Tečaj brezposelnih učiteljskih abiturientov v Uubljani Brezposelnost, ki je zajela vse stanovc po vsem svetu, ni prizanesla tudi učiteljskemu stanu pri nas. Že tretje leto čakajo absolventi učiteljišča na službe. Samo v dravski banovini je njih število veliko (okrog 800), v vsej državi pa čaka na zaposlitev 3000 mladih učiteljev. O tem so več ali manj ugibali in poročali naši časopisi, mladi absolventi pa so, prepuščcni samim scbi, čakali in iskali najrazličnejših poti, da se vsaj s kakršnokoli zaposlitvijo za silo pretolčejo v dobi brezposelnosti. Končno so sklenili, da si sami poiščejo in poskrbijo izboljšanjc. Združili so se v »Odsek brezposelrtih učiteljskih abiturientov« in se naslonili na JUU, sekcijo za dravsko banovino. Z lastno iniciativo so pripravljali in pripraviM tečaj, ki se je vršil od 19. do 21. oktobra t. 1. Da se je tečaj sploh mogel vršiti, je pripomogla banovina. ki je prispevala 1500 Din, dalje sekcija JUU. ki je prispevala za finansiranje tečaja 4000 Din. Mrio-" go so pripomogla tudi razna sreska učiteljska društva, ki so tečaj gmotno podprla. Ljubljansko učiteljsko društvo je darovalo 500 Din. sresko društvo Celje 300 Din, Radovljica 300 Din, Rogatec 300 Din. Šoštanj 100 Din, Slovenjgradec 100 Din in Laško 100 Din. — Zato se »Odsek brezposelnih učiteljskih abiturienfov« najprisrčnejše zahvaljuje banski upravi, sekciji JUU za izkazano pomoč ter vsem sreskim učiteljskim društvom, ki so v tako veliki meri materialno podprla tečaj. Tečaj, ki ga je vestno in odlično organiziral odbor, v katerem so tov. Tomšič Janez kot predsednik, tov. Hosnar, Jordanova, Douganova, Turkova, Jenko Metoda, Zamljen Jože, Hameršak Emil in Jagodič Vojko, je imel predvsem namen najti in uporabiti vse poti, ki bi pripomogle k izboljšanju položaja brezposelnih učiteljskih abiturientov. V ta namen je prej omenjeni odbor proučil vse možnosti, ki bi pripomogle nastavitev brezposelnih. Drugi namen tečaja je bil, da bi dal brezposelnim pobudo za marljivo delo tudi v času nezaposelnosti. Tečaja, ki se je vršil v dnevih 19., 20. in 21. t. m. v dvorani Delavske zbornice, se je udeležilo ca 300 brezposelnih abiturientk in abiturienitov. Zastopani so bili absolventi ljubljanskega in mariborskega učiteljišča. Tečaj je otvorila v četrtek 19. t. m. dopoldan podpredsednica sekcije JUU, ga. Engelmanova, ki je v svojem govoru naglasila, da sekcija z zanimanjem sledi delovanju in težnjam brezposelnih abiturientov in da bo podvzela vs:, kar je v njeni moči, za izboljšanje njih položaja. Zatem je bil izvoljen odbor tečaja, v katerega so prišli tov. Tomšič Janez kot predsednik ter tov. Marion Sikst in Hameršak Emil. Besedo je povzel predsednik Tomšič, ki je pozdravil načelnika prosvetnega oddelka banske uprave gosp. Jos. Breznika, podpredsednico sekcije JUU go. Engelmanovo, gg. predavatelja d-*. Ozvalda in g. Poharca, ter vse navzoče. Predlagal je, da pošljejo tcčaj.niki brzojavne pozdrave prosvetnemu ministru gospodu dr. Stankoviču, gospodu ministru dr. Albertu Kramerju, gospodu ministru Ivanu Puclju in gospodu banu dr. Dragu Marušiču, kar je bilo tudi storjeno. Predsednik je nadalje prečital pozdravno pismo gospoda ministra dr. Kramerja, v kaiterem pravi. da imajo brezposelni v njem svojega zaščitnika. Pismene pozdrave sta poslala tudi gg. ministra Ivan Pucelj in Uzunovič. V nadaljnjem govoru je predsednik poudarjal, da je to prvi tečaj brezposelnih učiteljev v naši zgodovini, izražal jc krepko nacionalno rnise}, ki preveva prav "vSf mlade brezpoišelne abituriente ter ljubezen do ju- naškega vladarja, ki je vodil državo v težkih dneh do boljših časov. K besedi se je oglasil načelnik prosvetnega oddelka g. Jos. Breznik, ki je pozdravil vsc zborovalce in vzbudil v njih upanje na boljše čase, nakar se je pričel dnevni red, obstoječ iz predavanja g. E. Gangla in predavanja g. univ. prof. dr. Ozvalda. 1. »Učitelj in sokolstvo.« Mesto g. prvega podstaroste Sokola kraljevine Jugoslavije E. Gangla, ki se je opravičil radi nujne poti v Beograd, je predaval g. Poharc, ki je prečital \} Tvrševe poslanice najvažnejše odstavike.^ Sokolstvu. " 2. »O vzgoji in vzgojevalcih« je predaval dr. Ozvald. V izčrpnem in globoko zasnovavanem predavanju je prcdavatelj pokazal nekatere probleme sodobne vzgoje in ugotovil razna dejstva pri vzgoji in vzgojiteljih, ki so vredni, da se zanimamo zanje. Med drugim je dejal, da se čuti pri starših vedno manj sposobnosti za vzgojno delovanje, kar naj nadomesti učitelj v šoli. Predavanje je vzbudilo zanimivo debato, v katero so posegali udeleženci tečaja. Na popoldanskem sporedu je bilo predavanje g. dr. Gogale, ki je predaval o temi »Življenje vzga.ja«. Analiziral je vrednote, ki jih je ločil v duhovne in materialne ter jih razporedil po njih višini. Nadalje je ugotovil, da je današnji človek dal prednost materialnim vrednotam in zgubil smisel za duhovne vrednote, kar se kaže v našem življenju. Zaključil je, da je ttreba najti' sintezo med duhovnimi in materialnimi vrednotami in da leži delo na onih redkih posameznikih, v katerih so živo občutene duhovne vrednote. Tudi o tem prcdavanju se je razvila zanimiva debata. Za dr. Gogalo je prcdaval g. šolski upravitelj Štrukelj Ivan. »Iz prakse učitelja in šol. upravitelja«. Pokazal je praktično plat učiteljevega dela in življenja ter opozoril na razne stvari, ki jih sreča učitelj na kmetih ter pokazal, kako naj se ravna, da bo prav. Njegovim izvajanjem so sledili poslušalci z velikim zanimanjem. Večeri so bili namenjeni debatam. Predavatelji so bili iz vrst brezposelnih abiturientov. Prvi debatni večer je obsegal referat tov. Jagodiča, ki je govoril »O potrebi in ustanovitvi potovalnega fonda« ter koreferat tov. Uratariča »O potrebi ustanovitve odseka prijateljcv vaške kulturc« ter koreferat tov. Turkove »O potrebi naše pomoči na vasi«. Za uvod v debatni večer je zapel oktet nekaj narodnih pesmi. Referent Jagodič je govoril o prednostih in lepotah počitniškega potovanja, kjer dijak spozna svojo zemljo in ljudi ter si razširi svoje duševno obzorjc. V debati so zborovalci sklenili, da bo nalašč zato izvoljeni odbor realiziral zamisel ustanovitve potovalnega fonda. Tov. Uratarič je poudarjal, da se mora učitelj zanimati za narodne običaje in narodno bla2o, ker le tako more prodreti v dušo ljudi. Tov. Turkova pa je pokazala, kako naj se učiteljica praktično in koristno udejstvuje pri izvenšolskem delu. Dopoldanske ure naslednjega dne so bilc namenjene hospitacijam na ljubljanskih osn. šolah. Zborovalci so se razdelili v več oddelkov in priscstvovali pouku v raznih razredih, da so tako dobili vsai bežen utis in vpoglcd v delo svojih starejših tovarišev, ki že vrše svoje poklicno delo. Popoldne so se zopet zbrali v dvorani Del. zbornice, kjer sta jim predavatelja ga. Skulj-Grumova ter g. nadzornik Andrej Skulj osvetlila praktično plat učiteljevega dela in poklica. G. Skulj je govoril o delu in nalogah podeželskega učitelja, ga. Skulj-Grumova pa je referirala o temi »Učiteljica na deželi«. Iz obeh referatov so si poslušalci ustvarili sliko, kakšno delo in naloge jih čakajo, ko bodo vstopili v službo kot učiteiji. — Za uvod v drugi debatni večer je zopet zapel kvartet nekaj lepih narodnih pesmi, kar je ustvarilo primerno razpolože- nje. Za pevci je nastopila tov. Stana Zemljakova s problemom ženskega vprašanja. V svojem referatu je nakazala razne strani tega vprašanja, ki kažejo dejansko stanje današnje žene. Za njoje spregovoril tov. Jenko Metod »O našem odnosu do ženskega gibanja«. Orisal je razvoj ženškega gibanja od začetka do danes ter skušal podati objektivno sliko tega gibanja s svetle in senčne strani. Ko je končal, se je vnela najbolj zanimiva in živahna debata, v katero so zlasti posegale tovarišice. Vendar do končnega zaključka debata ni privedla, kar je dokaz, da je to vprašanje težko in zamotano. Tretji in zadnji dan je privedel zanimanje zborovalcev do vrhunca. Dopoldne je predaval tov. Jagodič Vojko o temi: »Naši pogledi za poglabljanje učitelja v milje delovnega ljudstva«. K zborovanju je prispel tudi predsednik JUU, sekcije za dravsko banovino g. Ivan Dimnik, ki je v daljšem govoru pozdravil zborovalce, jim orisal njih dejanski položaj in naglašal pomen državljanske vzgoje. Obenem je poudaril veliko skrb in zanimanje sekcije za izboljšanje bednega stanja"brezposelnili abituricntov. Popoldne je prišel na vrsto težko pričakovani referat predsednika »Odseka brezposelnih abiturientov« tov. Janeza Tomšiča. Orisal je položaj brezposelnih, naglašal njih težko socialno stanje in posledice tega stanja na duševnost brezposelnih. Poudaril je, da je odbor odscka proučil vse možnosti zaposlitve ter ptfkazal sadove napornega dela odbornikov, ki so s pomočjo statistik prišli do zaključka: 1. da je v naši banovini 3783 osnovnošolskega učiteljstva (med temi 2369 učiteljic), razredov j.e 3505, razrednih učiteljev pa 3384; torej manjka 121 učna oseba; 2. da je banovina dosedaj nastavila 56 učiteljev kot dnevničarje; 3. da imajo nekateri razredi po 100, 150 ali celo 200 učencev. Če se uvedejo paralelke, bi dobilo mesta ca 165 učiteljev; 4. v banovini je okrog 100 učiteljcv s polno službeno dobo, ti naj se upokojijo, njih mesta pa naj zavzamejo brezposelni abiturienti. Poleg tega so še doslej nezasedena nekatera mesta; 5. da ni bil še nihče nastavl.jen na mesta, ki jih je predpisal letošnji »budžet«. Potemtakem je praznih mest toliko, da bi se namestila vsaj ena učiteljska generacija iz 1. 1931. Veliko polemik je že povzročilo vpjaša- T»jp_Jpl>r^ sjtjiir^piVi prnT.per.ih učiteliic. Da so si bili zborovalci čisto na jasnem, je odbor izdelal statistiko poročenih učiteljic in do- ohranila ugodnim gnal, da bi prišle v poštev le 103 učiteljice, ki so poročene z dobro situiranimi (trgovci, posestniki, inženjerji, sodniki, zdravniki. častniki etc). Na podlagi tega je bilo na tečaju sklenjeno, da odsek ne bo zahteval upokojitev poročenih učiteljic, ker moramo iskati rešitve drugod, ne pa v svojem stanu. Predsednik je nadalje poročal, da je odbor izdelal poslanico, ki jo bodo delegati osebno izročili g. prosvetnemu ministru in mu poročali o položaju. Prepise poslanice pa bo odbor razposlal vsem gg. ministrom, senatorjem, nadalje vsem poslancem dravske banovine in vsem poslanskim 'klubam v državi, da bodo v budžetni parlamentarni debati zahtevali izredne krcdite. Odbor je poiskal stike s tovariši ostalih banovin. Iz nepopolnih statistik, ki jih je prejel je razvidno, da je v primorski banovini 30 brezposelnih, v vrba^ki banovini 70, v moravski banovini preko 100 ali pa še več. Iz ostalih banovin niso poslali poročil. Ves tečaj je pokazal, da je stanje brezposelnih abiturientov sila neugodno. Vendar upamo, da bo brezgoselna mladina ohranila svoj optimizem in 3a bo ktjub iiejugodnim f azmeram ~6stala zvesta sama sebT in narocfu, 3a~T5o~s Jv^ojinTTčorakofif v živflenjfi__t2okazala svojo zrelosTjn sposo^bnost. ' KotTaključek tecaja se je vršila v soboto 21. t. m. zvečer akademija, kjer je nastopil kvartet z lepo izvajanimi točkami, daljc je nastopila tov. Milena Trostova, 4ci je dovršeno igrala na klavirju dve točki, Kosovelovo »Balado« je občuteno deklamiral Niko Slapar, vse poslušalce je očarala tov. Majda Lovšetova s svojim petjem, nalašč za ta tečaj je tov. Jagodič spisal dramatsko sliko »Film našega življenja«, ki prikazuje pot mladega diplomiranega pedagoga od dne, ko prejme diplomo preko deložacije, beganja za podporo, redkih svetlih trenutkov in ekstaze do spoznanja, da je rešitev le v aktivnem dehi. Tečaj sam je dosegel, da so prisotni brezposelni spoznali svoj položaj in se razgibali, da bodo v času brezposelnosti zaposlili svojo duševnost s samoizobraževanjem. Odsek pa je dobil pobudo za nadaljnje delo. Posredoval bo na merodajnih mestih za službe in skrbel, da jih bodo prejeli predvsem najstarejši in najbolj potrebni. Skrbel bo tudi za to, da bodo izginile protekcije in pripomogel k pravični razdelitvi mest. Obenem si je nadel nalogo, da i^vede podrobno organizacija^ bj-ezpaselnjh, ki naj skrbe za svoje duhovno izpopolnjevanje ter si obenem z združenimi močmi pribore tudi vse materialne dobrine, ki jim po pravici gredo.