedem ur po štiri rublje znese 28 rubljev, ena ura priprave za vožnjo pa štiri rublje, skupaj torej 32 rubljev.« »Oprostite,« se je vmešal možakar »toda jaz sem rekel in napisal, da potrebujemo avtobus samo za dve do tri ure.« »Vem, vem, kako ne bi vedel, saj znam brati in tudi gluh nisem. Slišal sem vse, kar ste rekli, a kaj, če se potem, ko vi že odidete, oglasi boljši naročnik za prevoz? Odbiti bomo morali naročilo. To bo, če dovolite, izguba. In to samo zato, ker smo vam naredili uslugo. Torej, zato se sploh ne bomo pogajali.« Mož se torej ni več pogajal, a kdo bi se sploh pogajal v takih trenutkih življenja. Odšel je do blagajne, plačal, kakor so mu izračunali in dobil nakazilo za uporabo avtobusa. ... Pogrebni sprevod še ni bil končan, ko je šofer avtobusa že začel nestrpno pogledovati na uro in prigovarjati pogrebcem naj pohitijo. Pokojnikovi sorodniki so to vzeli za žalitev in zato niso prav nič pohiteli. Ko je počakal še nekaj minut, je šofer rekel: pločevina »Oj, ti zvita pločevina«. Narisali načrte vse, zračunali količnike s pravilnikom preseženo v procentih čudnih, kam to gre? Splanirano na tedne že, kaj v tednu že pokrito je, to stvarnik ve, termine že ne, če tehnologi zraven še lebde. Brez dela tu ostali smo, ker polizdelkov ni bilo, da ne bi v FI prazno bilo, v pomoč smo šli v Pl, srčno! V mehanski, obdelovalci postali smo še sestavljalci, odlično šlo sestavljanje ves Orlovac in Trebinje. Predolga tu, prekratka tam, nobene ni krivine vam po delu skontrolirane, vsaj »kriva« pločevina je! Cevi gradili Tončka dva, Janez, Viktor, pa je ekipa vsa. Trudili se in znoj je vroč to vsem nam daje večjo moč. Vihtimo kladiva, plamen žge, veseli smo uspeha, ker le gre. Že večkrat nam slabo je šlo, ker enotnosti premal' je blo Ker malo nas ostalo je, zgrabimo plan za te roge, začnimo vsi v vrsti bit, da nam in družbi bo v prid ABC Edino kar pričakujemo od genija, je ljubezen do resnice. Goethe Vzrok, zakaj so nekateri ljudje nesrečni, je v tem, da nimajo časa se vprašati ali so, ali niso nesrečni. Shavv »Vaš čas se je iztekel,« in se mirno odpeljal z avtobusom. Pozneje se je izkazalo, da mu je šel naročil, naj odbrenka dve uri in niti minute več. »Toda, jaz sem plačal za ves dan,« se je nato naročnik v upravi avtobusnega podjetja razburjal. »To je vaša stvar, ne naša,« so mu odgovorili ledeno. »Kako ste v tem primeru lahko bili tako grobi in netaktni?« »Ej vidite, to je pa naša stvar,« so dejali možakarju v upravi avtobusnega podjetja v starodavnem mestu Buhari. Tovariš Petelin je bil prepričan, da s takim ravnanjem koristi svojemu podjetju, kakor tudi seveda vsej državi... Upajmo, da njegovi nadrejeni ne mislijo tako. Država ni ustanovljena samo zato, da bi kdo državljanom slačil kožo. (E. U Izbrane misli Ženske so si izmislile ljubezen, a moški poroko in zvestobo. Pascal Večkrat smo smešni, pa zato nismo nič krivi. Heine Hodim in se izgubim, želim si tega, kar ne morem doseči, in dosežem tisto, česar si ne želim. Tagore Maska pade, a človek ostane. Mimici! Oprostiti nekomu pomeni imeti veliko duševno moč. Gandh' Resnica se razodene samo tistemu, ki jo išče. Luk reci) Kar se poceni dobi, se navadno ne ceni. Cervantes Med mnogimi rešitvami, pne' cej jih je bilo žal nepravilnih, smo dobili tudi eno iz Vogošča. Reševalec nam je poslal tudi tole prijetno pisemce: Dragi drugovi. Radim u UNIS-u Vogošča, pa mi je do ruku došao vaš vrlo dobro uredjivani list tj. vašeg kolektiva »LITOSTROJ«. lako nišam Slovenac, pokušao sam usput riješiti vašu križanku, pa što je ispalo evo šaljem vam da pogledate. Mnogo vas pozdravlja, Dokič Stjepan, Vogošča, M. Pijade br. 13. Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Cena posamezni številki v prodaji 0,50 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru