l^j. vwk lOJJA SKLENILI SKE KOLONIJE SST^C^ITRGOVINSKI PAKT Nov ||rob v Penri Pittsburgh, Pa. H Zadnje dni je tu umrl Petar Balkovec, star 61 let In doma iS Balkovcev pri Preloki v Bali Krajini. V Ameriki ja žival 33 lat in tu zapu-šča ženo, tri sinove, dva brata in sestro. — t* i i' Clevalandtka vesti Cleveland. —"Dna 17. nov. Je umrla Ana Žagar, stara 58 let in rojena v Dobratljah pri Celju. V Ameriki ja itvela 25 let in tu zapuš4a mota, dva sinova in hčer, y staram kraju pa oče-tf in brata. — ki Ebri, nameravajo fašisti obnoviti prodiranja proti Valenei-|jl in Tarragonl. LojallstJ so pričeli utrjevstl svoja abrambne pozicija v južni Kataloniji. Vest It Barcelone pravi, da Ja bila armada na tej fronti ojačana In bo lahka ustavila fašistično ofenzivo. Francls Hamming, angleški tajnik madna rod naga na veni« valnega odbora, Ja napovedal, da bodo nadaljnje tuje četa, ki st borijo v uporniški armadi, pozvane domov. Pred nekaj tedni je Mussollni pozval 10,000 Italijanov domov, toda španska vlada je potem naznanila, da je diktator poslal nove četa v Ipa-nljo. Pariz, 19. nov. — Daladlerje-va vlada hoče na vaak način pospešiti pogajanja glede skleni tve prijateljskega pakta s Italijo in Nemčijo v upanju, de bo potem lagljs reševala svoje notranje in zunanje probleme. Vsa-bi na francosko-nsmškega nena-padahiega dogurvdr* bo kmalu objavljena. Ta — pravijo v Pa-rlzu — Je splošnega značaja In še bolj nejasen kot deklaracija proti vojni, ki sls Jo podpisala na konferenci v Monako vam v septembru diktator Hitler In sngleški premier Nevllla Cham berlain. Člani Daladlerjevttga kabina ta so se sinoči spet sestali na svoji seji ia na široko razprav ljali o notranji In zunanji situaciji. Hej I je predsedoval pred sednik republike Albert l*brun Prihodnjo sredo prideta v Pariz premier Chaetberlain In zunanji minister Hslifax. Glavni namen francoskih in angleških ministrov je izvedba carinskega pak ta med Francijo, Anglijo in Nemčija. Ta bi utrdil angleško-lUliJanaki dogovor In olajšal pogajanja med I^ondonom in Her-linom. / Frariro«ki zunanji minister Georges Bonnet Je poročal na seji kabineta o rezultatu razgo-vorov med nJim in Italijanskim zunanjim miniitrom v Rimu. Ob tej priliki Je ponovno nagla-»II stališče vlade proti odstopu francoskih kolonij Nemčiji. Člarti francoske vlade so tudi _Jpravlj*li o vprsšenju pravs bojevništva španskih fašistov, toda sprejet ni bil noben zaklju-šek glede toga vprašanja. Velike ceremonije v Beli hiti ODGOVORNACIJ-SK1 NEMČIJI Waahington, D. C., 19. nov. — Nova trgovinska pogodba med Združenimi državami in Veliko Britanijo, ki uključuja tudi Kanado, je bila podpiaana v Bali hiši s velikimi ceremonijami v navzočnosti ameriških, angleških in kanadskih diplomatov In pradaadnlka Rooaevelta. Pogodba, ki odpravlja Hawley-Smoo-tov tarifni zakon, atopl v veljavo v januarju. V imenu ameriške vlade je pogodbo podpisal državni tajnik Cordell Hull, v Imenu Velike Britanije Ronald Lindaey, angleški .poslanik v VVaahingtonu, v imenu Kanade pa premier Mackenzie King. Predsednik Roosevelt Je pozdravil angleška diplomate in v svojem govoru omenil zgodovinsko značilnost nove pogodbe. Vse ceremonije In govori diplomatov so dsmonstrlrali tri-umf pogajanj, ki so retultlrala v podpisu pogodb«. Nacljska Nemčija in drug« diktatorske države so bila indlrektno opozorjene na tesnejše zveze med Veliko Britanijo, Kanado In Združenimi državami. New York, 19. nov. — Splošni < svet sa zunanjo trgovino j« navdušeno pozdravil sklenitev nove trgovliiske pogodbe med A-merlko In Veliko Britanijo ler Kanado. V pogodbi vidi pospešitev mednarodne trgovine. Svet tvorijo uvaševale! In iivašalol ter drugI, ki so udelešenl v mednarodni trgovini. l. B^tfvtai lltararM i (#**•% M* 4r»m«. HMl iU.) M "M* to v eMsiv. U M »HUill polt oldo •rtiei« wiB Mi raUrMi »kar*. i. «te., «ili 44v«ttMaf m -Un, and MMilMtai MIIIM H -rtjo Mussoliniju in Hitlerju in kako bi kadilnice visoko pred katoliškimi oltarji kadile tema diktatorjema, CE ne bi bila tako zgodaj pokaaala, da s privatnim žkiovskim. katoliškim in evan-geljsklm kapitalom ter z bolJSeviškim držav-nim kapitalom vred nameravata uničiti tudi cerkev! Koosevelt je pred nekaj dnevi spet žgoče obsodi! nacijski barbarizem zaradi protijudovskih pogromov. Med tem pa newyoržki bankirji Morganovega krila pripravljajo novo posojilo istemu barbarizmu. Kaj bo Roosevelt zdaj storil? Ali se nacijski barbari lahko ne kro-Mejol • • . V Zidanikovo poročilo t\ Sharon, Pa. — V zadnjem dopisu sem poročal, da sta me Anion VaJentinčič in njegova soproga potretala z ustreljenimi zajčki, do katerih ima meja žena velik apetit. Moja soproga se obema lepo zahvaljuje in želi, di bi Tone imel še mnogo tiepe-ho na lovu in da bi se Še večkrat spomnil na naju. Mislil sem, da sem bil jaz edini in prvi dobil Tonetovo nagrado, toda, kot sem izvedel, me je gospa Trojar prehitela. Ona je že en dan prej dobila dva zajčka. Dne 18. novembra sem šel po farrellski naselbini v interesu Prosvete. In kaj sem videl? Junaška gospa Trojar mi zastavi pot, češ, da ji ne bom saj t voha kvaril! V rokah je imela motiko in lopato in pridno mešala cement in drobno kamenje. Ona je delala saj t voh ali pločnik, njen soprog Jakob jI je pa material dovažal. Videl sem prvič, da bi kakšna ženska delala saj t voh. Seveda sem ae za hip ustavil in ji povedal, kakšno darilo sem prejel od br. Valen-tinčiča. Ona mi pravi, da me je prehitela in da se tudi ona zahvaljuje Valentinčiču za darilo. Vprašala me je, če sem kaj žejen. Seveda sem zmiraj žejen. Postregla sta mi z okusno vinsko kapljico, potem pa še moji ženi poslala božično darilo. Torej sva z ženo že zgodaj začela prejemati božična darila. Tone Klemenčič mi je že tudi obljubil zajčje klobase za krlzmus. Baje bodo zelo okusne. Pred Martinovo nedeljo je bi-, lo lepo vreme, toda na Martinovo se je spremenilo v dež. 2e sem mislil, da bo začelo snežiti, proti večeru pa se je zopet zjasnilo. Vse kaže, da me vreme ne bo oviralo na mojem potovanju. In tako bo tudi prav, kajti treba je, da gremo na delo, ker je Pennsylvanija dobila novega vladarja. Ko naatopi republikanski governer, nam starim ne bo treba več delati. Za kriz-muz bomo dobili prve Čeke. Nikomur ne bo treba za delom; vse zamrznjene banke bodo na širo-(o odprle vrata in vsakdo bo lah-lo dobil svoj zamrznjeni denar. Tudi trgovci ga bodo lahko dobili od svojih odjemalcev. Torej se nam vsem obetajo deveta nebesa, republikanska seveda. K temu so pripomogle številne stranke, ki so na volilni dan razcepile naše giaeove. Ljudstvo je hitro pozabilo na krušne nije, ko je pred leti po več ur iskalo na škodelco gorke juhe. Mnogokrat sem v Pittsburghu videl v dolgih vratah izstradane ljudi obojega spola, ki so čakali na košarice, na polnjene z odpadki. Tc odpadke so pobirali revni ljudje na mestnem trgu in jih nosili reverendu Coxu — saj se ga spominjate? — da jih je potem Cox razdelil med vse enako. Ntkega dne me peljal v Pittsburgh Pete Se-esnik. Zbral si Je drugo smer (o običajno, češ da mi bo pokazal, kje ima lačno ljudstvo svoje — vile. Na mestnem smetišču sem videl barake, zbite večinoma iz starih desk, razbitih sodov in stare pločevine. Ko so pripeljali mestne odpadke, so »lanili sestradani ljudje Iz teh »arak in pobirali napol gnilo sadje, umazane koščke kruha in druge odpadke, kar je bila njih hrana. Nekega dne pa so pri- šli n>estni beriči in požgali vse te barake — Hooverville — in razgnali te revne ljudi na vso strani- Pod Rooeeveltovo administracijo še ni bilo kaj takega. Pod novim dealom ljudstvo ni tako stradalo. Pozival je delavce, nuj se organizirajo in priaiiijo delodajalce na kolena, da jim morajo dati delo ali jelo. Toda na volilni dan je ljudstvo pozabilo, kdo je bil tisti mož, ki jim je dal prosto roko do organizacije. Vsi napredni listi so skozi vseh šest let pozivali zaapano ljudstvo, naj se zbudi iz večnega spanja in koraka naprej in ne nazaj v stari vek. Toda zaspano ljudstvo je na volilni dan vse prezrlo, na vse pozabilo in nasedlo ljudem z dobro namazanim jezikom, ljudem, ki so bili in so podkupljeni od kapitalizma. Kapitalizem je dobro organiziran, delovno ljudstvo pa razcepljeno. No, za par let še ni vse izgubljena Dokler bo Roosevelt na krmilu, je še nekaj upanja. Toda kakor hitro pride republikanski prezident, bo fašizem postal gospodar po vsej Ameriki — če ne bomo na straži, pa lahko še prej. Fašizem ima povsod svoje špione, plačane od kapitalizma. Komunisti in socialisti se kav-sajo med seboj, Green in Lewis se kavsata med seboj.. Green je spal dolga leta; nič se ni brigal, da je treba delavstvo organizirati. Ko pa ga je Lewis prebudil iz dolgega spanja in pričel organizirati delavce v industrijskih unijah, mu je Green napovedal civilni vojno. Ce ze bosta Lewis in Green dolgo kavsala med seboj, bo ljudstvo obrnilo hrbet obema voditeljema. To je moje mnenje. K temu so tudi mnogo pripomogli ameriški komunisti, ker capljajo enkrat v ta, drugič v drugi ekstrem. Ze pred mnogimi leti sem poznal naselbine, v katerih so bil! zvesti socialisti. Pa so pustili socialistično stranko, češ, da so socialisti samo na papirju in da so prepočasni. Pristopili so v komunistično stranko, češ, da bo komunizem takoj prijel za vajeti. No, sedaj zasledujem njih delo že dolga leta, toda so še danes tam, kjer so bili. Nič ne vidijo, da komunizem ves svet sovraži. Res ima tudi socializem mnogo sovražnikov, čeprav ima najboljši program, toda komunisti pa sploh nimajo nobenega pravega programa zato ga tudi izpeljati ne morejo. In dokler bodo komunisti razbijali shode, ne bo prišel na krmilo ne prvi ne zadnji. Med medsebojnim kavsanjem in razbijanjem shodov in organizacij bo prišel na krmilo fašizem, kakor je v Nemčiji. l£ tega ne bo treba dolgo čakati, kajti fail zem je povsod na straži. 2e pred 53 leti sem na Nemškem stopil v socialistično stranko, toda danes nisem več njen član. Zakaj ne, vam bom povedal. Vzrok nI v tem, ker mi je srce v hlače padlo — niti malo ne, ker v mojem srcu je še vedno socialistični duh. Toda če pripadam nobenemu klubu ne ni moja krivda, ker samo ena oseba ali pa par oseb ne more voditi socialističnega kluba ka kar je treba. Marsikdo se bo še spomnil leta, ko je prišel Etbin Kristan prvič v Ameriko. Bil je sprejet z velikim navdušenjem. Blaž w m mmm 715 vil soli! tfhu Ifltf je Klical shod, pa katerem je bil Etbin Kristan glavni govornik. Jaz sem ga požnal Že v starem kraju. Želel sem govoriti z njim in sem ga pozdravil On me ni poznal. Ker je moral nastopiti kot go-vornik, mi je rekel, naj mu o-pros t i m, ker mora na oder. Njegov govor je napravil dober vtis na poslušalce. Mislil sem, da bo klub v tako velikem mestu u>t je Pittsburgh dobro napredoval, toda motil sem se. Namesto napredka je pričel polagoma hirati, tako da sva na vse zadnje sama z Blažem Novakom ostala. Ko je potem BJaž šel v Johnstpwn za gtavaaga tajnika SDPZ, je šel pittsbur-ški klub po gobe. Leta 1918 sem se oženil — ravno ta mesec je 20 let — in se preselil na Cuddy. Tam je zopet Andrej Gabršek ustanovil socialistični klub z nekaj člani, pa je začel pešati in pešal toliko časa, da je šel po gobe. Leta 1926 sem se preselil v Sharon. Tudi tukaj so ustanovili socialistični klub, kateremu sem zopet pristopil. Ker pa je tajnik zbolel za dalj časa in ker sem videl, da ni pravega navdušenja za stvar, se je klub razpustil. In od takrat ne pripadam k nobenemu socialističnemu Jdu-bu in tudi mislim, da ne bom, ker ni sloge med nami. Te tudi ni nikjer. Zato so nas porazili na volilni dan. Ce bi bila sloga in skupno delo, bi lahko vse premagali brez prelivanja krvi. Sedaj nam drugega ne kaže, kot da Čuvamo našo mater SNPJ in nje imetje. Priporočam staršem, ki imate mladino, da jo vpišete v SNPJ, ki nam priskoči v vsakem slučaju na x)moč. Priporočam tudi tukajšnjemu angleško poslujočemu društvu, da greste vsi člani na delo in pridobite $im več novih članov. Treba je seyeda agitacije, ker novi člani vam ne bodo skupaj prileteli. Ce bom videl, da bo društvo Keystopers dobro napredovalo, vas bom večkrat pohvalil v slovenskem jeziku. Henry Rupert mi je zadnjo nedeljo obljubil, da bo Šel na delo. Bom videl, če bo to obljubo tudi izpolnil. Anton Zidanšek. e. Povem naj meni lopne bom odgovar- oraaž, ki ee ga ▼ Aaakein«, Cal. To in ono iz Minneaote Aurora, Minn. — Iz naše daljne Minneaote je j ako mak) dopisov, posebno pa še ženskih; in še kadar je kakšen, pa takoj lopne po njem kdo, ki misli, da vse ve. Tako sem čitala dopis Fran-ces Kovacich, ki je vreden vsega priznanja. Tako jedrnatih dopisov je bolj malo. Le tako naprej, Frances. Nič se ne boj, če »e kdo takoj oglasi, kakor se je Max Martz iz Buhla. Ce je tako globoko prizadet, kakor pravi, gotovo ni tako nedolžen. Za br. Molka se mu pa ni treba tako poganjati, ker on se zna presneto dobro sam odrezati, če vidi, da je potrebno. Tudi to je dobro, da je vsaj ona sporočila o smrti Charlesa Šege. Vsi, ki smo čitali njegove dogodivščine, smo večkrat vprašali. če je še živ. Pisal je zelo zanimivo. Blag mu spomin. Zdaj pa še malo iz Aurore. Tudi tukaj je precej trdih src. Moj mož je bil ves mesec junij v bolnišnici v Buhlu, kjer so ga prilično dobro ozdravili, da je zdaj dober za kakšno delo. Toda, namesto da bi človeku pomagali, ga pa še z dela brcnejo, in to brez tehtnega vzroka. Vsak treznomisleč človek bo priznal, da to ni praV. Ne bom več rekla kakor to: vsaka sila do vremena! Edini, ki še za nas skrbi, je dobri stric Sam. ki skrbi za svoje državljane, da ne poginejo od lakote. In tako je prav, saj je A-merika najbogatejša dežela. Iz bolnišnice sta se vrnila domov zakonca Ignac Muhič in njegova žena. Oba sta srečno prestala operacijo v Mayovi bolnišnici v Rocheiterju. Minn. Zeli-da bi oba hitro ozdravela, ker zdravje je največje bogastvo *veta. Vsi člani Muhlčeve družine so pri SNPJ. Proti kor.ru teh vrstic najlepše pozdravljam vse dopisovalce Prosvete. Vse dopise rada čltam, I posebno ps Še Barbičev* in Zl-| danškove. ki so bolj humoristič-ne vsebine in se Movek lahko Na novembrski seji smo članice društva 111 SNPJ sklenile, da se glavna letna seja drugo nedeljo v decembru prične pol ure prej ko navadno, to je ob pol-dveh popoldne. Želeti je, da pridejo vae Članice na to seja Mary partol, 111. Obiski, prvi sneg in drugo Sharon, Pa. — Na 6. novembra so našo naselbino in Slovenski dom obiskali mr. in mrs. Stritof in mr. ter mrs Verant iz Clevelan&a. Mr. Verant j« rekel, da je to njegov prvi obisk Sharona in seveda tudi našega narodnega krama. V Prosveti da je že večkrat čital o nas in si je želel nas ogledati z naselbino vred. Rekel je, da se mu vse skupaj dopade in da bo nas še večkrat obiskal (no, ja, ta slepi je rekel, bomo potem videli). Stritofova sta pa tista, čijih sin Anthony je od ni\B odpeljal lepo, mlado Slovenko za svojo ženico. Sedaj živita v Clevelandu, toda upamo, da se mladi par še kdaj pri nas oglasi. Veste, ne gre, da bi nam kdo kar tako odpeljal brhko mladenko, potem pa na nas pozabil. V noči od 7. do 8. novembra je pri nas pričela pihati gorka sapa. Ko sem zjutraj vstal, da grem na delo, sem po radiu slišal, da v Michiganu brije burja in pada sneg. Tudi pri nas se je dopoldne spremenil gorki veter v mrzlega in pričelo je deževati. Ob dveh popoldne se je dež spremenil v sneg. Torej dobili smo prvi sneg to sezono. Ni ga bilo veliko, toda pokazal je vseeno, da bo iste barve ko lani, ko smo ga že imeli 12. oktobra. Osmega novembra smo imeli volitve. Porazili so nas republikanci. Res čudno, pred volitvami vsi delavci taki demokratje, toda čez noč pa nič, bi rekel. Se celo nekateri tako zvani naprednjaki so delali za republikance. Spet smo šli v blato. Prav tako, pa naj kdo reče, da jaz sem jaz. Kot sem že zadnjič omenil v Prosveti, je nama s Prosvetinim "očetom" neka žena obljubila v Strabanu barlglo vina, če greva ž njo, pa sva z Zidanškom za enkrat odklonila. Sedaj »em se spomnil, da je ime tiste dobre žene mrs. Nagel z Midwayja, Pa. Veste, mama, mogoče bo še vse to prav prišlo za naju s Tonetom. Vi le kar pripravite vi na .». Zadnjič sem bil obveščen, da pride tudi v našo naselbino Frank Zaitz, predsednik nadzornega odbora SNPJ, ki se bf> te dni mudil po Pennsylvaniji na predavateljski turi pod pokrovi teljstvom JBZ. Predaval bo o razmerah v Jugoslaviji in Evropi sploh, katero je obiskal prošjo poletje. V naši naselbini bo gor voril v sredo zvečer dne 30. no« vembra. Torej se kar vsi pri pravite in ga pridite poslušat. Domova seja je dne 4. novembra odločila, da bo Dom podaril velikega purana tistim keglja-č-em v Slovenskem domu, ki bodo od 1. do 24. decembra največ na kegljali. Torej fantje in dekleta, kdor hoče dobiti velikega purana, naj se pridruži keglja nju. Kakor vsako leto, bo Slovenski dom tudi letos obdržaval mi klavžev večer dne 24. decembra. Poleg drugega nam bodo tudi malčki zapeli nekaj leprh slovenskih pesmi in nas kratkočaaili, da nam bo bodični večer hitreje minil. Božična darila za svojce se bodo sprejemala že prej v Domu, ob času priredbe pa v uradu. Torej ne pozabite ta večer. Glav na ali letna seja Slovenskega doma bo 4. decembra, prvo nedeljo v mesecu, ob 1. url popoldne. Dolžnost vseh je, da pridete na to sejo. Dne 13. novembra so našo naselbino obiskali Joe Koračin soproga Joe Kostelec s soprogo in mr. Dremota iz Yukona, Pa. Slednji mi je povedal, da je postal vdovec meseca septembra. Ko je bil 2. julija tukaj na banketu novoustanovljenega angleško pealujočega društva, je bil bolj vesel. Takrat je rekel, da je v družini zdravje; na sedaj pa ta novica. Res smo ko kaplja na veji. Njih iofer je bil nam dobro znani Rudy Fradel. Rekel je. da je Yukončane že prejšnji večer odpeljal v Warren. 0.. kjer (Dalj« aa i straaU Zdrava in bolna dedičnost Velik napredek moderne *nan»j ^ Domače vesti. ^ je španska influenca zelo »drU* * W v najreenejšem času. ko se bliis m fercnca. (V*< Delavske vesti, "»trsln^1 Seattlu, Wash.. ki ' delavcev, je sklenil P^T^T v prid osvoboditvi Toma Po svetovni vojni. arn> ne ladje in podmnrn.ee. Ajn okupirala del Porenjs v ju*n» ^ Sovjetska J ' ' nemške čete izpraznile. "JV^* I protiboljševiška srmsda. ka I Denikin. r-nr.JHK. 21- NOVEMBRA Glasovi iz Thimm Quaht r» to v Hy4» Vari«, Prr4«4nfk m> » racala v a n. r. PtOIVtTA) VOLTAIRE: / Kandid ali optimizem posu>vkxil otok zutamčic UVOD KAflšAL stanko ubij Sej« je trajale do četrte ure »jutraj. Ko je Kandid poslušal vse te zgodbe, M j« spominjal, kaj mu je rekla starka na poti v Buenos-Ayres in kako je stavila, da ni na ladji človeka, ki se mu ne bi bile pripetile hude nesreče; ob vsaki zgodbi, ki so mu jo pripovedovali, je mislil na Panglossa. 'Ta Pangloss," si je govoril, "bi bil zdajle pač v zadregi, ako bi moral dokazovati svoj sistem: rad bi. da bi bil tukaj. Ako je vse v najlepšem redu, je gotovo v Eldoradu, nikar pa drugod po zemlji." Naposled se je odločil za revnega učenjaka, ki je delal deset let za amsterdamske knjigar-je. Mislil si je, da ga ni rokodelstva pod milim Bogom, ki bi se moglo človeku bolj pristudjti. Tega učenjaka, ki j* bil sicer dobrodušen mol, je lastna iena okradla, sin ga je pretepal, hči mu je ušla s nekim Portugalcem ter pustila očeta na cedilu. Pred kratkim so mu vzeli službo, s katero se je skromno preživljal, in suri-namski predikanti so ga preganjali, ker so mislili, da je socinijanec. Priznati je treba, da so bili drugi prosilci najmanj tako nesrečni kakor on; a Kandid je upal, ta mu bo učenjak med vožnjo kratil čas. Vsem drugim tekmovalcem se je zdelo, da jim dela Kandid veliko krivico; a potolažil jih je, ko je dal vsakemu sto pijas-trov. XX. Kaj se je pripetilo Kandidu in Martinu na morja. Stari učenjak, ki mu je bilo ime Martin, se je torej vkrcal s Kandidom za v Bordeaux. I eden i drugi je marsikaj preskusil, marsikaj prestal; in če bi bila morala ladja jadrati mimo Rta dobre nade na Japonsko, bi bila imela med vso vožnjo snovi za razgovarjanje o moralnem in fizičnem zlu. Vendar je bil Kandid proti Martinu veliko na boljšem, ker je še vedno upal, da se snide z gospodično Kunigundo, dočim Martin ni imel kaj upati; mimo tega je imel Kandid zlata in de-mantov; in čeprav je izgubil sto velikih rdečih ovac, otovorjenih z največjimi zakladi na zemlji, čeprav ga je neprenehoma pekla lopovščina holandskega kapitana, se je vendarle nagibal, kadar je pomislil, koliko mu je še ostalo po žepih, in kadar je govoril o gospodični Kunigundi, zlasti po obedu, k Panglossovemu sistemu. "Pa vi, gospod Martin," je rekel učenjaku, "kaj mislite vi o vsem tem? Kakšno je vaše mnenje o moralnem in fizičnem zlu ?"—"Gospod," je odgovoril Martin, "naši duhovniki so me obdolžili, da sem socinijanec; resnica pa je, da sem manihejec."—"Norčujete se iz mene," je rekel Kandid; "saj manihejcev ni več na svetu."— "Jaz sem," je rekel Martin; "res je, da ne morem pri tem nič početi, a drugače misliti ne morem.'—"Hudič vam mora tičati v životu," je rekel Kandid.—"Vtika se tako močno v zadeve tega sveta," je rekel Martin, "da nemara res utegne tičati meni v životu, kakor povsod drugod; a priznam vam: kadar se ozrem po tej obli, ali mar po tej oblici, me navdaja misel, da jo je Bog prepustil kakemu zlohotnemu bitju; Kldorado kajpada izvzamem. Videl sem malo-katero mesto, ki ne bi želelo sosednjemu mestu pogube, nobene rodbine, ki ne bi hotela katere1 druge iztrebiti. Povsod črte slabiči mogočnja-ke, pred katerimi klečeplazijo, in mogočnjaki delajo z njimi kakor s čredo, katere volna in meno se prodaja. Milijon morilcev, razvrščenih v polke, se preganja po Evropi od tega konca do drugega; po pravilih more in plenijo, da si služijo kruh. zakaj ni ga častnejšega rokodelstva; in po mestih, ki uživajo navidezno mir, kjer cveto umetnosti, razjeda ljudi več zavisti, skrbi in nepokoja, nego razsaja šib nad obleganim mestom. Tajne bolečine so še krutejše nego očitna beda. Z eno besedo, toliko vsega tega sem videl in preskusil, da sem manihejec."— "A povsod je tudi nekaj dobrega," ga je zavra-čil Kandid.—'To je že mogoče." je govoril Martin, "a jaz tega ne poznam." Sredi tega razgovora je udarilo grmenje topov, ki je od hipa do hipa naraščalo. Vsak seže po daljnogledu. Dve ladji zagledajo, ki se bojujeta nekako tri milje od njih; veter ju Je prignal obe tako blizu francoske ladje, da so imeli zabavo, opazovati boj čisto blizu. Naposled je ena ladja izprožila proti drugi tako nizko in tako dobro pogojeno salvo, da jo je potopila. Kandid in,.Martin sta videla razločno okrog stotino ljudi na palubi ladje, ki se je pogrezala; vsi so dvigali roke proti nebu In strahovito kričali: v trenutku je bilo vse pogoltnjeno. "No, vidite," je rekel Martin, "kako ravnajo ljudje z ljudmi." "Res" je rekel Kandid, "nekaj vražjega je v takem spopadu." Pri teh besedah zapazi ne vem kaj živordečega, kar plava proti njegovi ladji: odvezali so čoln, da bi pogledali, kaj neki bi utegnilo biti: bila je ena njegovih ovac. Kandid je bil bolj vesel, da je našel to ovco, nego je bil potrt ker jih je izgubil sto, otovorjenih z debelimi eldoradskimi demanti. Francoski kapitan je kmalu zapazil, da je kapitan zmagovite ladje Spanec in potopljene ladje holandski gusar: bil je prav tisti, ki je okradel Kandida. Neizmerne bogatije, ki si jih je prisvojil ta zločinec, so bile z njim vred pokopane v morju, samo ena ovca se je rešila. — "Vidite", je rekel Kandid Martinu, "da se zločin včasih kaznuje: tega razbojniškega holandskega kapitana je doletela usoda, ki si jo je zaslužil." — "2e", je rekel Martin ; "samo, ali je bilo potrebno, da so poginili tudi popotniki, ki so bili na njegovi ladji? Bog je kaznoval tega lopova, druge je potopil hudič." Medtem sta francoska in španska ladja jadrali svojo pot in Kandid je nadaljeval razgovore z Martinom. Štirinajst dni zaporedoma sta pretresala svoja vprašanja in štirinajsti dan sta bila tako daleč, kakor prvi dan; pa sva vsaj govorila, si izpovedovala svoje misli, se tolažila. Kandid je božal svojo ovco: "Ko sem našel tebe", je rekel, "utegnem najti tudi Kunigundo." XXI. Kandid in Martin se bliiata francoski o-bali in modrujeta Naposled so zagledali francosko obrežje. *'A-li ste bili kedaj na Francoskem, gospod Martin?" je vprašal Kandid. — "Bil", je rekel Martin; "prehodil sem več njenih provinc; med njimi so take, kjer je polovica prebivalcev blaznih, ponekod so preveč prevejani, po drugod zopet so sploh dokaj dobrodušni in dokaj bedasti, le po drugod hočejo krasnoumiti; a vsepovsod je prvo opravilo ljubezen, drugo opravljanj«, in tr«tje prazno kvantanje". Kaj pa Pariz, gospod Martin, ali ste ga videli r "Da videl sem ga; Pariz je mešanica vsega tega: to vam je kaos, gneča, kjer išče ves svet zabave, a je pkoraj nihče ne najde, vsaj kolikor se je meni zdelo. Bil sem malo čaaa tam; komaj sam prišel tja, mi je pokradla vse, kar sem imel, dolgoprsta sodrga na semnju svetega Germana; mene samega so osumili za tata in b|l sem osem dni v ječi; nato sem stopil v neko tiskarno za korektorja, da bi si prislužil, s čimer bi se vrnil peš na Holandsko. Spoznal sem pi&tfrf kanaljo, spletkarsko kanaljo in *ve-tohlinsko kanaljo. Pravijo, da je v tem mestu zelo vljudnih ljudi; že mogoče." • "Mene prav nič ne mika, da bi si ogledal Francijo," je rekel Kandid; "lahko ii misli-te, kadar je kdo preživel mesec dni v Eldoradu, da si ne želi videti kaj drugega na svetu nego gospodično Kunigundo; v Benetke je grem čakat; prepotovali bomo Francijo, da do-spemo v Italijo; ali ne bi.hoteli s mano?" "Prav rad," j« rekel M«rtin; "sicer pravijo, da je v Benetkah ugodno s«mo beneškim plemenltašem, da pa vendarle prav prijazno sprejemajo tujo«, če imajo dosti denarja; jaz ga nimam nič, vi ga imate: povsod bom hodil z vami." "Saj res." j« rekel Kandid, "ali mislite, da je bila zemlja spočetka morje, kakor zatrjuje tista debela knjiga, ki jo ima kapitan naše ladje?" "Jaz vsega tega kratkomalo ne verjamem." je rekel Martin, "kakor tudi vseh teh sanjarij ne, s katerimi na« zadnje čase pitajo." 'Toda V kak namen je bil vendar ta svet list varjen?" j« rek d Kandid. "Da bi naa blaznil," je odgovoril Martin. "Ali se niste sačudili," je nadaljeval Kan-idid. "ljubezni tistih dveh deklic is oreillanske dežele do tistih dveh opic, o katerih sem vam pripovedoval T' "Prav nič n«," je rekel Martin; "ne vem, kaj bi bilo v tej strasti zagonetnega: videl sem toliko izrednih reči T (Dal* prlkodajtl.) je ne bom pozabil nikoli. Ostala mi bo grenak spomin k mladosti, ki mi jo je izpotfcila ter zasenčila marsikaj lepega v njej. Grenak spomin in najmočnejši. V sobi me je premagalo. Z o-brazom sem se vrgel na posteljo in zajokal. Mama me je tolažila, pa še danes ne vem, kaj me je tako tiščalo, da sem se moral olajšati s solzami. Ali dogodek sam, ... ali morda prestrašen, začuden, bled obrazek, ki je za trenutek pokukal skozi okno, pod katerim j« visel mrlič, in se spet hitro akrU. Ne vem kaj, toda bolelo me j« kot da se mi j« zgodila krivica in me obenem težilo kot da sem jo storil, pa mi je ne bo mogoče popraviti nikoli. Obolel aem. Tastih par dni, ki sem jih preležal, je zavitih v temno. Dolge roke «o me lovile, me božali hladni, suhi, koščeni prsti, ki jim nisem n*pl ubežati. Kdaj pa kdaj mi je reftii tesnob« zaskrbljen mamin obfftz, — n« za dolgo! Potcse na nfcm so s« razvle-kle, se apačile. , Vame so buljile steklene oči ter se mi smejala brezzoba usta, ki je jezik opletal po njih in po poainjelih ustnicah. Kričal Dolžnost Kijavec Vladimir Dvorišče se še ni rešilo mrsks, gornja nadstropja pa so s« že kopala v zgodnjih jutranjih žarkih. ki so silili vse nit«, se res-ko odbijali od šip. »kakali v tesne sobe, noseč življenje s nsbo. In si radovedno ogleda vali truplo. viseče na vrvi, pritrjeni kaj vem kj« za okenski okvir. Tako obsijano je vzbujalo v meni vtis popolne spokojnosti, zadoščenja. miru. — le kdaj pa kdaj se j« v smutku vetra zganilo in se mi j« zdelo, ds j« mrtvi otivel. — "Kaj me toliko gledate? Saj ni nič. pa tudi vredno nI." je ras- očarano — len« odmahnil s neznansko dolgima rokama, nikoli se nisem mogel načuditi tema dolgima, nesorazmerno dolgima rokama. V duhu sem si predstavljal njegov obraz, ki ga ni bilo videti; močno zadrgnjena zanka mu je potiskala glavo prevet nazaj. Zaripel. posinjel, t izgubljenimi očmi in IzpUienim jezikom. — toda videti ga ni bilo In mi je i »ogled begal od odpetega delovnega Jopiča do prekratkih temno modrih hlač. is katerih so molele suh« nog« v po nošen (h čevljih. Semtertja so sakoraka-le v prašno, da me j« pretreslo in sem letel obrniti oči in misli drugam, pa mi ni uspelo, n« vem aakaj n«. Obeftenec m« j« privlačil s neznano silo in bi ga bil glettal bog ve do kdaj, da me ni itnenada zgrabila mamina roka ter me potegnila vstran. Prav tedaj me Je zgrabila, ko sem se motil s tenkimi, koščenimi mrli-čevimi prsti, kakršne so pač imele le čarovnice v pravljicah, in me Je streslo ob pomisli, da bi me ti prsti ujeli, se me oklenili, me pobotali : . . Prestrašil sem s«, srce mi j« nehalo utripati. Bliskovito sem se obrnil -r — ter se umiril, ko sem zagledal pred sabo mater. In spominjam s«: NI sem jI neskončno hvale-ien. da me j« zdramila ter m« re-šila grde podobe, ki me Je potem U toliko in tolikokrat preganja-la v sanjah, ki se j« nisem mogel rešiti, tako globoko se mi j« laretala v dušo S4, nisem j« in Pa je minilo tudi to. Le nekaj sem začutil: dfc se je mnogo-kaj v meni spremenilo. Niso me več veMlile ne Irnjige, ki sem jih poprej rad prebiral, ne igra, ne tovariši, ne sonee. Najljubše mi je bilo, če so m« pustili samega-O čem sem premišljal takrat? Ne vem, res n« vem! Nisem se upal vprašati, zakaj se j« zgodilo, kar me j« ta-ko grobo udarilo« Tudi mama je molčala. Po svoj« sem zvezal dogodke tiste pomladi, ki jih je bilo toliko -in takšnih, da so me spravljali v groso. Izza zavese ob oknu sem videl procesijo bednih, vklenjenimi postav, sredi med vojaki. Sami znani obrazi, ki jih nisem srečal od tedaj ni-koli več, iti spominjam se tudi: v večerih bo bila ulice zastražene, nismo smeli fe hiš. Da je vojna, sem irienil. Ni bila, pozneje sem spoznal, dame. Pa Čeprav! Čete vojakov « puškami so me navdajale s strahom, ki je senčil moj sifteh In sem večer za večerom vbletal v molitev prošnjo, naj tmar, ki sem ga čakal in se ?a bal, gik mimo. Da, po svoje sem zvezal' dogodke tiste pomladi ter prištel k njim še o-bešenca pdtf napol odprtim oknom v drugem nadstrofejp. Plašil me je s svoj Itn a dolgima rokama in mi {Mrtiskal koščene prste gtobokb v dnšo. Bledega obrok, ki je pokukal skozi okno, nišdfh pozabil. In me je vedno objela tesnoba, kadar sem se ga spoVhnil; tesnoba in razočaranje. J4 na svetu še kaj lepega? Med trnjem sem se znašel in ne vem: aH so mi rojenice zapisale tako pdt, ali se je, ko se je pretrgal« človeško življenje nekoga, ki sem ga poznal le iz srečanj, ki ga nisem ne IjulMi ne sovražil ... ali se je v trenutku izpremenilo vse v meni in mi je umrla vera v lepo, v dobre. Se dolgo sem bolehal. Kadar je sijalo sonce, rNe je mirna peljala doli na dvorišče. Menda je razumela: nikoli me ni posedla, da bi gledal v okno, kjer se je zgodilo. Ure in ure sem ipese-dal, ne do bi se ganil. 2iv mrlič. Niso me zanimali ljudje, ki so hodili mimo. Mogoče tudi, da se je kdo ustavil ob meni ter me nagovoril, — zmenil se nisem za' nikogar. Niti otroci, sovrstniki, ki jih je bilo polno dvorišče, kadar so se igrali, me niso mogli zdramiti is misli. is sanj, kaj vem česa. Mati mi j« vedno kazala vesel, naamejan obraz, a slutim, da j« na samem dostikrat jokala in jI jokala zaradi mene. Tudi ni MJo v njenih očeh smeh«, ki Ji M4»rjftl lica. Spraševale so ma, aakaj sem umolknil, m odtujil vsem Hi njej tudi, ki me j« imela.najrajši, kadar •em bil razpofijhn. razigran. — Zakaj sta aa fltfcačrtah dve globoki brazdi ▼ Šilo in j« umrla živahnost mojega pogleda . . . ■akaj sem ostarel že sedaj v mladosti. KlečakrJ»«b meni, mi sti-skala ter poMlHJsla rok«, ki so brez moči frtflflle na kolenih, me skušala razvedriti z pesmijo ali pripovedkami, ki sem jih po-prej tako rad poslušal ia jo venomer moledoval tanje. — in razumel. da j« bila sleherna njena beseda tiha prošnja, naj se vr-nem v ti v I Janje ... Nisem se nasmehnil. nisem ji odgovoril. Sanjavomehki, beli oblaki so vstajali izza streh, vanje sem se zagledal. Opajala me je njih vzvišenost, mogočnost. Z do skrajnosti mirnimi, hladnimi, brezstrastnimi kretnjami so segali za soncem, ga skušali ujeti in se spet umikali ter se pogrezali v otopelost, otrplost, kot da jih je minilo veselje do igre, do Življenje. Včasih se dolgo, dolgo niso zganili; bili so podobni o-grom ni gmoti belega marmorja, ki je zajezila obzorje ... pa sem vendar Čutil življenj* v njih, — skrito, pritajeno, ubito življenje, mojemu podobno. Zato sem jih ljubil, jih čakal, kadar jih ni bilo in jih občudoval, kadar so vZhajali, da so se strehe o-stro odražale od njih. Ljubil sem jih, ker so mi prinašali, kar me je tolažilo, mirilo, — in vendar ne vem, kakšna je bila privlačnost, da sem krčevito zrl vanje in nisem mogel treniti z očmi. > In ko sem se spomnil prestrašenega obrazka, 4t v resnici prišel mimo. Prav tak j« bil kot takrat, ko sem ga zagledal zgoraj k oknu. Ozrl sem se za njim; — prvi znak življenja v meni, po dolgem času prva kretnja, ki sem jo napravil iz lastne volje. Tudi oni se je ozrl ter se ustavil . . . Zakaj? Nisem ga vprašal ne takrat ne nikoli pozneje. — Vedno je.bil kdo pri meni. Arinka mi je silila knjigo z lepimi podobami, listala po njej ter neutegoma žuborela; Stanko je pripeljal svojega Runčka, mu trkazal skakljati po zadnjih nogah in so se vsi smejali; čev ljar Funtez je prikolovratil domov dobre volje, zaspal kar zunaj pred vrati, pa so ga Ščege-tali h slamico po nosu in po podplatih, da se je kremiil, se otepal ter glasno rogovilil, če so ga zbudili, — as« nis«m zmenil za nikogar in strmel venomer le v bele oblake na obzorju. Njegov obrazek pa je kot sončni žarek razsvetil temno praznino v meni in me Zdramil. "Si bolan?" Pokimal sem. "Kako ti je ime," in se približal. "Tonček ... In tebi?" "Saša." Pod pritiska je zdrknilo v teh par trenutkih % moje duše. Sence v dvorišču so oživele; za sabo sem zasUšnl prej dobro znane in potem pozabljene udarce Fun-tezovega kladiva; ženski glas izpod strehe je klical Arinko. Saša se mi je nasmehnil in stekel čez dvorišče in pod mogočnim obokanim vhodom našega gradu ven na cesto. . Tisti večer mi je mama pela in mi pripovedovala kot nekoč. Za roko me je drfcUa ter si jo Qti-skala k licu; iz njenih oči je izginila skrb in vprašanje, zakaj umiram, tudi ... Jo je pomirila moja nemirnost, vprašanja nemara? . . "Kje je Saša?" 'Saša?" se je začudila. "Ce hooeš, pokličem Stanka, Arinko . . .?" "Ne, ne! Saška!" sem vztrajal. Nekaj časa je mislila, me pogledala in odkimala. "Jutri ti ga bom pokazala ..." "Boš Tonček . . $k>nela je ob meni, dokler nisem spustil vek. Od daleš me je sladkoprijetno dražila in me motila njena polglasna uspavanka. Za hip me je zdramil is polsna poljub, ki mi ga je pritisnila na čelo in vonj njenih las, ki so se mi vsuli po licu. Nasmehnil sem se ji z očmi, — jih spet zatis-nil ... in njen obraz je oetal tudi v sanjah njen, še malo se ni spremenil. Kdo ve, nemara ni prazno, kar pripovedujejo o usodi. Da je, in da je celo človeško iivljenje niz vnaprej določenih dogodkov, ki se jih ni mogoče izogniti. Potem je bilo tudi meni usojeno, da bom srečal obraz, ki me bo rešil osamljenosti, zagrenjenosti. Ni se mnogo razlikoval od drugih, le v tem mogoče, da je bil za spoznanje resnejši, otošnej-ši .,. in vendar toliko, da bi ga bil našel še leta in leta kasneje. Nič manj se mi ni zarisal v spomin nego obešenčeve roke in prsti. Sašin obraz ... Vrnila se mi j« razigranost in smeh tudi, ostal js I« občutek, ds so s minutami minevala leta. da sem se postaral, in tega se ni-aem mogel otresti nikoli. Bil sem srečen, kadar sva tičala skupaj, in on nič manj Se opazil nisem, da se ga otroci I-zogibejo. da utihnejo, če stopi na dvorišče ... da ga odrasli gledajo z mržnjo in kričijo včasih nsnj. Prezrl sem, da se nama ni nikdar nobeden pridružil, kadair sva se igrala, ali se lovila po prašnih ulicah; prezrl sem, ker nisem nikogar pogrešal in mi je bilo všeč, da naju nihče ne moti. Kdaj pa kdaj se je sicer Saša zamislil, se kdo ve kam zagledal, in je bil njegov pogled o-tožen, žalosten, — a le za par trenutkov, potem je stresel z glavo, da so se mu črni lasje vsuli po čelu in se mi nasmehnil. Menil sem, da se je spomnil očeta, zato sem rajši molčal, da ne bi tudi mene zmotila podoba, ki me je stresla, kadar mi je prišla pred oči. Vabil me je k sebi. Prvič sem se brnil; bal sem se nesrečnega okna, pa sem našel v kuhinji toliko novega in zanimivega, da sem pozabil nanje. Prosil me je, naj pridem še; tudi njegova mati me je prosila. Bila je majhna in drobna. Na glavi je vedno nosila temno ruto in je govorila tiho in bolano. Po navadi je sedela ob oknu a ni nikoli pogledala skoznje in kadar je hodila po kuhinji, je držala roko pred saibo kot slepci. Pozneje mi je Saša povedal,* da mama res vidi iz dneva v dan slabše, — ali takrat me je čudilo, saj so bile njene oči žive in pogled jasen, zgovoren, da sem često vedej za misel, ki mi jo je hotela povedati, še preden* jo je izrekla. — In vedno, kadaf sem vstopil, me je vprašala: "Si ti Tonček?" I-mela me je rada kot Saška. Prva senca je prišla s Stankom. V šoli sem ujel drugi red. Zdelo se mi je, da po krivici; bil sem prepričan, da sem odgovoril dobro. Ko sem se vračal domov, sem srečal na stopnicah Stanka in mi je prišlo na misel, da bi njega pobaral, kako in kaj. Izognil se mi je z vprašanjem, zakaj vedno tičim s Saškom. — Tako čudno, nerazumljivo in brez vsake prave zveze so zvenele njegove besede! . . . Kaj naj bi mu bil odgovoril? ... Kar sem čutil: da sem našel v Saš-ku dobrega prijatelja in sorodno dušo, nisem mogel niti v mislih izraziti kakor bi rad. In nisem mogel, ker mi samemu ni bilo jasno, zakaj sem se tohko približal prav Saši, ki se poprej še zmenil nisem zanj in ga skoraj poznal nisem. "Molčiš? . . . Suft!!" Stanko me je prežimo pogledal in od-brzel v pritličje. Ni se ozrl, ko sem ga poklical. Potožil sem se mami. Ni se začudila. Pobožala me je po laseh in se mi zagledala v obraz. "Vedela sem, Tonček, da bo prišlp. In je, ker je moralo priti, . . . ker ljudje neradi pozabljajo prizadete jim krivice. — Ce je dobro, da jih ne? — Ne vem, Tonček. Morda si boš tudi ti kdaj zadal to vprašanje .,. Kakšen bo odgovor? — Lahko jasen in odločen ... ali pa qe ... ^d« . .vojim odgovora nfl Nisem j€ ra2ume| ^vorilaU krivici, in ^ jede so W čudne, ude e da mi jih Očitala iz ££ P»al sem jih po „Voje * bro vem. da so bil* dJ bolj globoke. AH pa n Jb »o se mi le zdele takt ker nikoli spustila v 'p^ «vetu, krivicah, duši. Kadt je hotela pojasniti kako » Jo je razčistila po 8Voj«. prosto, da »em lahko otir*l ne besede, in če kdaj ni** zadovoljen, da sem brZ f>ra*eval dalje, je vedno ko la prav na kratko: Tako ie Vedno je bilo in mora biti ko! "Se spominjaš sestradan ki so jih odpeljali vojaki'' za zaveso si se skrival jn strshoma spraieval, kaj bo z mi . -Kaj?-Umikala se! ti z odgovorom; bala sem j povedati, da se ne bo vrnil n den izmed njih. In se ni' Premlad si bil, da bi me bil rat vprašal, le kam jih v« marveč zakaj jih vodijo in je kriv, da jih. - Niti d< me ne vprašaš ... In de ti vem ; . .? Saškov oče .. .» Pretreslo me je. Ko sen srečal z maminim pogledom, razumel, zakaj mi je tako d< prikrivala resnico. Čutil »em ji je žal in da se kesa, da ra je sploh povedala. Ni mi ho klicati v spomin slike, ki mi kdaj pa kdaj strašila in se j« sem mogel nikoli popolnonu tresti. To so bile neznansko ge roke s tankimi, koščenimi sti, ki so s svojimi kretnjami lele povedati edino resnico,, steklene oči, brezzoba ustj noge, ki so semtertja zakori le v prazno ... •"Obesil se je," sem re drugega nisem mogel. Rad bi zajokal in vem, da bi mi bilo leglo. Pa sem naslonil glavo mamino ramo ter požrl solze, "Ne, Tonček," je priznala ho, ali sem nemara le sanjal.1 se obesil, — obesili ao ga .. ... Rekla mi je mama, da dje nersdi pozabljajo itorj jim krivice. Takrat ne. toda zneje se mi je zjasnilo vse b tudi zakaj se mi je Stanko gnil, me ponižal. Storil je kakor so ga naučili, zato i mu odpustil, — vendar se ni koli podrla pregrada, ki je t dan zrastla med nama. Ost sva vsak na svoji strani, vi v svojem svetu, še ko sva se rila ramo ob rami za isto sti Dostikrat sem si prav zaradi ga očital, da sem malenkost da krivično mislim o ljudeh, jih obsojam, ie zaradi ene me, drobcene brezpomembna Kaj morem zato, če jih rs Vrgel je prvo senco, ki ni ost edina . . . Agitirajte za Pros*^ NAROČITE ti DNEVNIK PROSVETO P« ikkya li. ndm feaav»djs ss Isfck* ssr^l m prtfttoj« šts, tri. Mrl sli »* Osne* Is sat •"■JT ■iaL Ust Prssvats atsm ss vas mmkm. se Bsm sM P* ■ > ktM asrstate* Ko m Hssrf is phfcps »H mtmmtB I** m laik, ss Jbn t» prUtefs k aeračatad. Tiw) s^i si nr*, J Ust pntef ss Ossm BJf^J. List F»sv«s b t*r* h* vsaki MUsI mM* ki M rsi «Ul H* mk ** " le fvtsve Je Jet laZMLMifik ® la.............. • ^MMB IA«••••••••••• • 4 todiiko tal ............. tU • Isisltu ta li Cm ...... i . • • • > • • • Ss Iviipt fs*••••••** Iipolnit* apodnM k>pon. prilotil« pitriHl «<»»• ** v h d imNa Prssvsts. Msl M Is *ais HM Is Clssre Is CMN I 409 1 t«Mk Is.............. iN t U4alks la.......... « u*Jk« ta.'".......... | fislkrr Is............ IMt *Mt**MrJ«a> .M . nt . m 1M Pelasaita:—VmUJ kater Mtn kstari tak flsao» P*"** - * SNPJ. Pr~a pnrf.sd dnrtta« ta tasskta^l^ tatotk. Ms moral ttatl ftaa Is fettfa« draita«. ^ nm. oUn* na tanft PrOTeta, ta A^HT- hi otea«* doplačati dotttao vsota Usta Fro^ota. AUUf« todaj mora apraratitvo snJfatl «ata» ss to *soto ooro««^^ PIOITSTA. SNPJ, BSST ta Ufn k * **** ~ C j^taro ta........ ft »a** *........ « ...... « a ------------ ..................................... .................