Cflj.v janskega območja in vklju- čujeta nad polovico kozjan- skega prebivalstva. (Dalje na 6, strani) ŠAH JE NJEGOV KONJIČEK — Jože RAZINGER je iz Žalca. Na prav- kar končanem Republiškem prvenstvu invalidov, ki je bilo v Žalcu in Šempetru, je tekmoval ža celjski Invalidski športni klub, katerega član je že od leta 1954 dalje. Doslej je tekmoval na vseh republiških invalid- skih tekmovanjih v šahu, na zadnjem tekmovanju je dosegel dobro če- trto mesto. Bil je tudi kapetan ekipe, »šah zelo rad igram, saj se ob njem sprostim in pozabim na neprijetnosti.« pravi Jože Razinger. Re- portažo o republiškem invalidskem tekmovanju berite na 10. strani. VPRAŠANJE, KI JE V NEDELJO NAPOLNILO DVORANO SINDI- KALNEGA DOMA IN ZAGOTOVILO SKLEPČNOST OBČNEGA ZBORA SINDIKATA V HUDI JAMI v nedeljo dopoldne je bil |T Hudi jami ali v Rečici pri Laškem sindikalni občni libor. Razmere laškega rudni- ka sO takšne, da ni treba ve- liko truda za zagotovitev ude- ležbe. Interes, kaj bo z pri- hodnostjo kolektiva, je na- Ipolnil sindikalno dvorano. Starejši udeleženci so se ne- koč tudi zbirali v tem času. Pred dnevi je bila Barbara. In o čem so se pogovarjali. No. problemov jim ni bilo treba vleči za lase. Kako? Skoraj tako kot so se pred vojno, o tem nesrečnem in zavrženem nidarskem pokli- cu. Ne! Tako ni nihče rekel. Vendar smo trije gostje; predsednik republiškega od- bora sindikata industrije in rudarstva STJEPAN. ŠAU- BER, predsednik občinskega sindikata RUDI GROSAR in jaz, to nevšečno sodbo mo- rali slutiti. Našim bralcem ni treba ponavljati zaianih prii>etljajev okoli tega kolek- tiva, ki že celo leto polnijo časoipisne stolpce. Odmiranja laškega rudnika ni bilo treba več preroSko napovedovati, na zboru so s številkami po- vedali, da že usiha. 9.400 ton premoga manj kakor lani, manj tudi od pomanjšanih predvidevanj. Kako gre kolektivu, ki niti 5 odstotkov dohodka ne mo- re izločiti za Siklade, kjer je povprečje osebn^a doliodka od 1100 do 1200 dinarjev, kjer je riigd trideset delavcev, ki zaslužijo manj kot 800 in 16 delavcev manj kot 700 dinar- jev, kjer je na letni dopust izven kraja bivanja odšlo ko- maj 6 odstotkov zaposlenih, kjer je od vseh zaposlenih skoraj polovica bolnih, blizu sto pa invalidov? (Dalje na osmi stratii) Kateri inštnunenti so jo fušali, to sem slišal v. radiu, niso pa nič povedali o muzikantih. Rad bi jih videl, zato se rte ganem od tod. mej duši veselo bo na polzeli V nedeljo. 13. decembra, pripravljata Občinski sindiikaiaM svet v Žalcu in uredništvo Novega tednika ter Radia Celje javno radijsko oddajo, tokrat v kino dvorani Svoboda na Pol- zeli. Pričetek ob 10.30 uri. Program je rasKieljen v tri dole: zabavno-glasbeni, nagradna m šporaii. Ob tej priložnosti hoda najboljšim ekipam v letošnjih občinskih sindikalnih športinh igrah podelih priznanja in dipdome, predstavili pa se bodo tijdi športniki leta Miro Koc^avan in Danica Unaikar, Jom GoJič, Rafko Mlakar in Oto Holzinger. V glasbenem delu bodo sodelovali znana ansambij Savinj-j i^ke doline; ansambel Ota Roana, Veseli hmeljarji, ansambel j Borisa Terglava, koonorna zbor Svoboda Polzela, pridniždl pa., se jim bo še mladi pevec Oto Pestner s pevoi črnskih diihov-; nih pesmi. Oddajo bosta vodila napovedovalca Radia Celje,: pokrovitelj pa je Ferralit žailec. In presenečenja za poslušalce v dvorani? Pripravljenih je i f>etnajst nagrad, ki so jih prispevala znana podjetja Savinjske doline TOvan:ui nogavic in Garant Polzela, Teltstilna tovarna Prebold, Savinjsiki magazin, Zarja, INDE Vransko, zlatar Ivan! Kragl, Občinski sindikalni svet in drugi. Torej v nedeljo bo veselo na Polzeli — bo pa bo že druga] jaa-na radijska oddaja, ki jo sikupaj z ObčiriSikim sindikalnojn i svetom v Žalcu prii>ravlja naše uredništvo. bvj v OBLAKU PARE Proti Šoštanju je pa novi cesti peljal z osebnim avtomobilom JOŽE VUNDERLE, 27, ko mu je v Pesju pripeljal nasproti voznik osebnega avto- mobila JOŽE VIHER, 45, iz Kavč pfi Velenju. Viherja je na ovinku zaradi oblaka pare iz termo- elektrarne in spolzke ceste zaneslo na levo stran cestišča. Pri trčenju sta bili lažje poškodovani Viherjevi sopotoici ANGELA BOROVNIK in PAVLA VODENIK. Škode na vozilih je za 7000 dinarjev.] MOPEOIST JE UMRL SLAVKO KRZNAR, 48, iz Šmiklavža se je z mo-^ torjem pejjal proti Gornjemu gradti. Na ovinku v. Bočni mu je pripelja,l nasproti po levi strani ceste'; ALFRED BOŽIČ, 31, iz Mozirja. Avtomobil je zadeli motorista s predm/im levim delom in ga zbil naj travnik. Zaradi težMh poškodb je Krznar hitro; iim linu, ko mu je pripeijal nasproti kolesar IVAN GRE- GORC, 13, iz Zadobrave. Kolesar je hotel zaviti na levo in se je postavil zato na sredino ceste. Zaradi neprimerne hitrosti ga je Kos zadel in zbil v obce- stni jarek. Deček je dobil pretes možganov. OD PONEDELJKA DO PONEDELJKA V zadnjih sedmih dneh sa je zgodilo na cestah ] širšega celjskega področja 26 prometnih nesreč. Ena; oseba je umrla, 23 pa jih je bilo po^škodovanih, od j tega osem težje. \ Materialno škodo so ocenili na 82.300 dinarjev, i CELJE Ivan Slokan in Majda Zlen- ger, oba iz Celja; Alojz Pod- grajšek, Zeče in Ivanka Dov> nik, S. Konjice; Alojz Drob- ne, Babno in Marija Zimšek, Celje; P"ranc segel, Gmajna in Milena Gaber, Marija Dob- je; Božidar Srdič, Dobrova in Dragica Skakič, Celje; Franc Vascaer, Loče in Ma- rija Zvonar, Dobova; Miro- slav Agrež Trbovlje in Karo- lina Koren, Andraž; Jakob Doberšek in Julijana Potoč- nik, Pečovje; Johan Cobec, Celje in Darinka Končan, Pe- čovnik; Jožef Obran, Velenje, Ivica Perko, Radeče; Stani- slav Pesan, Lopata in Mari- ja Recko, Javorje; Franc Kan- dorfer in Elizabeta Boršek, oba iz Celja; Ante Tičič, in Josipa Čuček, oba iz Rijeke; Martin Samec in Marija Me- serko, oba iz Celja; Vincenzo iMigllore, Italija in Marinka Komel, Ljubljana; Anton Gloj- narič in Nežika Jazbec, oba iz Celja; Feliks Grobin, Rog. gorca in Angela Perkovič, oba iz Celja; Janko Pertinač in Alenka Frece, oba iz Celja, Marjan Ocvirk in Valburga Jazbinšek, oba iz Celja ter Jožef Feiicljan,- Lokovina in Slavica Krajnc, Lesce. GORNJI GRAD Anton Suhoveršnik, 22, de- lavec in Marija Ugovšek, 23, delavka, oba iz Lenarta. HRASTNIK Ivan Oblak, delavec in Ka- ta Horvat, gospodinja, oba iz Hrastnika; Dragutin Maj- cen, eletrikar. Dol in Ade- la Hercog, stekloslikarka, Hrastnik; Janez Dular, rudar, Radeče in Friderika Jurgelj, Hrastnik; Ivan Šmit, klju- čavničar in Darinka Vuleta, avtomatičarka, oba iz Hrast- nika; Marjan Bastič, rudar, Hrastnik in Alojzija Brečko, gospodinja, Gabrje; Bogomir Hočevar, rudarski tehnik, Hrastnik in Ivana Brčon, strojni tehnik, Trbovlje. LAŠKO Ivan Hrenk, delavec, Rade- če in Jožica Skubic, kuhari- ca. Njivice; Friderik Jančič, natakar in Leopoldina Šeško, gospodinja, oba iz Obrežja; Leopold Plaznik, ključavni- čar in Marija Karlovšek, kon- fekcionarka, oba iz Lelovega; Martin Žveplan, trg. pomoč- nik, Laško in Ivanka Hra- stovec, natakarica. Rečica, Marko Belej, delavec, Br- stik in Frančiška Ojsteršek, delavka, Brstnik; Andrej Bob- ča, elektrotehnik, Sevnica in Marija Kurat, delavka, Ma- rija Gradec; Franc Breznikar, mizar. Rečica in Jožica Stri- tar, tkalka, Marija Gradec; Franc Ulčnik, Žagar, Lokavec in Rozalija Bukovič, delav- ka. Peneče; Isuf Hajraj, de- lavec, Celje in Marija TI- tovšek, delavka, Milično; Pa- vel skorja, mizar. Reka in Jožica Veligovšek, tkalka, Strmca; Jože Rezec, delavec, Ojstro in Marija Oblak, po- Ijedelka, Gabemo. LJUBNO OB SAVINJI Janez Božič, 20, študent, Ljubno in Sanja Balog, 19, študent, Zagreb; Jože Biunet, 60, kovaški mojster, Ljubno in Cirila Jamnik, 48, kuhari- ca. Ter. SLOVENSKE KONJICE Danijel Kozikar, 19, Nova Dobrava in Nada Jančič, 19, Križevec; Alojz Hren, 40, čreš- nova in Marija Vidmar, 41, Planina na Pohorju; Milorad Topič, 27 in Margareta Hren, 29, oba iz Prevrata; Vili Kra- šovec, 29, Celje in Vera Feu- žer, 21, Mlače Loče; Silve- ster Korošec, 30, Žepina in Milena Jurak, 22, Stranice; Ivan Gračiš, 27 in Emlca Pleš- nik, 19, oba iz špitaliča ter Maks Goričan, 23, Draža vas in Martina Srelc, 22, Tepanj- ski vrh. ŠENTJUR PRI CELJU Franc Svetelšek, 23, mizar, Celje m Ida Jurše, 19, delav- ka, Luterje; Marjan Vodeb, 21, delavec in Emilija Zagaj- šek, 27, poljedelka, oba iz Crnolice; Martin Korez, 22, delavec m Matilda Zalokar, 21, šivilja, oba iz Stopč; Stanislav Arzenšek, 30 dela- vec, Grobelno in Vida Ferjuc, 30, poljedelka, Bobovo pri Po- nikvi; Benjamin Trebovc, 48, topilec, Lokarje in Marija Slatenšek, 39, poljedelka, Gro- belce; Viktor Mauer, 31 avto- m.ehanik, Podgorje in Mari- ja Senegačnik, 22, frizerka, Brezje; Jožef Petan, 28, po- ljedelec, Virštanj in Marija Skale, 21, poljedelka, Bukov- je; Drago Voga, 22, delavec, Paridol in Terezija Škoberne, 27, delavka, Presečno; Cvetko Jezovšek, 21, avtoprevoznik, Šentjur in INIarija Kunštek, 20, kuharica, Brezno Donje. fe^L\RJE PRI JELŠAH Benjamin Tuhtar, Podgrad in Marta Golež, Šmarje. ŽALEC Ignac Tepej, 27, Pirešnica in Silva Lemež, 18, Lipje; Jožef Doler, 21, Zavrh in Frančiška Veber, 21, Galicija; MUan Ver del, 22, Hramše in Marija Doler, 18, Zavrh; Ja- nez Lotrič, 64, Lesce in Ka- tarina škafar 48, Gotovlje; Itlaksuniljan Divjak, 23, Pol- zela in Marija Dornlk, 20, Lo- čica; Kari Kočevar, 25, Sešče in Jaaita Krištof, 23, Dole- nja vas pri Rogatcu; Vinko Vincek, 24, Velenje in Dani- jela Jurko, 20, Lopatnik; Fri- drih Cokan, 26, Žalec in He- dvika Rihtar, 26, Šmiklavž pri Škof ji Loki; Ladislav Kraj- šek, 22, Pirešnica in Darinka Videnišek, 21 Lipje; Oto Va- novšek, 30, Vinska gora in Zofija Strabovnik, 21, črno- va; Nikolaj Matko, 22 in Frančiška Bezlaj, 18, oba iz Matk; Franc Lorger, 28, Lek- marje in Ana Bartulovič, 23, Žalec; Anton Praznik, 25, Ln Ljudmila Rovšnik, oba iz Go- milskega ter Zvonko Bablč, 21, Migojnice in Marija Žuža, 24, Sešče. CELJE 38 dečliov in 31 deklic HRASTNIK 1 deklica LAŠKO 1 deček in 1 deklica SLOVENSKE KONJICE 1 deček in 2 deklici ŠENTJUR PRI CEUU 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica ŽALEC 1 deček in 1 deklica CELJE Mihael Ferk, 68, Maribor; Jožef Repenšek, 73, Rečica ob Savinji; Neža Kladnik, 81, Kasaze; Ivan Kuder, 50, Ce- lje; Branko Koštomaj, 4 me- sece,, žepina; Marija Armšek. 73, Sevnica; Marija Zupane, 65, Lahovgraben; Ana šter- bucl, 46, Brnica; Franc Faj- diga, 55, Vransko; Terezija Mikiavžič, 71, Celje; Jožefa A.idič, 41, Veliki vrh; Jurij Satler 73, Šmarje; Jožef Fur- man 59, Draža vas; Janez Križaj, 58, Celje; Hermina Kozel, 74, Celje; Štefan Puk, majster, 36, Slatina; Leopold Omersnel, 56, Celje; Stanislav Bezlaj, 72, Ljubljana; Ana Kovač, 59, Donačka gora in Marija Jeršin, 74, Laško. GORNJI GRAD Marija černevšek, 71, pre- užitkarica, Tirosek; Stanislav Kerznar, 48, strojnik, Šmi- klavž; Jakob Kerznar, 55, podpiranec, Dol in Marija Aj- nik, 74, družinska upokojen- ka, Gornji grad. HRASTNIK Ivan Faldn, 74, upokojenec, Hrastnik; Stanislav Vozlič, 60, upokojenec, Dol in Maksi- miljan Sivec, 61, Prapretno. LAŠKO Ignac Lončarič 89, upoko- jenec, Radeče; Leopold Gole, 24, železničar Obrežje; Tere- zija Lazar, kmetovalka, Po- čakovo; Marija Lipovšek, 79, gospodinja. Veliko Širje; An- ton Bevk, 80, upokojenec, Ra- deče; Franc Železnik, 68, upo- kojenec, Šmihel; Filip Frece, 72, preužitkar, Lažišče; An- ton Hrastelj, 72, upokojenec, Trnovo; Alojz Požlep, 71, pre- užitkar, Olešče; Marija Ro- mih, roj. Leskovšek, 80, pre- užitkarica, Trobni dol in Ma- rija Furlan, 80, gospodinja. Laško. LJUBNO OB SAVINJI Antonija Zamrnik, 71, pre- užitkarica .Radmirje; Klanja Juvan, 49, trg. pomočnica, Ljubno; Luka Ermenc, 80, kmetovalec, • Primož in Janez Kaker, 78, preužitkar, Savi- na. SLOVENSKE KONJICE Viktor Gumzej, 73, Loče; Alojz Šober, 55, Zreče; Auton Kotnik, 64, Hudinja; Franc Napotnik, 46, Novo Tepan.je in Alojz Kralj, 64, Sp. Pre- loge. ŠENTJUR PRI CELJU Jožef šket, 65, upokojenec, Stoče. ŠMARJE PRI JELŠAH Frančiška Sekirnik, rojena Berk, 83, Kamence; Vincenc Kužnar, 46, Tekačevo; Neža Bokal, roj. Fendrih, 89, Bi- strica ob Sotli; Neža Zupane, roj. Palir, 89, Platinovec. ŽALEC Jakob Miirovt, 57, kmet, Parižlje; Adolf Praprotnik, 28, uslužbenec, Prebold; Neža Učakar, 65, gospodinja, Vran- sko; Ivana Ranzinger, rojena Muller, 74, upokojenka, Pe- trovče; Leopold Grobelnik, 66, upokojenec, Zabukovica; Margareta Ploštajnar, rojena Urankar, C5, gospodinja, Do- brteša vas; Miroslava Red- nak, roj. Drev, 38, gospodi nja, Prelska, Uršula Kočevar, roj. Zupane, 68, upokojenka, Pemovo; Terezija Vratnik, roj. Lesjak, 68, gospodinja, Dobrovlje; Ana Kogoj, roj. Leskovšek, 72, upokojenka, Dobriša vas in Alojz Kuder, 66, kmet, Vrbje. PROSTE KAPACITETE Na' celjskem turističnem območju je dovolj prostora v zdraviliščih Rogaška Sla- tina, Dobrna in Laško, v ho- telih v Celju, Velenju, Šošta- nju in Mozirju, v gostiščih in pri zasebnikih v Logarski do- lini, Solčavi, Lučah, na Ljub- nem v Gornjem gradu ter v Braslovčah ter v planinskih postojankah in izletiščih. RAZSTAVE V galeriji Muzeja revolu- cije razstavljajo svoja dela štirje slikarji iz Ronk, Itali- ja: Giuseppe Furlan, Stani- slav Meterc, Orlando PoiaJi tn Valdino Tomastn. V Likovnem salonu pa je odprta razstava likovnih del Maksima Sedeja, mlajšega. V študijski knjižnici bo do 12. decembra odprta razstava »Literarno delo Mateja Bora«. DEŽURNA LEKARNA Do sobote 12. decembra do 12. ure je dežurna Nova le- karna, Tomšičev trg 11, od sobote dalje pa lekarna Cen- ter, Vodnikova 1. DELAVSKA UNIVERZA V sredo, 9. decembra 19.30 uri bo v Narodnem ,? mu predaval prof. iviirt Kambič o lepotali narave dinamiki športa. Predavali;"" ki bo ponazorjeno z 200 nimi diapozitivi, bo prL^n?^!^' potovanje po otoku Hvar^ izlete v slovenski alpski ' prizore z mednarodnih špojj^ nih prireditev. V petek, 11. decembra ^ bo prav tako ob 19.30 urj, Narodnem domu javna tr\}^ na, ki je namenjena ra^o^ voru o problematiki, ki je ^ stala po beojrajskl konfere^ oi ZKJ. Ra/govor bo vo^ novinar Komimista in so^eij vec petkove tribune Dela, to, Vel j ko Krivokapič, sodelo,, li pa bodo še Marica Zupaj, čič-Vičar, Stane Kranjc, Aloj, Briški m Marko Kozjnan i Sodelujoči bodo tudi odgovjjj jali na vprašanja. j Vstop na javne tribi.^.s j ^ predavanja je brezplače-^' Sreda, 9. decembra ob i uri Strindberg: »Gospodia Julija« za abonma za upo^ jence in izven. Četrtek, 10. decembra i 19.30 uri Linhart: »Županoi Micka« ■ in Polgar: »Goetlj — gostovanje v Slovenski J strici. Petek, 11. decembra ob 19, uri Župančič: »Veronika i seniška« — gostovanje v 2i cu. Nedelja, 13. decembra ( 15. uri »Veronika Desenišk — gostovanje na Polzeh. , Torek, 15. decembra ( 19.30 uri »Gospodična Julij za torkov abonma in izve Sreda, 16. decembra ob 1 uri Jansz žmavc: »Setkira« zaključena predstava za ( novno šolo Šempeter. METROPOL: 9, decemb ob 16.30 uri angleški ba: ni film »Za krvnike ni ti losti«; 9. decembra ob 18 in 20. uri nem^ški ban film »Pridi; pridi, ljuba n ja; od 10. do 15. decemb francoski barvni film »Z< DOM: od 9. do 15 decerab ob 16. in 18, uri amerii barvni film »črni šerif«; 9. do 15. decembra ob uri švedski barvni film d in Julija«. DOBRNA: 12. in 13. decen ra ameriški barvni fi »Veliki McLintock«. NOVOST) S POLIC ŠTUDlJSll KNJIŽNICE j Medved R.: Obnovi spodjetij. škoda je le, da organizator ni dovolil nastopa Zagrebškim in ma- riborskim tekmovalcem, ki so se »baje« prijavili prepoz- no. Upamo, da bodo to po- pravili naslednje leto, kajti če želimo videti to tekmo- vanje vsako leto je nujno, dovolimo na start tudi osta- lim in da zahtevamo od jugoslovanske zveze, da to tekmovanje postavi v zvezni in republiški kolendar. Nastopilo je 87 tekmoval- cev v dveh kategorijah, pri- hodnje leto pa bodo tri. Zma- govalci so; Do 850 ccm: Krajnc (Pre- vozništvo) 13, Gaber (Avto Celje) 24, Juršič (ZSAM Ce- lje) 31, Zupane (Metka) 34, Grunt (Inštruktor) 35, Mav- ric (Avto Celje), 44 Sivec (Prevozništvo), 50 Jovan (Metka) 53 kazenskih točk. Nad 850 ccm; (Avto Celje) 24, Gorad (Izletnik) 36, Ko- pitar dr. (šlander) 38, Gom- ze (Cesta in kanalizacija) 42, Gosnik (Prevozništvo) 43, Peč- nik (Mesnine) 46, Dobravo (Ceste in kanalizacija) 50, Bobtnac (šlander) 51. Med ekipami so najbolje uvrščeni naslednji kolektivi: Avto Celje 101, Ceste in ka- nalizacija 157, Prevozništvo 158, Zveza šoferjev in avto- mehanikov Celje 177, Avto Celje »B«, 206 kazenskih točk. Vsi zmagovalci so prejeli pokale, zmagovalna ekipa pa prehodni pokal. J. KUZMA mm PRIZNANJA NT IN RADIA Leto je ponovno končano J redakcija Novega tednika er Eadia Celje bo s pomoč- 0 še nekaterih sodelavcev iz- lirala najboljšega celjskega portnika in športnico za le- ošnje leto. Lansko leto sta zmagala at- eta Drago Žuntar in Nataša jrbančič, oba člana AD Kla- livar, visoki mesti pa sta losegla zaradi in predvsem idličnih uvrstitev na evrop- iem prvenstvu v Atenah. Kako- bo letos? Zagotovo je no, da bosta lanska zmago- falca težko ohranila lani pri- trjena naslova. 2imtar je Bkmoval zelo malo in še ta- trat ni dosegel v primerjavi lanskim letom zavidljivih ■ezultatov, Urbančičeva pa dlične rezultate (kopje me- Se zelo blizu in dalj od sve- tovnega rekorda (dosega v Avstraliji. Koga bodo torej športni novinarji, športni delavci in ostali izbrali letos za naj- boljšega in komu bo pri- padla čast ,da bo kot naj- boljši celjski športnik prejel posebno priznanje redakcije Novega tednika in Radia Ce- lje na posebni javni oddaji, ki bo v januarju? Ne bi hoteli vplivati na mnenje žirije, vendar vseka- kor bodo med najboljšimi; med moškimi atleti Kocuvan, Vivod, Male, strelci, posebno Tržan ,nekateri kegljači, mla- di košarkarji, nekateri od- bojkarji, perspektivni hokeji sti na ledu in požrtvovalni hokejisti na travi, med dese- terico najboljših bo mesto tudi za nekatere člane roko- metnega kluba Celje, ki na- stopa v zvezni ligi, konjenike Cika in Rančigaja itd. Dekle- ta; prvo mesto bo težko kdo izpulil bronasti s svetovnega prvenstva Evi Ludvig, med deseterico bo prav gotovo mesto tudi za Sonjo Ocvirk, tu so še mlade in mnogo obetajoče plavalke Neptuna, atletinje, Završnikova, mor- da katera izmed rokometašic, odbojkaric itd. Izbira je ve- lika. Kdo bo prvi? Kdo bo najboljši športnik mesta Ce- lja za leto 70? O rezultatih bomo poročali v zadnji števil- ki Novega tednika! Seveda pa bomo v vsaki številki po- drobno pisali o poteku in načinu tekmovanja in izbire najboljšega celjskega šport- nika in športnice. T. VRABL mmm aero in železarna iJ^a kegljiščih INGRADA in i v Selcah je bilo prejšnji Men končano sindikalno pr- venstvo v kegljanju, šest član- ke moške oziroma tri ženske kipe so tekmovale v borbe- lih partijah. V spomladan- ikem in jesenskem delu tek- Dovanja je skupaj sodelovalo 0 moških ekip in 13 ženskih 1 34 kolektivov, To so števil- le brez primere na podobnih ekiriovanjih v Sloveniji in tažejo na vse večjo popular- ost sindikalnih športnih !er in vse večjo priljublje- ost te športne panoge. Kljub ovim keglji.ščem v bližnji Ifolici (Zalcvi in Velenju) te apacitete še zdaleč ne zado- oljujejo vseh, ki bi radi ^gijali. S skorajšnjo avto- matizacijo kegljišč v štorah 1 pri Ingradu se bodo po- Dji samo izboljšali, toda vse- ^or bi to zanimanje lahko koristili vsaj gostinci s po- stavitvijo takega, prav gotovo rentabilnega rekreacijskega objekta. Borbe za naslov prvaka so bile zelo zanimive in v finišu je kegljačem Aera uspelo os- vojiti prvo mesto. Končni vrstni red; 1. Aero II 1888, 2. Obnova I xl845, 3. Železarna 1831, 4. Izletnik I 1810, 5. Emo I 1810, 6. Li- bela I 1801, 7. Kovinotehna. II 1774, 8. Elekt.ro I 1774, 9. Toper 1766, 10. Občina 1753, 11. Klim.a 1721, 12. Cetis II 1709, 13. Ingrad II 1697, 14. Aero I 1689, 15. Žična 1688, 16. Obrtniki 1592, 17. Bolnica 1536, 18. PTT II 1531, 19. Ce- stno podjetje 1491, 20. Cin- karna 1478, 21. Elektro II 1469, 22. UJV 1457, 23. Avto Celje 1449, 24. Zlatarna 1437, 25. IzletnLk II 1432, 26. PTT II 1397 , 27. EMO II 1379, 28. Obnova III 1359, 29. Tehno- mercator 1327, 30. Metka 1296, 31. Mesnine 1288. 32.. Li- bela II 1270, 33. Kovinotehna I 1250 , 34. Savinja 1053, 35. Ključavničar 1036, 36. Pro- sveta I 1017, 37. Opekama Lj. 956, 38. železnica 895, 39. Geodetski zavod 796 , 40. To- per II 724, 41. Ingrad III 703 , 42. Zavarovalnica Sa- va 614, 43. SDK 611, 44. Pro- sveta II 571, 45. Mesenine II 526, 46. Ingrad I 484, 47. Ce- tis I 418, 48. Kovinotehna III 357, 49. Obnova II 339, 50. Zapori 290. Ekipe od 34. me- sta niso imele vseh nastopov. Članice: 1. Železarna 941, 2. Aero 862, 3. Ingrad II 808, 4. Kom. zavod za soc. zava- rovanje 692, 5. Obnova 660, 6. Prosveta 602, 7. Emo 536, 8. Ingrad I 409 , 9. Toper 347, 10. Savinja 297, 11. Opekama 228, 12. SDK 220, 13. Zlatama 202. Ekipe od 8. mesta niso imele v$en nastopov. T. GORSIC ŠPORTNE ZANSMtVOSTI % v počastitev Dneva re- publike je tovarna AERO pri- pravila 'manjši turnir v bor- benih partijah v kegljanju, kjer je nastopilo sedem ekip. Zmagali s oprireditelji s 825. podrtimi keglji pred Ingra- dom 752, Libelo 705, Žalcem 695 itd. (poroča J. Lubej) 0 Pred praznikom Dneva republike so v kasami »Slav- ka šlandra« odprli novo so- dobno športno igrišče. V ko- šarkarski tekmi je TSŠ pre- magala Garnizon Celje s 53:49, v rokometu Gimnazija Kasarno Slavka šlandra 35:17, medtem ko je v maiern nogo- metu s težavo zmagala ekipa Kasame Slavka šlandra nad Vajensko šolo »Borisa Kidri- ča« s 5:4 (poroča O. Holzin- ger) 9 Znani celjski plavalec, član Neptuna Celje, Jure To- plak že tri mesece služi red- ni vojaški rok v Bileči. Za- služni dopust ob Dnevu re- publike je podaljšal za teden dni. Vzrok? Pred tednom dm je v Ljubljani zagovarjal di- plomsko delo na Visoki šoli za telesno kulturo. Uspešno. Čestitamo! 9 Spremembe v atletskem taboru: dosedanjega predsed- nika AD Kladivar je zamenjal novinar Večera Jure Kislin- ger. Dosedanji sekretar Pe- ter Drofenik odhaja koncem meseca na služenje vojaške- ga roka, do nadaljnjega pa ga bo zamenjal znan športni delavec France Mimik. Obe- ma čestitamo, Petru pa ve- selo služenje in srečen povra- tek na atletske steze! O Občinska .strelska zveza Žalec Je v počastitev Dneva republike organizirala na strelišču v Braslovčah tek- movanje z vojaško puško. Med posamezniki je zmaga) Orešnik s 169 krogi pred Co- kanom 148 (oba SD Šem- peter). Novakom 132 (Vran- sko) itd., ekipno pa SD Šem- peter s 576 kro.gi pred SD Polzelo 468, Vranskim 454 itd. @ Sahisti šahovskega kluba Šempeter so za Dan repub- like odigrali brzotumir na katerem je zmagal Skok z 9,5 točke pred Stormanom 9, Debevcem 8 itd. Nastopilo je 12 šahistov. 0 TVD Partizan Polzela je organiziral v počastitev 29. novembra šahovski tro- boj med Tovarno Garant. To- varno nogavic in Partizanom. Zmagal je Partizan z 11. toč- kami pred Garantom 8 in Tovarno nogavic 5. Pred dnevi je bilo kon- čano na novem teniškem igrišču v Žalcu prvenstvo Žal- ca za posameznike. V finalu je Virant premagal Volka z 2:0 in zmagal na prvem tek- movanju. T. TAVČAR mmm šr.:iNJEšOL. tekmovanja Končana so jesenska *lska tekmovanja v organi- ^iji občinske zveze za te- *aio kulturo in Društva pe- agogov. Po dolgem času je bila or- 'nizirana srednješolska liga .nogometu, ki se je je ude- ^ilo sedem celjskih srednjih ^1- Odigrano je bilo pet kol, feostali dve pa bosta spo- padi. Trenutno stanje na *stvici je naslednje; ŠCBP 4 4 0 0 14;3 8 TSš 4 3 0 1 8:4 6 SIKC 4 2 11 14:3 5 Gimnazija 4 2 11 7:4 5 SCBK 4 2 0 2 7:3 4 ESš 5 1 0 4 9:13 2 , Klc 5 0 0 5 2:31 O 1% Končano je tudi medob- ti.s.ko srednješolsko prven- ^0 v rokometu za mladince Mladinke. Pri mladincih ^ finalu premagala Gimna- zija ŠCBP s 20:9 in Tehniško šolo s 15:8. Vrstni red: 1. Gimnazija Celje, 2. ŠCBP Ce- Ije, 3. Tehniška šola Celje, 4. Gimnazija Velenje, 5. Ru- darski šolski center Velenje, 6. Pedagoška gimn. Celje, 7. ŠCBK Celje, 8. Ekonomski center Celje, 8. SIKC štore. Pri mladinkah je v finalni tekmi šolski center za blagov- ni promet premagal Gimna- zijo Velenje s 6:4, vrstni red ostalih ekip pa je naslednji: 3. Tehniška šola, 4. Ekonom- ska šola, 5. Šola za zdravstve- ne delavke, 6. Pedagoška gim- nazija, 7. Gimnazija Celje, 8. KIC. Oba prvaka sta se pomeri- la še s prvakom Zasavja in bila obakrat u.spešna ter se s tem uvrstila na repvibliško pr\'enstvo. 0V malem nogometu so se srečali učenci osnovnih šol za naslov občinskega pr- vaka. Tekmovanja se je ude- ležilo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Fi- nalni rezultati so bili nasled- nji: za 1.—-2. mesto; I. o. s.: Hudinja 3:0; 3.-4.; o. š. I. celjske čete; II. o. š. 3:1; za 5.-6.: Štore: IV o. š. 3:0; za 7.—S.: Vojnik : Polule 3:1. Končni vrstni red: 1. I. o. S., 2. Hudinja, 3. I. celj. četa, 4. II. o. š.. 5. Store, 6. IV. o. š., 7. Vojnik, 8. Polule. T. GORŠIC TRŽAČANKE PRETRD OREH ZA DOMAČINKE Mlada ekipa Brega iz Trsta je osvojila prvi pokal tradicio- nalnega tekmovanja v odbojki, katerega bo ob vsakem dnevu republike organizirala ženska ekipa Partizana Celje. Tokrat so nastopile samo ekipe Celja, Ljubljane in Brega, medtem ko tržaške ekipe Bora ni bilo. Oslabljena ekipa Celja, niso nastopile poškodovane igralke Lesjakova, Jukičeva in Kokotova ter mladinski reprezen- tativki Kolar in Hvala, Je lahko še samo čestitala boljšim de- kletom iz zamejstva. Breg je zmagal gladko s 3;1 proti Celju in s 3:0 proti Ljubljani. Celjanke pa so odpravile Ljubljano s 3:0. Najboljša tekmovalka turnirja je bila Grumova, ki je prejela tudi posebno nagrado celjske tovarne t.ehtnic — Libele. TONE JAGER PRVI ZMAGOVALEC Celjski strelci so se preselili v dvorano. Preko zime bodo trenirali z zračno puško in večje število meddružinskih sre- čanj naj bi prineslo nekaj novih talentov. Na prvem preglednem tekmovanju je bil najboljši Tone Jager (Branko Ivanuš) s 178 krogi od 200 možnih. Sledijo Srečko (Kovinar) 175, Dobovičnik (B. I.) 175, Založnik (Kovinar) 174, Tržan (B. I.) 174 itd. V ekipnem delu je bila najboljša ekipa Branka Ivanuša, ki je s petima tekmovalci zadela 865 krogov, Kovinar je bil drugI z 838 krogi. Tempo pa tretji z 816 krogi. jH 0L8MPIJA ZMAGALA V ŠTORAH Ljubljanska Olimpija gostuje po Sloveniji. Njen namen je pridobiti čimveč podpornih članov v manjših športnih mestih. Zaradi tega je šestouvrščena ekipa v zvezni ligi go- stovala tudi na Lipi pri štorah. V prijateljskem srečanju so Ljubljančani premagali Ko- vinar 7:0, toda domačini bd lahko dosegli ugodnejši rezultat. V prvi vrsti jih je oškodoval sodnik Padjan, v drugi vrsti pa so domači strelci popolnoma odpovedali pred Skoričem in škuljem. Največjo priložnost pa je imel Dvornik v 90. mi- nuti, ko je sam pred praznimi vrati Oltmplje zadel le vrat- nico. Zadetke za Olimpijo so dosegli: Gli.šič 3, Hacler, Oblak, Popi voda in Škorič. Gledalcev je bito okrog 800. Jk DVIGALCI UTEŽI V ZVEZNI LIGI Dvigalci uteži Partizan Celje, ki so v letošnjem letu os- vojili drugo mesto v republiški ligi, so po kvalifkacijskem nastopu spomlad in jeseni dvignili toliko kilogramov, da so se v zveznem mer'iu uvrstili na odlično osmo mesto v Jugo- slaviji. Ker pa zaradi stroškov in boljšega tekmovalnega razpo- reda ne bodo imeli v prihodnje samo eno zvesmo Ugo, bodo celjski tekmovalci sodelovali v tako imenovani II. zvezni ligi — zahod. Sedem ekip bo sodelovalo v I. zveani ligi ter po sedem v zahodni in vzhodni II. ligi. Tak razpored pa popolnoma odgovarja celjskim dvigal- cem. žreb je že znan in Celjani se bodo v prihodnji sezoni srečali z moštvi Velenja, PrevoJ, Splita ter tremi moStvi itz Bosne in Hercegovine. J. KUZMA ^ ZMAGA IN PORAZ CELJSKIH JUDOlSTOV Tekmovalci jiido kluba »Ivo Reya« so se v drugem kolu pomerili samo enkrat na domačih blazinah. Ker ni bilo tek- movalcev Alpine, so to srečanje brez borbe dobili s 7:0 (70:0). Toda v drugem dvoboju proti Mariboru so moraJi pokazati mnogo več, zmagal pa je Maribor s 5:2 (26:13). Edini točki za Celje sta osvojila Vasiljevič in Tanko Zani- mivo pa je, da so isti tekmovalci z nekoliko dnigače razpo- rejenim vrstnim redom prijateljsko tekmo izgubili samo 4:3 (40:30). jki VODI KK CELJE II PRED »HMELJARJEM« naston."''^'^^^- '"^l^^-^j^e™ pnenstvu 8 krat 200 lučajev ?ri^^t f^J^- ^^'^'^ nastopih vodi KK Celje II s l2Wa KK%rrtt^° ^ """^^^^^ ^2870. KK Ingrad pi^^' ^ Ifu'?". ~ Kovmar Store 12429. KK Kovmotehna iTp T l^o .^^^^ ^ "^«'Jo nastopajo še KK Ce- vL -^^^^^ f'^^^"^ Izletnik Celje. V prvem na.stopu na kegI,i-Aiu v Žalcu je zmagal Hmeljar s 6718. točkami, v dni- ^^^^'^ In^rada v Celju pa KK Celje II s 6445. AERO ŠESTNAJSTO MESTO - Na držajem prvenstvu v borbenih partijah v Trbovljah je ekipa Aera osvojila med 24. ekipami 16. mesto s 789. keglji. j LUBEJ ZMAGA IN PORAZ - BORBA ZA 11. MESTO v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v B skupini avezne hokejske lige so Celjani zabeležili zmago proti Crv«ni avezdi 3:1 (0:0. 2:1. 1:0) ter poraz v srečanju z beograjstem Pjirtizanom 12:2 (2:1, 9:0, 1:1). V igri proti Crveni zvezdi so srole do.^^egli Hribar Kerkoš m Vertovšek. v t.ekmi proti Partizanu pa sta bila uspešna štajnpihler in SuSr.ik. * V soboto. 12. t. m. bodo celj^i hokejisti nastopili ▼ Subotici proti domačemu Spartaku. To bo Hkrati odločilna tekma za drugo mesto, čeprav lahko na to uvrstitev vplivajo še nekateri rezultati. Prvi del tekmovanja bo zaključen v soboto, 19. decem- bra. Celjani bodo v Skopju igrali z Vardarjem. 2e v so- boto, 26. decembra pa se bo začel finalni del prvenstva, ▼ katerem bodo formirane trt skupine po Stirl moštva. Razen tega se bo te dni pričelo predtekmovanje za ho- kejski pokal, na vidiku pa Je tudi republiško prvenstvo mladincev. 9-december 1970 ŠTRAT^ 3 CELJE KAJ JE S POVEZOVANJEM GOSTINSTVA RUDI PEPERKO, odbornik: Pred tem forumom, torej na seji občinske skupščine, bi rad opozoril na problem celjskega gostinstva. Zaninia nie, ali je prav in ekonomsko utemeljeno, da imamo v Celju toliko majhnih gostinskih delovnih organizacij? Na- dalje, ali takšna organizacija ustreza, je uspešna? Sicer pa še nekaj — ali se sploh kaj dela, da bi prišlo tudi na tem področju do povezovanja, do integracij? IVAN PETAUER, načelnik oddelka 7& gospodar- stvo in družbene službe: Najprej moram povedati, da pripravljamo osnutek srednjeročnega programa razvoja občine, v katerem bo imelo tudi gostinstvo svoje mesto. Sicer pa smo v zadnjem času obiskali vse gostinsike delovne organizacije in se tamlraj po^ govarjali o organizaciji gostinstva in podobno. 2ia- nimivo je, da so gostinski delavci na teh razgcvorin govorili o nujnosti povezovanja, o nujnosti formira- nja večjili in zato močnejših delovnih organizacij. Kot rečeno, o tem so govorih, vendar moramo ugo- toviti, da v teh besedah ni bilo čutiti pripravljenosti, da bi se v resnici nekaj premaknilo. Naj še povem, da na listem problemu delata tudi občinski sindi- kalni sivet ter domače olepševailno in turistično dru- štvo. Najbrž pa se brez ustreznega družbenega pri- tiska stanje v celjskem gostinstvu ne bo spremenilo. ASFALTIRANJE CEST MARJAN AŠIC, odbornik: Odbornik Ludvik Zu- panc je opozoril na nujno asfaltiranje nekaterih cest na območju Aljaževega hriba. Ob tej priložnosti bi rad opozoril na štiri leta star sklep, da bodo v na- slednjem petletnem obdobju asfaltirane vse ceste in ulice v Celju. Vprašujem, ail je bil ita skflep spre- menjen in sploh, kako bo s temi asfalterskimi deli? OLGA VRABIC, predsednica skupščine: Takšnega sklepa v resnica no poannam. Je pa dejstvo, da bi odločitev morala biti sprejeta le v okviru srednje- ročnega programa. Svet za urbanizem ni pristojen za sprejemanje takšnih odločitev. MARJAN A3IČ: Problem načenjam zaradi obča- nov, ki so prišid na krajevno skupnost ter opozorili na Sitaro obljubo. Sicer pa so pripravljeni sprejeti del bremena in zbrati 30 odstotkov potrebnih sred- stev. Sea'eda pa hkrati predlagajo, da bi naj ta de- nar upoštevali kot predplačilo prispevka za upc^rabo mestnih zemljišč. ZA LEPŠI VIDEZ MESTA MARJAN AŠIČ, odbornik; Podatki potrjujejo, da namenja skupščina precejšnja sredstva za urejeva- nje mesta, za nas.ade, parke, za čiščenje ulic in po- dobno. Žal pa v okviru tega prizadavanja puščamo v nemar ln pozabljamo ria nekaterc točke, ki de- lujejo prav obratno. Naj ob tej priložnosti opozorim na opuščeno trafiko v Savinjski ulici, ki se je baje spremenila v stanovanjski prostor. Taroošnje okolje je neurejeno. Takih in podobnih primerov pa je več, tako tudi na Teharski cesti itd. Zato predlagam, da bi morali sprejeti program, ki bi zajel odstranjeva- nje ta.k.šnih točk, ki slabo vplivajo na urejenost mftsta. PROBLEMI, KI JIH JE OBRAVNAVALA ORGANIZACIJA ZK V ŠMARJU: REŠEVANJE KMETIJSTVA Ni naključje, da je prob- lemom šmarskega kmetijstva posvetila razpravo tudi ob- črnska organizacija ZKS. To področje se je namreč v zadnjih letih znašlo v tež- kem položaju, iz katerega je izhod nakazala šele integra- cija šmarskega kmetijskega kombinata s KK žaiec. Prob- lemi, ki izstopajo po priklju- čitvi, pa so bili tudi v sredi- šču razprave. Iz pregleda poslovanja šmarske delovne enote do konca letošnjega septembra, ki jo je pripravil matični kombinat, je bilo videti, da se raz;mere normalizirajo, so pa seveda prisotne še mno- ge težajve, ki Jih bo treba premostiti. Značilno je, da delovna enota izločuje neren- tabilno proi:z?vodnjo (travni- štvo in ekstenzivne sadovnja- ke), tu pa bi bilo treba skle- niti večletne pogodbe o na- jemu, vezane na kooperacij- sko proizvodnjo. Prav tako je opustila gostinsko dejavnost. Izpolnijevanje sanacijskega programa dalje kaže, da v Šmarju ne dosegajo zastavlje- nih nalog pri odkupu, sicer pa kreditirajo razvoj kmetij v skladu s programom, če- pra/v je sredstev za te na- mene še premalo. Kot gO ugotovili, so precej- šnje uapelie zabeležili v pra- šičereji, za kar ima zaslu- ge ustrezna strokovna služba, ob tem pa ostaja odprto vprašanje zmogljivosti pita- nja prašičev pri kooperantih. Nekoliko slabše je organizi- rana govedoreja, kjer je čuti- ti premalo osebne odgovor- nosti za vodenje te proizvod- nje v kooperaciji. Problem zase so tudi neure- jene prodajalne, ki jih ne morejo urediti, ker nimajo dovolj denarja, vtem ko so nazadovali zlasti pri odkupu mošta. Med pomembnimi na- logami, ki jih bo še rešiti, je ureditev kadrovskih prob- lemov, saj ponekod delovna mesta niso ustrezno zasedena. Ne glede na vse te in dru- ge težave, je spodbudno, da bo šmarska delovna enota, kot predvidevajo, verjetno iz- polnila 9voj leto.šnji finanč- ni načrt. dh OB 20. OBLETNIC! SAMOUPRAVLJANJA V ŠTORSKI ŽELEZARNI: ZA SAMOUPRAVLJANJE ODLIČNO Tokrat ni šlo samo za pro- slavo dneva republike. Slav- nost štorskih železarjev je bila namenjena predvsem dvajseti obletnici samouprav- ljanja, rasti in uspehom, ki jih je ta kolektiv dosegel v obdobju, ko so prelomili s staro miselnostjo do proizva- jalnih sil in sredstev. Slavnostni zbor v veliki dvorani kulturnega doma v štorah je vodil prvi predsed- nik delavskega sveta, tisti, ki so ga med člane prvega sa- moupravnega organa izvolili 6. septembra 1950. leta in ki je bil na prvi seji delavske- ga sveta štorske železarne, 13. septembra istega leta, izvo- ljen za prvega predsednika. To je bil Tugomer Voga, se- danji direktor železarne. Oko- li njega so se za mizo delov- nega predsedstva zbrali vsi, ki so v teh dvajsetih letih vodili delavske svete. Samoupravljanje je v štor- ski železarni zaključilo dvaj- setletno dobo z odličnim us- pehom. Tu ne gre samo za šolo, za tisto prizadevnost in delo števihiih članov kolekti- va pri odločanju o najipo- membnejših zadevah, marveč tudi za rast podjetja, za teh- nološko revolucijo v pravem pomenu besede, za vlaganje velikih sredstev y nove ob- jekte in ne nazadnje za vklju- ■ čitev kolektiva v največje slo- vensko podjetje, v združene železarne. Kolektiv štorskih železarjev je imel v dvajsetih letih 15 dela^^skih svetov. Njegovi čla^ ni so se sestali na 236 rednih in 3 izrednih sejah. V teh de- lavskih svetih Je delalo 793 članov kolektiva, v obratnih delavskih svetih, ki pa imajo letos šele svoj deseti rojst- ni dan, se je zvrstilo 884 čla- nov. In če k vsemu temu dodamo še upravne odbore, svete, komisije in druge orga- ne osrednjega in obratnih de- lavskih svetov, dobimo šte- vilko, ki pove, da je šolo sa- moupravljanja končal sleher- ni član kolektiva, mnogi tudi po večkrat. Samoupravni organi so bili tisti, ki so dali pečat izred- nim prizadevanjem in uspe- hom. Ko so premagali tisto obdobje, ki je zahtevalo čim več jekla in litin vseh vrst, so se lotih specdaJizacdje. Močnejše notranje delitve de- la, visoka specializacija in finalizacija pa imajo naj- vidnejše mesto tudi v zdru- ženem podjetju. In zato ni naključje, da so slovenski železarji tisti, ki so prvi spre- jeli petletni program razvoja, ki so napovedali svoje am- biciozen nastop na področju plemenitenja proi2!70dnje. V tem programu ima štor- ski kolektiv izredno mesto. To ne velja samo zaradi pro- izvpdnjega programa, mar- več tudi zaradi realizacije. V tem okolju je kolektiv prav letos premagal stagnacijo in stopil na pot ponovnih uspe- hov. Valjama je prvi dokaz te poti. In še nekaj. Po sred- njeročnem programu se bo realizacija združenega pod- jetja povečala od letošnjih 1.5 milijarde din na 2.6 mili- jarde v 1975. letu. Za Store pa pomeni ta korak naprej od 165 na 420 milijonov di- narjev! Program Je zahteven, per- spektiva izredna; velike pa so tudi naloge, zlasti ob dejstvu, da se krepi materialna os- nova samoupravljanja in da gre tudi v prihodnjih letih za veliko odgovornost vseh, zla- sti pa članov samoupravnih organov. Tega se v štorah dobro zavedajo! * M. Božič šentjur za izvoz VISOKA PROIZVODNJA V ŠENTJURSKI KOVINSKI INDUSTRIJI Tudi v šentjurski občini je bilo letos opazno občutno zmanjšanje industrijske dina- mike, prav tako kot v vsej Sloveniji. V desetih mesecih so proiz\'odli letos za osem odstotkov več kot lansko leto v istem obdobju. Glede na industrijsko proizvodnjo je bil najboljši mesec oktober, saj je količinski obseg večji kar za 54 odstotkov napram lanskemu oktobru. K temu je bistveno pripomogla kovinska industrija, ki še meseca sep- tembra ni dosegla lanskoletne proizvodnje. S proizvodnjo v oktobru pa jo je celo preseg- la; Podjetje Alpos je v oktob- ru proizvedlo 442 ton šivnih cevi, medtem, ko znaša po- prečna mesečna proizvodnja 192 ton. Kljub temu pa so v Alposu letos izdelali za 23 odstotkov manj šivanih cevi kot lam. Vzrok za tolikšno zmanjšanje proizvodnje je v okvari obeh strojev tn neneh- no pomanjkanje reprodukcij- skega materiala. Proizvod- nja vseh ostalih proizvodov pa je v primerjavi z lanskim letom porasla. Ce se bo di- namika proizvodnje zadnjih dveh mesecev nadaljevala do konca leta bo Alpos presegel lanski količinski obseg pro- izvodnje za 10 odstotkov. Do oktobra je Alpos ustvaril 23.459,700 dinarjev celotnega dohodka, kar je za več kot dva odstotka manj kot lani. Zaradi velikih obveznosti pa je podjetje po periodičnem obračunu izkazalo ostanek dohodka v višini 197.738 di- narjev, kar je samo 19 od- stotkov lanskega. Rezultati proizvodnje v les- ni industriji znova dokazuje- jo, kako je proizvodnja v tej stroki sezonskega značaja. Od meseca julija proizvodnja v Bohorju neprestano pada. Kljub temu pa so v desetih mesecih proizvedli za 11 od- stotkov več kot lani v istem obdobju. Medtem, ko je bil lani iz- voz na ravni leta 1968. so le- tos težajve lesne industrije, ki je glavni šentjurski izvoznik, mnogo manjše. Tako so le- tos v desetih mesecih izvozili blaga v višini 1.371.163 dolar- jev in od tega je samo izvoz lesne industrije 1,262.446 do- larjev. Tako je vrednost le- tošnjega izvoza naspram iste- mu obdobju lani večja za več kot 36 odstotkov, hkrati s tem pa so realizirali že let- ni plan. Lesna industrija Bo- hor je — kot najuspešnejši izvoznik — izvažala predvsem v Italijo, Poljsko, Vzhodno Nemčijo, Sovjetsko zjvezo in Zahodno Nemčijo. Izvažal je tudi Alpos in sicer v vred- nosti 108.717 dolarjev, kar je za 14 odstotkov več kot lan- sko leto. Vsi ti podatki o šentjurski proizvodnji sicer kažejo na zelo hude težave, vendar hkrati opozarjajo na to, da se s kvalitetnimi proizvodi Bohor in Alpos čedalje bolj uveljavljata na evropskem tr- žišču. M. Seničar JUGOSLOVANSKA REVIJA ZA EKO? NOMSKA, TEHNie NA IN DRUŠTVEN^ VPRAŠANJA jugoslavii OB IZIDU 1. sTEVILKj]. ' Najbrž še ni prepozna t formacija, da smo pred itj, kim dobili novo revijo zgornjim naslovom, čepravi pričakujemo 2. številko. ' Gre za bogato ilustrira, in vsebinsko pestro revijo jo izdajajo v Zagrebu, ti^ jo pa pri »Delu« v Ljublja, Urejuje jo 9-članski urednjj kolegij s kar 7 univerzited mi profesorji, med njunj eden iz ljubljanske ekonoj ske fakultete — dr. Ivan n rač. V hrvatsko pisanem pr( govoru uredniki zagotavlja da bodo radi objavili vsej spevke, ki bodo služili y voju ekonomike, znanosti kulture, izmenjavi izkug ter poglabljanju sodelovat med narodi in državami, zlasti pa krepitvi brata med jugoslovanskimi nai ter obrambi pridobitev s ljudske revolucije. Hkrati ljubljajo, da si bodo pr devali za redno izhajanje vije, »čeprav to spričo nj zasnove in obsežnosti gra< (1.številka šteje kar 160 s ni velikega formata!) ne lahka naloga.« Že na prvi pogled je i ugotoviti, da smo dobila vijo, ki bo prvenstvmo službi ekonomske propa^ de, saj izstopajo celostrans z barvnimi ilustracija opremljene in mestoma v i svetovnih jezikih napisane i portaže © naših najvidn ših podjetjih. V ta rekls ni moza-ik je odgovorni ui nik Aleksander Nola raa redil večje število člani ki že po svojih avtorjih med njimi s© najde tudi inozemec — zagotavljajo^ gre za sestavke, ki segajo leč čez okvir mform.acije propagande. Med sestavki, reportaža čmobelimi in barvnimi stracijami iz vse Jugoslan je zelo dobro zastopana 1 venija, posebej naše Celjf tako po številnih anon gla^mih celjskih podjetij tremi ilustriranimi teksti pod peresa predsednice ( Vrabič (Razvojni putevi ii nomski potencial Celja) muzejskih kustosov Lo| Požuna (Feniks celjskih volucionara — svijetla r; ca) in Staneta Terčaka ( rojstvo naroda i teror fi tičkih okupatora). Glede uvodno zagotovilo redak je očitno, da bo o življ« in snovanju delovnega čK ka v Celju še morala re kdaij pa kdaj spregov« (če to ne bo vezano na o inserentov s celjskega obi ja?). Na kratko. Kljub svoj< pretežno propagančbii klamnemu značaju, revij! rezervirana zgolj >za doJ in tuji poslovni svet, pai je podoba, da bo po segel tudi vsak drug, 1 bo želel razširiti znan| svoji domovmi in nejned spodarskem in kultUi^ življenju. Zato pa je n želeti kar najdaljše sri življenje. G. Grob« 4 9. december 1970 STRAN mmi SKOZI CEUE po skoraj dveh letih grad- jje so minuli praznik v Ce- ^ slovesno izročili prome- ^ rekonstruiTano Dečkovo ^to in p>adaijšek Čopove' ^ice s čimer je dobilo Celje ^redno doibrodošlo cestno ^ezavo med gosto naselje. pi predelom Otoka ob Lju- jljanski cesti in industrijskim predelom v Gaberju in Hudi- jji. Tudi naselju ob Dedkov! ^ti bo dobro koristila nova prometna možnost. Nova ^tna povezava meri 2.700 jietrov, cestišče pa je Siro- JO 12, mestoma pa 9 metrov, ponekod so uredili tudi hod- nike za pešce, v celoti pa bo okolica s pripadajočimi hod- niki in drugim urejena na- slednje leto. Za prihodnje le- to čaka graditelje tudi ure- ditev sodobnega križišča na Mariborski cesti pn bencin- ski črpalki. Tudi tu bo križi- šče urejeno z avnomatskimi semaforji, podobno kot na Ljubljanski cesti. Doslej je veljala rekonstruirana Deč- kova cesta m podaljšek Čo- pove skupaj 852 milijonov starili dmarjev. Podpredsednik občinske skupščine Celje dipl. inž. Du- šan Burnik je ob otvoritvi- ceste med drugim po\'edal, da so se v Celju odločili za novo prometno žilo zaradi iz- redno pereče prometne situa- cdje v središču Celja. »Nova cestna povezava«, je dejal Bumik, »ni samo zahteven gradbeni objekt z relativno visoko investicijsko vredno- stjo, ampak pomembna raz- bremenilna žila mestnega prometa, ki drži skozi danes vedno bolj gosto zazidani pre- del stanovanjskih sosesk. Ta nova prometna možnost je to- liko bolj pomembna zato, ker živimo v času izredno hitre- ga razvoja motorizacije, sko- kovitega porasta motornih vozil, ki z vso resnostjo in odgovornostjo zahteva reše- vanje izredno perečega cest- nega prometa. Za Celje, pa tudi Za širše celjsko področje je ta problem cest toliko bolj prisoten, ker v zadnjih letih v modernizaciji cestne mre- že občutno zaostajamo. Prepričan sem, da bo no- vo desetletno obdobje, ko bo morala naša republika, pa tudi naša občina, prevzeti velika bremena pri reševa- nju in vlaganju v razširitev in modernizacijo cestnega omrežja. Odločitev za rekon- strukcijo Dečkove ceste kot prioritetne v reševanju pereče prometne problematike je bi- la kljub visokim investicij- skim stroškom gotOvo na mestu posebej zat-o, ker nam bo lahko kot začasna tranzit- na cesta omogočila pristop k rekonstrukciji ozikih cestnih grl v mestu, predvsem k predvideni- rekonstrukciji šlandrovega trga. Ta trg na- meravamo rekonstruirati pri- hodnje leto oz. v celoti v letu 1972.« Kot znano bo Šlan- drov trg v središču Celja eno pomembnih prometnih voz- lišč, kamor držijo Ljubljan- ska cesta, Malgajeva ulica. Vodnikova ulica, Gregorčiče- va ulica in Ipavčeva ulica. | Projekt ureditve Šlandrove- ga trga bo tudi s finančnega vidika zahtevna aadeva. Ta- ko torej čakajo Celje velike naloge na področju komunal- nega urejanja mesta, če se žeh sočasno vključevati v so- doben utrip življenja. K, Podpredsednik D. Burnik je prerezal ob navzočnosti številnih .!?ostov trak, razpet č&z, novo cesto. IINICA' V SVET ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA BO DOBI- LA AVTOMATSKO TELEFONSKO CEN- TRALO. NA NJO BODO V ZAČETKU VE- ZANE POLAVTOMATSKE, POZNEJE PA AVTOMATSKE CENTRALE V GORNJEM GRADU, REČICI, NA LJUBNEM, SOLČAVI. 200 NOVIH LINIJ. Znana resnica o telefonih si na primer iz Gornjega grada prej prišel v Mozirje, kot pa telefonsko sporočilo, ki si ga opravil pred tem. Poleg tega pa ni nič manj boleče dejstvo, da so bili ne- kateri kraji Gornje Savinj- ske doline popolnoma odre- zani od sveta, v drugih pa so občani iskali pomoč pri miličnikib in vojski. Ti dve službi sta reševala najnujnej- še probleme. Delo in organi2!acija pri- prav za novo avtomatsko centralo v Mozirju je trajalo nekaj let. Ko je že vse ka- zalo, da je problem rešen, je zatajil še proizvajalec. Kranj- ska Iskra namreč ni v dogo- vorjenem času poslala cen- trale, tako, da bo otvoritev šele zdaj, po dobri polletni zamudi. V teh dneh delavci PTT iz Celja centralo konču- jejo in preizkušajo. V pri- hodnjih dneh bi naj bila sve- čana otvoritev. Nova avtomatska telefon- ska centrala- v Mozirju bo vezana na novo avtomatsko centralo v Celju. V začetku bo omogočila priključek 200 naročnikov, do 1975 leta pa bi bilo na voljo lOOO naročni- kom. Na njo bo nekaj časa vezanih več pK)lavtomatskih central; Gornji grad. Rečica, Ljubno in Solčava. Pozneje bodo tudi te zamenjali z av- tomatskimi. Vrednost oprav- ljenega dela ocenjujejo na 1,200.000 dinarjev. Milijon je prispevalo podjetje PTT, ostalo pa je kreditirala ob- čina. Tako bo končno tudi Gor- nje Savinjska dolina poveza- na s svetom vsaj prek tele- fona, torej s sredstvom brez katerega si danes ne more- mo zamisliti uspešnega in učinkovitega poslovanja vse močnejšega gospodarstva v tej občini, kot tudi poslovne in turistične dejavnosti. j« TEŽKO GA ČAKAM Ni naključje, da smo Fran- ca šmigoca iz Šoštanja našli v tamainji tovarni usnja. Tam namreč stanuje in tam tudi dela. »Zakaj ste se od'Iočiii za zbiranje naročnikov za Novi tednik?« »Pravzaprav bi težko rekel, zakaj. Morda tudi zaradi te- ga, ker mi je tednik všeč in ga komaj čakam!« »Pa vam Je vedno všeč?« »V glavnem vedno, zlasti pa še tedaj, ko prinaša več no- vic in drugih prispevkov t našega koavja!« »Boste še napreiJ eodeHoiva' li v akciijl »TednJlkovi iperi«?« »Bom!« Danes objavljamo naročil- nico in prvi kupon drugega kola. Žrebanje drugega kola bo T ponedeljek 28. decembra 1970, seznam nagirajencev pa bomo objavili v sredo, 30. decembra, ko bomo pričeli tretje kolo. K žrebanju bomo povabili tudi dva predstavni- ka sodelujočih naročnikov, tri člane komisije pa imenu- je naše uredništvo. Hitro pridobite novega na- ročnika NOVEGA TEDNI- KA, larežite naročilnico, jo čitljivo iapolnite ter nalepite na dopisnico (ali pa pošljite v kuverti) in jo pošljite na naslov: UREDNIŠTVO NO- VEGA TEDNIKA, CELJE, OBVEZNO PRIPIŠITE: »TEDNIKOVI PARI«, str. 3 PRI NAŠIH „PARNIH" NAGRAJENCIH v minuli številki smo objavili iadd žrebanja prvega kola^^rtTednikovih parov«. Za nagrajene je bilo to prese- nečenje, za ostale pa upanje, da z novimi pridobitvami novih naročrikov lahko imajo drugič več sreče. Obiskali smo nekatere od nagrajencev. Zapis z obiska pri dveh preberite spodaj. NAGRADA V PRAVE ROKE I. nagrado 1000 N dinarjev v I. kolu nagradnega žrC' banja v najnovejši akciji NO- VEGA TEDNIKA je prejel Franc GABER iz Kamne gore št. 26, sicer delavec v to- varni KONUS v Slovenskih Konjicah. Franc Gaber, redni naroč- nik Novega tednika, ki mu ga poštar prinese vsak teden v tovarno, se je zelo razveselil novice o 1. nagradi v znesku 1.00 N dinarjev. To nenavad- no veselje je tolikanj bolj ra- zumljivo, če nekoliko pobli- že spoznamo to, kako živi in dela naš naročnik in sodela- vec v akciji; Dobro uro hoda ima Franc Gaber la Kamne gore nad Slovenskimi Konjicami, da pride na svoj redni šiht v oddelku za vegetabil. Delo mu je, kajpada, poglavitna skrb, vse drugo pride pot- lej. Sicer pa ga tudi doma ne čaka fotelj. Polnih 19 let odhaja vsak dain zdoma in se vrača v goro, kamor niko- li ne prideš s kolesom, kaj šele z avtomobilom. Od 5 otrok trije že hodijo v šolo; najstarejša 13-letna v Sloven- ske Konjice, 2 pa v Črešnjice v celjsko občino. Najmlajša dva še nista dorasla za šolo., čez nekaj let jih bo kar šest iz Gabrove družine hodilo zdoma in se spet vračalo na Kamno goro v skromen do- mek. »E, ta nagrada mi bo pa res prišla prav za ozimnico,« je zadovoljen pojasnil Franc. »Še nikoli nisem nič zadel aH bil izžreban. S srečkami sploli nimam si"eče in zato tudi ne igram, škoda bi bilo vsakega dinarja od tistih 950, kolikor jih na mesec dobim za delo v tovarni. Vsak dinar moram dvakrat obrniti, ja ... dva- krat«. »Ste že dolgo naročeni na N. tednik?« »Že 10. let. Brez časopisa ne bi mogel živeti.« »Kaj vas v Tedniku naj- bolj privlači?« »Vse preberem, najprej pa prometne nesreče, zanimive stvari iz okolice, pa umore in podobno. Tudi vse oglase preberem. Tednik beremo vsi v družini.« »Boste še naprej sodelovali v akciji Novega tednika?« »Bom, seveda bom. še veliko ljudi nima časopisa ... nobe- nega časopisa.« 9. december 1970 STRAN 5 VELIKO PRIREDITKV Pred dnevom republike je bik) v vseh šolah v velenj- ski občini zelo živahno. To- krat so v pionirsko organiza- cijo sprejeli več sto ciciba- Proslave so pripravila tudi vsa prosvetna društva. V Ve- lenju in Šoštanju so odprli likovni razstavi, tako v šo- šanju tudi razstavo plastik Ivana Napotnika. Ob deseti obletnici smrH velikega umetnika je govoril slikar Božidar Jakac. ZRAHLJAMO KOZJANSKO? (Nadaljevanje s 1. strani) Res je vprašanje, če bi po- polnoma izenačen tretman za vse občine, ki segajo na Kozjansko, bil pravičen? Ni nam znano kak- šna je bila vsebina razgovorov delegacije posavskih občin (Bre- žice, Krško tn Sevnica) pri predsedniku slovenske skupščine nekaj dni potem, ko je bil osvo- jen princip razvrščanja nerazvi- tih po občinah in ne po območ- jih. Tudi podatkov iz teh treh občin nimamo na razipolago. Pri- merjamo lahko samo tri občine, ki se vključujejo v celjsko ob- močje, med temi pa v vrsto »bonificiranih« ni prišla le la- ška. »Iskreno^ brez vsake demago- gije zatrjujem, da občanom v šmarski in šentjurski občini že- limo najbolje in da jim privo- ščimo uvrstitev v seznam boni- ficiranih.« Tako je predsednik občine La.ško tovariš Miha Prosen za- čel razgovor o tem vprašanju. Je pa obžaloval, da se po predvidenih tirnicah razvoja za- deve v zahodnem delu Kozjan- skega ne bodo odvijale v zažele- nih okvirjih, na mejah med šentjursko in laško občino pa utegnejo nenadoma nastati taz- like. Predsednik šentjurske občine tovariš Aci Svetina, ki predse- duje poslanski skupini, ki je pri- pravljala predlog o kategorizaciji nerazvitih, tudi ni zanikal, da problemi Kozjancev v ostalih občinah niso enaki tistim v šentjurski in šmarski občini, ocenjuje pa, da teža problemov obsežnejše in celokupneje pri- tiska ravno na ti dve občini. In vendar. Položaj Kozjancev, neglede na občinske meje, je v poglavitnih vidikih hudo enak Nerazvito kmetijstvo, nerazvita infrastruk- tura. Ti dve področji pa sta izven učinkovitega dosega občinskih skupnosti, ki obrobljajo Kozjan- sko, neglede na njihovo relativ- no razvitost. Ce je v vprašanju cestno omrežje, potem je jasno, da so v vseh primerih enaka ovira za Kozjance, ki naj bi se zaposlili v razvitejših sredi- ščih na robu Kozjanskega, pa če se jim delovna mesta že po- nujajo, ali pa naj bi s pomočjo bonifikacije investitorjev šele nastala. V laškem primeru od akcije za napredek kozjanskega območja niso drugega pričako- vali, kot ureditev cestnih zvez iz Rimskih Toplic in Laškega v notranjost Kozjanskega, kjer živi četrtina prebivalcev občine. Taki investiciji pa občina gotovo ne bo nikoli kos. Resnici na ljubo je treba po- vedati, da ideja in zavzemanja za obravnavanja področij, ki so nerazvita, le niso povsem poko- pana. Priporočeno je bilo, da bi nerazvita področja upoštevali v. okviru namenskih skladov v re- publiki, kot so cestni sklad, sklad republiške izobraževalne skupnosti, vodni sklad itd. če izvzamemo dosedanje sodelova- nje sklada izobraževalne skupno- sti, so izkušnje z ostalima dve-, ma dokaj trpke. Poročali smo že o strmih serpentinah razvoja cestnega omrežja, ki jih naka- zuje tudi letošnja razdelitev sredstev. Da slabo vzdrževanje cest in neurejeni vodni režim družno poslabšujeta prometne zveze na Kozjanskem ni treba komentirati — le odpreti oči. Na tem, s priporočili podkrep- pljenem nivoju so možna pri- jetna presenečenja. Ta pa so dandanes redka. In kmetijstvo? Od Sotle do Savinje, od takoimenovane juž- ne železnice do Save, je enako. Če bodo torej tudi kreditni po- goji za kmete na tem področju diferencirani, potem bo razlika kaj hitro občutena. Poskusimo razčleniti problem. Kje je vir nastale neenotnosti, če je le-ta res prisotna? Začeti je treba pri tem, s ko- likšnimi sredstvi slovenska dru- žba za pomoč nerazvitim razpo- laga ter z dodatkom, da stabili- zacijska naprezanja te zmožno- sti še zožujejo. Nadaljevati je treba z ugoto- vitvijo, da pojmom nerazvitosti v Sloveniji ne predstavlja le Kozjansko, da so še Haloze. Brkini, predeli Dolenjske, No- tranjske itd. čvrsta odločitev, da je treba nekaj ukreniti, je zbudila inte- rese mnogih in malo je manjka- lo, da bi vsa Slovenija bila pri- pravljena nositi nalepek nerazvi- tosti pri vsej slovenski samo- všečnosti. Na odnose med šestimi »koz- janskimi« občmami je treba gledati realno; priznati, da za šentjursko in šmarsko občino pomeni Kozjansko enostavno ob- čino kot celoto, za ostale pa hud zavesti, da je njihova razvitost bila ravno dovolj za »diskvalifi- kacijo«, sicer pa veUko premaj- hna, da bi spravili negativen pomen besede Kozjansko z dnev- nega reda, ker bi to verjetno storili že doslej. Torej, še tako pravična meja je za koga krivična. Zal tu nI izjem. Enotnost kozjanskih ob- čin je torej razrahljana pred- vsem zaradi teh vzrokov in pri- stanimo, da so kolikor toliko objektivni. Odveč pa so obuje- ni nasveti, da bi recimo jurklo- šterski predel bilo treba čim prej izprazniti, pogozditi. Take besede so zamere vredne, če jih slišimo iz ust, ki so protestirale, ko je nek mednarodni strokov- njak enako rešitev priporočal za celo Kozjansko. JURE KRAŠOVEC. V SPOMIN Umrl je veteran Nogo- metnega kluba v Gotov- ijah Ivan Kuder. Vsesko- zi je bil aktivni član klu- ba. Najprej je bil aktiven na igrišču, kasneje pa v klubski upravi. Poleg re- dnega dela, zaposlen je bil najprej v LIK Savinja, nato pa v Kovinotehni v Celju, je vedno našel ne- kaj dragocenega časa, da se je posvetil športu. Za Ivana Kudra je značilno, da ni bil samo iskren pri- jatelj in tovariš, temveč tudi dober in požrtvova- len športnik. Ni mu bilo dano, da bi dočakal jubilej našega no- gometnega kluba v Go- tovljah, katerega član je bil petnajst let. Ivana Ku- dra se bomo vedno s spoštovanjem spominjali. MIHA VASLE v imenu nogometašev NK Gotovlje martin lupše Letos je bil med tistimi prosvetnimi delavci, ki sta jim celjska izobraževalna skupnost in občinska skup- ščina podelila javna prizna- nja in nagrade. Lahko bi rekli, da je oboje prejel za svoje več kot dvajsetletno delo v prosveti. Kot šolnik, ki se je svo- jemu poklicu posvetil iz či- stega veselja in seveda tudi ljubezni do otrok, je svojo učiteljsko pot pričel v Dobju, jo nadaljeval v Šentjurju, Prevorju in štorah, od ko- der je pred kakima dvema le- toma tirišel kot ravnatelj na 1. celjsko osnovno šolo. Tu se je seveda srečal z novimi problemi. Šola, ki so jo zgra- dili 1927. leta, je namreč edi- na mestna šola, ki ne zado- voljuje potreb sodobnega po- uka, zato jo bo treba temelji- to prenoviti. Marsikaj so že storili, a to, kar je najvažnej- še, naj bi uredili v prihod- njih treh letih. — Ali se vam zdt, da so se razmere v šolstvu od va- ših začetkov zelo spremenile? — Mislim, da, je rekel brez pomisleka. — Glejte, včasih je bila šola šele na drugem mestu, danes jo vrednotimo in tudi stimuliramo čisto drugače. To je vsekakor ve- lika prelomnica. Seveda je v šolstvu tudi danes vse polno problemov, začenši s pet- dnevnim tednikom, ki daje učencem sicer več prostega časa, ki pa ga mnogi ne izko- ristijo kot bi pričakovani. pa tja do učnega načrta, predmetnikov itd. — V čemu vidite največje hibe? — Mislim, da je učni na- črt preobsežen in učence pre- več obremenjuje, po drugi plati pa prepušča učitelje sa- me sebi. da namreč sami opravljajo selekcijo. Drugod po svetu imajo na voljo pri- ročnike, pri nas teh ni. — Kako gledate na stabili- zacijo? — če bi jo dosledno izvaja- li, bi bilo v redu, ampak zdt se mi, da že takoj na začet- ku odstopamo. Cene na pri- mer so se povečale kljub sklepom o zamrznitvi. In tu- di sicer bi morali po mojem marsikaj spremeniti. V oči bodejo pretirani razponi v osebnih dohodkih, — ti so neenotni celo v šolstvu, če- norav naj bi tu imeli enoten sistem — vprašanja odgovor- nosti ne moremo urediti, am- pak na vsej črti popuščamo itd. Ne nazadnje me kot do- mačina s Kozjanskega zelo prizadeva odnos naše skup- nosti do tega zaostalega pod- ročja. In če govorimo o za- tegovanju pasov, bi si jih mo- rali zategovati tudi na vrhu. dhr SKRB ZA ČLOVEKA NI FRAZA... Po zaslugi inž. Jožeta Geršaka je »štafetno palico« v tem inter- vjuju prevzel predsednik velenj- ske občinske skupščine Nestl Zgank. Vprašanje, ki mu ga je zastavil ingž. Geršak, se je glasilo: »Pri gradnji nove tehni- ške šole (v Celju) bodo morale glede na pomen in obseg sode- lovati s sredstvi poleg celjske občine tudi ostale občine celjske regije, katerih dijaki obiskujejo našo šolo in se potem vračajo v občino ter tam razdajajo pri nas pridobljeno znanje. Zanima me, kakšna je na primer pri-, pravljenost velenjske občine pri sofinanciranju izgradnje nove šole. Predlagam, da bi o tem vprašanju ter o njihovih priza- devanjili in dosežkih na podro- čju izgradnje športno-rekreacij- sko turističnih objektov sprego- voril predsednik velenjske občin- ske skupščine, Nestl Žgani:.« »Moram reči,« je poudaril tov. Zgank, »da gledamo pri nas na šolstvo kot na tisto ob- veznost in nalogo, ki jo mora- mo nenetmo izpopolnjevati 'in ji pomagati pri rasti. Poglejte, kaj bi bilo, če bi ne imeli pri nas rudarskega šolskega centra, girrmazije. Ne gre samo za stro- kovno delo, gre za izobraževa- nje, za kulturno dejavnost in za vse tisto, kar šola še daje. Tu seveda mislim predvsem na sred- nje šole. Kar zadeva srednjo tehniško šolo v Celju pa moram reči, da imajo profesorji, šole in vsi drugi prav, ki se zavzemajo in opo- zarjajo, da je graditev nove .^o- le nujno potrebna. V pogojih, kot delajo, trpijo uspehi. Ti po- goji vplivajo na kvaliteto dela in na učne uspehe. Lahko rečem, da smo priprav- ljeni sodelovati tudi pri sofinan- ciranju gradnje te šole. Samo, kako naj to v praksi izvedemo, ko so pa naši družbeni predpisi takšni, da nam na tem podro- čju vežejo roke. In prav zaradi tega, ker občine nimajo mož- nosti, da bi odločneje posegle na področje gradnje novih šol, smo se pri nas odločili za kra- jevni samoprispevek in za dru- žbeni dogovor z delovnimi ko- lektivi. Menim, da je zelo zgre- šeno, ker občine, ki so v razvo- ju, ne morejo napraviti na po- dročju šolstva več kot bi mora- le. To občuti tako Velenje kot tudi Celje. Potrebe po šolah so velike, sredstev za njihovo gra- ditev pa ni. Pa tudi perspektiva je takšna, da nam jemlje voljo in zmanj- šuje angažiranost. Tu mislim na nekatere ukrepe, ki zmanjšuje- jo iniciativo. Pri vsem tem pa moram opozoriti, da sem za prakso dobrega gospodarja. To- da, brez šol, otroškega varstva, komunale ... si našega življe- nja ne morem zamišljati. In da bom konkreten glede so- financiranja celjske srednje teh- niške šole: če bodo pogoji, bo- mo radi pomagali pri njeni grad- nji.« »In kaj pravite na drugi del vprašanja, ki se nanaša na športne, rekreacijske in turisti- čne objekte?« »Prepričan sem, da me boste prav razumeli. Ko se spominjam tistih let, ko sem še bil v rud- niku in ko smo se lotevali gra- ditve novega mesta in mnogih tudi športnih in rekreacijskih objektov, sem vesel, da smo ubraU takšno pot, četudi ni bila lahka. Namesto podpore, smo velikokrat dobili po glavi, kot temu rečemo. Več takih kriti- kov je bilo zlasti zunaj našega mesta. Pa vendar smo šli na- prej, delali in zmagali. Dosti smo napravili pa še vedno pre- malo. Vidite, tu je tista skrb za človeka. Dokazali smo z de- ■ lom, kaj pomeni skrb za člo. veka, za delovnega m za tistegj mladega, ki je sicer prepušča cesti. Trdim, da bi lako bile vse poi v naši dolihi asfaltirane. Pa n samo to. Vsaka šola bi moral im.eti plavalni bazen telovadn eo, igrišča. Zdaj prihajamo d pi-vega pokritega bazena in i ugotavljamo, da bo premajhei zlasti še, če bomo hoteli vsa delno izpeljati plavalne šole z učence osnovnih šol in dijak« še in še bi lahko govoril tem. In še enkrat, čeprav sm na tem področju nekaj naredili nekaterih pravijo, da veliko, s nam zdi, da smo šele na po poti. Nekoč nismo imeli pri td gradnjah toliko težav, ovir, Zdaj je vse drugače. Imam čutek, da še nismo vsi skupaj spoznali, da so ti objekti žii Ijenjska nujnost. Zato tudi to liko naporov, da pridem; i enega ali drugega To so boga! investicije in pri njih ne odpore občinske skupščine, je dom dobil osnovne pogoje za razvoj v lepo izletniško točko. Moram dodati, da ima dom že eno leto tudi tekočo vodo in da se je kapaciteta povečala na 20 ležišč v sobah. Dom je odprt vsako soboto in nede- ljo, po želji in po predhod- ni prijavi pa kadaikoli. Franc Zabukovšek VETERINARSKA SLUŽBA SE UVELJAVLJA Kar so pred leti uredili status šmarske veterinarske postaje kot samostojne sliiž- be, se *e ta Izredno uvelja- vila. Uvedla je med drugim p>ovsem novo tehnologijo pri vzreji pujskov do 10 kilogra- mov in sklenila poslovno so- delovanje tudi s farmo »Dub- ravica« v Zagrebu. Veterinarska služba, ki je lani dobila novo zgradbo, bo imela, kot predvidevajo, le- tos več kot 900 tisoč din bru- to prometa, od tega bodo 35 odstotkov sredstev namenili Za sklade. dl-ir O OBČINSKEM STATUTU Na zadnji seji sta na pr- vih ločenih sejah občinski in zbor delovnih skupnosti ob- činske skupščine najprej raz- pravljala o predlogu občin- skega statuta, zatem pa na skupni seji obravnavala vr- sto aktualnih vprašanj. Med drugim so bila na dnevnem redu izhodišča za sestavo srednjeročnega razvojnega programa občine za obdobje od 1971. do 1975. leta, in- formacija o položaju atom- skih toplic, predlog za usta- novitev krajevne skupnosti Csredek itd. Na seji so spre- jeli tudi več odlokov. dhr NJUNiH PETDESET LET Zlato jesensko sonce si- jalo pred Šumečnikovo hišo, ko sta na pragu sprejela svoje otroke, vnuke in pra- vnuke ata Janez in mama Ana Gostečnik iz Rade.gunde nad Mozirjem. Prišli so jima česti!at k njunemu visokemu jubileju. Praznovala sta pet- deseto obletnico skupnega živ- ljenja. Imela sta sedem otrok, a zdaj je hiša skoraj prazna. Le ena hčerka jima je še ostala v pomoč, že več kot pol stoletja gospodarita na tej kmetiji. Nikdar nista oma- gala pri delu, kljub svojim sedmim križem še primeta za vsako kmečko delo. Oče Janez je invalid prve svetov- ne vojne. Bil je ranjen v no- go in zdaj vse življenje ob- čuti njeno zlo. Pa tudi mati Ana je že od svoje mladosti mnogo trpela, pa še sedaj ni j časa za počitek. l\idi med NOV je bila njima hiša pra- vi dom partizanom. Pomaga- la sta jima oba, kolikor je bilo v njuni moči. Torej vi- dimo, da njuna pot ni bila posuta s cvetjem, pa sta kljub temu dočakala ta zla- ti družinski jubilej, h_ katere- mu jima iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo srečnili in zdravih let. G. M. NOVA ŠOLA s skoraj trimesečno zamu- do so naposled v Rogaški Slatini odprli novo šolo, ki so jo zgradil s sredstvi šmar- ske občine in krediti repub- i liške izobraževalne skupno- j sti. Otvoritev je bila pove- zana, s praznovanjem dnc/a republike. Nova šola ima 17 učilnic, več kabinetov in druge po- trebne prostore in pomeni seveda za šmarsko področje izredno pridobitev. V njej bo imelo 830 učencev povsem drugačne delovne in učne po- goje, kot so jim jih lahko nudili stari • šolski prostori, ki so malone že razpadali. dhr DOGOVOR O ŠTIPENDIRANJU v procesu boljše.ga ureja- nja problemov štipendiranja študirajoče mladine in spod- bujanja k boljši in dolgoroč- nejši kadrovski politiki je tu- di konjiška občina sklenila pristopiti k skupnemu ure- janju teh zadev na področju republike Slovenije. Pred dnevi je tako občinska skup- ščina v SI. Konjicah podpi- sala sklep o pristopu skup- ščine občine k družbenemu dogovoru o kreditiranju in štipendiranju učencev in štu- dentov v SR Sloveniji. Ta akt bodo podpis ealddrl tu ge organizacije v občini kot so občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, ob- činski komite ZMS in drugi. Trenutno prejema na ob- močju konjiške občine šti- pendije 340 mladih ljudi, od tega 160 na. poklicnih šolah, 91 na sredjnih šolah, a osta- li na višjih in visokih. Števi- lo štipendistov na višjih tn visokih šolah še nI ^dovo- lj ivo spričo potreb v občini tn v primerajvi s sedanjo strukturo zaposlenih kadrov in njihovo usposobljenostjo. BESEDE KNAPOV v nedeljo v Hudi jami. Občni zbor sindikata. Nabita dvorana sindikalnega doma. Prignal jih je živ interes, da bi zvedeli, kako bo z njimd, vmes pa so po\'edali trem gostom tisto, kar sicer eni sami dobro vedo; kako pri n.iih je. Niso govomj.ki, pravijo. O, ko bi pri nas vsi v tako malo besedah toliko povedali. AUGUST PINTER: "»Polo- žaj laških rudarjev in razme- re, ki jim jih krojijo tudi širši družbeni dejavniki so takšne, da si sindikalna or- ganizacija v rudniku zastav- lja naloge in cilje, podobne tistim, ki so značilni za sin- dikat v razredni družbi, ta- koimenovane klasične cilje in naloge, ki , naj bi v naši stvarnosti veljale že za zgo- dovinsko obliko v sindikal-. nem gibanju«. IVAN ALBREHT: »Kaj mJ je treba dopovedovati vam, tovariši, o težavnosti rudar- skega stanu, o tem da nosi- mo na »šiht« po dvojne hla- če in srajce, da nas v odko- pu Govce kot ploha zaliva talna voda, v Jožefa pa v hudi vročini pot v potokih. In za kakšen dohodek? Do- hodek, ki je zmrznil s ceno premoga vred, statistike — tudi doma imamo vsak svo- jo — pa govorijo o nenehni rasti življenjskih stroškov«. FRIDERIK KRAŠEK: »De- lavnice runiške^a zunanjega obrata se praznijo. Vedno manj mehanikov, električar- jev, kovačev, tesarjev in zi- darjev je. Tisti, ki so odšli pripovedujejo, da drugje ve- liko več zaslužijo, delajo v mnogo boljših pogojih. Pra- vijo, da naj potrpimo. Tako So nam svetovali že lani in da bo letošnjo i>omlad zače- la rasti nova tovarna. Saj raste, v Logatcu. Pravijo, da je že pod streho.« D.IRKO PRESKAR: Govo- ril je o samoupravljanju, o tej neodtujljivi, ustavni pra- vici delovnega človeka, pra- vici, ki je tudi dolžnost, o boju proti samovolji, šika- nam, krivicam, tudi na videz majhnim. Ni povedal če nje- gove besede veljajo razme- ram v kolektivu, a najbrž bi, če bi tako mislil. A ker je govoril splošno, se torej ni omejil na samoupravljanje v temelju, torej tudi na višjih ravneh. PETER PODBEVŠEK: «... in potlej se spomni nek- do na vrhu in pravi, da laški problem rudništva sploh ni problem, če rudarje rabijo v Trbovljah, v Velenju. Kar ta- ko kot v starih gnilih časDi, culo pod pazduho ... S težavo je vstal in s te- žavo sedel. Išijas ga je zvil. Čudno, od česa? Polovica jamskih delavcev je invali- dov, kot on ... »Kam je šla legendarna revolucionarnost rudarjev, da tako voljno, potrpežljivo in preveč razumevajoče prenašajo vse tegobe?« Te besede je predsednik sindikalne podruž- nice Avgust Pinter sicer izrekel v uvodnem referatu, toda ali niso ravno pravšnje tudi za zaključek? JURE KRAŠOVEC iiiii;i;iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiriii,i»,iM,........................................................................................................... njihov praznik tudi naš NI TOLIKO POMEMBNO TEKMOVANJE, KOT POMOČ INVALIDNIM OSEBAM TAKO GLEDE MEDICINSKE REKREAKCIJE KOT TUDI OSTALEGA, DA BI JIM VRNILI VSAJ DEL TISTEGA, ZA KAR JIH JE PRIKRAJŠALO ŽIVLJENJE! Zaključna prireditev je bila v dvorani Tovarne nogavic na Polzeli. Na posnetku vidimo ljudi, ki so najbolj zaslužni, da so težki invalidi preživeli lep in prijeten dan ob športnili srečanjiii. Od leve proti desni: Stane LAVRIČ, predsednik Zveze za šport in rekreacijo v Sloveniji, JoTkio RO- ZMAN, predsednik žalske Občinske skupščine, ki je bila pokrovitelj srečanja, Jaka ROJŠF^K, predsednik Občinskega odbora ZB NOV, Lojze PIŠKUR, predsednik Invalidskega .športnega dru- šiva Celje in Radoslav RADANOVIC, podpredsednik Zveze za šport in rekreacijo Jugoslavije. Vsi invalitJi so jim rekli hvala. Bila je sobota, dan pred ve- liikim praznikom, dnevom re- publike. Zbrali so se v Žalcu. Več kot 200 jih je prišlo iz naj- različnejših krajev Slovenije. Večina je imela s seboj spre- mljevalce. Marali so jih ime- ti. Sonce, kot bi vedelo, da ti- sto jutro ne sme zaspati, da mora že v zgodfjih jutranjih urah pregnati meglo in te- mo, Oibsijatl pokrajino, jI vdahniti toplino in svežino, podarjeno preko ozarjenih dreves, še zaspanih potokov in ro'sna*:.ih travnikov. Vsi so hoteli njim, ki so zadnjo sobo(X) prišli v Sa- vinjsko dolino, pripraviti pri- jeten dan. V Žalcu in Šempetru je bi- lo letošnje Republiško tek- miovanije invalidov. Organizator: Invalidsko športno društvo Celje. Pokrovitelj: Skupšet je to, da me je težiko ujeti. Se nadaljuje 9. december ]970^ ^ , STRAN II tedenski mozaik Na Poljskem imajo tudi le- tos težave s preskrbo. Mno- gih potrošnih stvari primanj- kuje. Poljaki sami za ilustra- cijo tega stanja v šali pripo- vedujejo tole uganko: »Dol- ga, zelo dolga je, zvita je, hrani pa se z zeljem. Kaj je to? (Odgovor: vrsta za me- so!}« ... Slavni španski bi; koborec Ei Cordobes je ne- davno dobil do^poljenje za le- tenje z lastnim letalom. Ven- dar so mu za to postavili po- goj: leteti sme samo v s^orem- stvu kakšnega človeka, ki zna brati in pisati. Sam Cordo- bes je namreč nepismen .., Portugalski večernik »Diario Popularu« je zelo original- no proslavil 28 obletnico iz- hajanja. Naročniki so dobili jubilejno številko, ki je še od daleč prijetno dišala. V tiskarsko barvo so namreč vmešali parfum . .. Gospa Betttj PentroiDS iz mesta Fen- nix v ZDA je mestnemu so- dišču tožila gospoda boga, češ da je brez razloga poslal strelo na njeno hišo. Sodišče je vsemogočnega spoznalo za krivega in ga obsodilo na plačilo 100.000 dolarjev od- škodnine. Po obsodbi so za- čudeni novinarji spraševali predsednika sodišča Tenc]^, kako misli doseči izpolnitev obsodbe, ta pa jim je dejal: »Zelo j!reprosto. Dosegli bo- mo, da bodo odškodnino pla- čale mestne cerkvene oblasti. Saj trdijo, da predstavljajo boga, torej naj še vplačujejo zanj« ... Predsednik Konga general Joseph Mobutu ni- Tna ravno najboljšega mne- nja o politikih. Nedavno je o njih dejal tole: »Politiki so naši deželi prizadeli toliko hudega, da jim ne smemo dovoliti, da bi še naprej po- čenjali zlo. Zato v svojo vla- do nisem vključil nobenega politika« ... Ameriški tednik »U. S. Neivs and Worl Re- port« je takole označil ame- riško pomoč tujini: »Najprej vzamejo denar revežem v bo- gati deželi, potem pa ga dajo bogatašem v revni deželi...« Tipanje v mraku Premalo organizirana proizvodnja in trgovina - Živinorejci so previdni - Včasih primanjkuje nekaterih živil zaradi neuskladenih cen s stroški Podoba je, da nam gospo- darstvo vse bolj uhaja na stranpota. Dogajajo se stvari, ki jih v načrtni proizvodnji in preskrbi prebivalstva ne bi smelo biti. Lansko jesen je bila cena suhega koruz- nega zrnja pod zajamčeno (63 par za kilogram), zdaj pa je skoraj že dvakrat tako visoka. Ceno olja bodo zvi- šali, ker bomo morali uživati uvoženo. Poleg uvoza mleka in mesa so gospodarstveniki pred kratkim predlagali, da bi uvozili 400.000 ton živin- skih krmil, sicer bo prihod- nje leto še bolj primanjko- valo mesa in mleka kot le- tos. PJ Naštevali bi laliko še naprej. Za iskanje vzrokov pa bo gotovo že to dovolj. Letos smo pridelali precej manj koruze kot lani. Naši izvozniki pa so vzlic temu sklenili pogodbe s tujimi tr^ govci za večjo količino. Po- godb ne morejo razdreti. Iz- voziti bodo morali okrog 400.000 ton koruze. V zameno pa bo treba uvoziti toliko zrnatih krmil za našo živino. Ta bo draga, četudi ne bo treba plačati carine! m Cena koruze je torej porastla zaradi tega, ker je je premalo. Zakaj jo potem izavažmo? Do avgusta je lah- ko delal vsak izvoznik po svoje, ne da bi upošteval po- trebe naših živinorejcev. Na svetovnem trgu je koruza imela ugodno ceno. Izvozni- kom se je ponujal lep zaslu- žek. Seveda dokler je bila pri nas koruza poceni. Mor- da pa izvozniki niso niti ve- deli, ali bomo letos pridelali dovolj koruze za domače po- trebe. Tega ni nihče zahteval od njih. Oni so le »trgovci«! Kako bo založen domači trg, naj razmišljajo tisti, ki po- trebujejo blago. Morda še pri- delovalci, da ne bodo imeli težav pri prodaji . .. B Podobno so ,je zagodli s sončničnim semenom Veli- ko so ga izvolili, čeprav bi le- tošnji pridelek potrebovali doma. Pridelovalci so namreč ugibali, koliko naj posejejo, da bodo lahko prodali ves pridelek. Imeli so še kar srečo, čeprav so morali tipa- ti v mraku, kajti vsi nasveti so temeljili na ugibanju. Tu- di ob letošnjem neugodnem vremenu bi njihov pridelek zadoščal za domače potrebe, če koruze in sončnic ne bi izvažali. Ob ugodnejši letini pa bi bilo še nekaj za izvoz. m Enako srečo imajo živi- norejci, čeprav tudi oni le tipajo in iščejo možnosti, ka- ko se znajti v nenačrtnem gospodarstvu. Cena živine je doslej bila še kar ugodna. ker pitanih živali ni bilo pre- več že dve leti. Za goveda smo že pred dvema letoma slišali, da jih precej časa ne bo dovolj, ker krava skoti v enem letu le eno tele in tisto je treba pitati skoraj dve leti. Zaman pa čakamo na veliko ponudbo pitanih prašičev, ki so jo nekateri strokovnjaki napovedali že za lansko jesen ali vsaj za le- tošnjo pomlad. Plemenska svinja res skoti veliko pra- šičkov. Koliko bo od njih pitancev, pa je odvisno tudi od rejcev, ne le od pujskov. Kmetovalci pitajo raje nekaj manj kot preveč. Bojijo se, da bi se ponovilo, kar so doživeli pred leti, ko se po- rabniki cenenega mesa niso zmenili za njihove težave. Podoba je, da kmetovalci, tudi drobni, neorganizirani proizvajalci znajo bolje go- spodariti, kadar jim dopušča- jo okoliščine, kot »strokov- njaki« za cene živil in življnj- ski standard delovnih ljudi. JOŽE PETEK PODPIS — Sporazum, ki sta ga dosegli Zahodna Ne.mčija in Poljska, je prišel podpisat sam zahodnonemški kancler Willy Brandt (levo). Ob prihodu v Varšavo ga je pozdravil predsednik poljskega državnega sveta Jožef Cyrankiewicz (desno). TELEGRAMI AMAN — Jordan-ska vojska je v ponedeljek z oklopnimi vozili in topništvom napadla palestin- ska oporišča na severu Jordanije. To je sporočilo vodstvo palestin- skega gibanja, ki pa ni dodalo nobenih podrobnosti. LONDON — Poročajo, da so britanske oblasti izgnale tri naj- višje uslužbence sovjetskega trgo- vl:iskega predstavništva v Londo- nu, češ da so se ukvarjali z vo- hunstvom. SIDNEV — Na sovjetski ladji »Novgorod«, ki je zasidrana v avstralskem pristanišču Perth sta eksplodirali dve bombi, ki sta k sreči povzročili samo gmotno ško- do. Oblasti so prepričane, da gre za atentat. BURGOS — Na sodišču v tem španskem mestu sodijo skupini Baskov zairadi obtožbe o gveril- ski dejavnosti. Dva obtoženca sta pred sodiščem izjavila, da so jih v zapora telesno mučili. Proces je izzval val orotestov po vsej Špa- niji. LIZBONA — Portugalska vlada je za-\Tnila vse obtožbe OZN, češ da je ona pripravila neuspelo ag- resijo na Gvinejo. Posebna komi- sija OZN je zbrala številne doka- ze o portugalski krivdi, ki pa jih ' portugalska vlada zavrača. tedenski zunanjepolitični pregled Titova pot v Italijo Predsednikov obisk v Italiji je vsebinsko nadaljevanje in zaključek njegovih nedavnih evropskih potovanj, med ka- terimi se je srečal z najviš- jimi voditelji petih evropsidh držav — članic evropske go- spodarske skupnosti. Ta po- datek že sam po sebi priča, da gre za politično akcijo, ki je posvečena predvsem urejanju in utrjevanju polo- žaja v Evropi, zlasti pa na- ših odnosov z najmočnejšo gospodarsko grupacijo — EGS Obisk v Italiji pa je seveda še tudi nekaj več kot to. Gre namreč za sosednjo dr- žavo, s katero smo v zadnjih^ letih dosegli izredno vi?^oko stopnjo sodelovanja, kljub nekaterim nerešenim proble- mom, ki še obstajajo. Med temi je treba predvsem ome- niti vprašanje naše manjšine v Italiji, ki še vedno ni ure- jeno tako, da bi bili naši rojaki v Italiji lahko zado- voljni, čeprav se tudi na tem področju stvari postopoma spreminjajo in izboljšujejo. Omeniti je treba tudi, da še vedno ni formalno potrjena naša meddržavna meja, ven- dar obe strani menita, da to ni vprašanje, ki bi lahko ovi- ralo vse večji razvoj dobrh sosedskih odnosov. Le-ti so pripeljali med drugim do te- ga, da je meja med Jugosla- vijo in Italijo med najbolj odprtimi v svetu, da oboje- stransko koristno gospodar- sko sodelovanje nenehno na- rašča, da se širi tudi sodelo- vanje na drugih področjih in da sta Italija in Jugoslavija že postali primer plodne in aktivne koeltsistence držav z različnimi družbenimi siste- mi. O potrebi nadaljevati ta- ko politiko ni nikakršnih dvomov ne na italijanski ne na naši strani, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo Titov obisk nova velika spodbuda v tej smeri. Predvideno .^e, da bo pred- sednik obiskal tudi papeža. Tudi to je v skladu s poli- tiko Jugoslavije, ki teži k dobrim odnosom z vsemi dr- žavami. Vatikan sicer kot dr- žava ne pomeni praktično nič, toda kot politična sila v svetu pomeni dosti. Pokon- čilske spremembe v Vatikanu in nova politika katoliške cerkve sta omogočila popolno normalizacijo odnosov in Ti- tov obisk bo samo potrdilo pripravljenosti, da vzdržuje- mo normalne odnose tudi z Vatikanom. V Varšavi je zahodnonem- ški kancler Willy Brandt na čelu zelo močne zahodnonem- ške delegacije podpisal spo- razum med Zahodno Nem- čijo in Poljsko. Bonn je s tem sporazumom priznal poljske zahodne meje na Od- ri in Nisi in s je od- padla gla^Tia ovira za nor- malizacija odnosov med Polj- sko in Zahodno Nemčijo. Po nedavnem podobnem spora- zumu, ki sta ga podpisala Bonn in Moskva, je to že drugi bistveni korak k od- pravljanju posledic zadnje vojne v Evropi in normaliza- ciji odnosov med Zahodno Nemčijo in socialističnimi državami. Pričakujejo, da bo- do v kratkem začeli poga- janja za sklenitev podobnih sporazumov tudi s Češkoslo- vaško in Madžarsko. Preden bosta sporazuma za- čela dokončno veljati, l>o tre- ba rešiti še zamotano l>erlin- sko vprašanje. Zaenkrat ni še prav nič znano, kako bodo ta kočljivi vozel razvozljaU, jasno pa je, da tako na Za- hodu kot na Vzhodu želijo končno spraviti z dnevnega reda tudi to vprašanje in da sta za sporazum zainteresira- ni obe strani. To pa je tisti glavni pogoj, brez katerega sporazum sploh ne bi bil mo- goč, hkrati pa že sama pri- pravljenost obeta, da bodo rešitev le našli. šefi držav in partij članic varšavskega pakta so se ne- davno v vzhodnem Berlinu dogovorili o skupni politiki do Zahodne Nemčije. Ne ve- mo sicer podrobnosti, vendar lahko trdimo, da .so sklenili nadaljevati proces normaliza- cije in da so vsaj v glavnem štrli nasprotovanje Vzhodne Nemčije, ki je menila, da se ta proces odvi.ja prehitro. Večjih ovir na tej poti ni več. zato lahko pričakujemo tudi v prihodn,je ugoden razvoj odnosov med Vzhodom in Zahodom v evropskih' okvirih. To pa po svoj? bistveno prispeva k temu, da postaja vse bolj stvarna zamisel o evropski varnostni konferen- ci — ali o več zaporednih konferencah — na kateri bi skušali najti rešitev še za preostale probleme, pred- vsem za več,je odpiranje vrat z Vzhoda na Zahod in obrat- no. PHNOM PENH - V Kambod- ži se nadaljujejo astri boji med vladnimi četami, ki jim pomaga- jo južnovietnamske čete in os- vobodilnimi silami. Poročila pra- vijo, da gre vladnim četam sla- bo. V najnovejši večji bitki, šest- deset kilometrov severozahodno od glavnega mesta Kambodže. so vladne siie izgubile cel bataljon vojakov. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Težavno utiranje poti ■ PREDSEDSTVO ZKJ O IZ- VAJANJU UKREPOV ZA STABI- LIZACIJO — Prejšnji teden v če- trtek, je predsedstvo Zveze komu- ndstov Jugoslavije obravnavalo de- javnost komtmistov pri uresniče- vanju sklepov konference ZKJ. Pri tem je predsednik zvezne vlade Mitja Ribičič podrobneje razložil pomen dosedanjih stabilizacijskih ukrepov ter odgovoril tudi na dvo- me in pomisleke, ki jdh nekateri izražajo ob teh ukrepih. Ob koncu svoje razprave je opozoril na tri pomembna in težavna vprašanja. Prvo vprašanje zadeva dokončno Mcvidacijo državn^a kapitala na ravni federacije oezdrama likvida- dijio neproraouinske bilance federa- cije. To so temeljna ekonomsko politična vprašanja, kd jih je treba luredifci z medrepubLiškim spora- zumom. Drugo vpražanje zadeva devizni režim in druge ukrep«, ki nag bd pomagali oikrepdti konku- renoBO sposobnost našega gospo- darstva na tujem trgu. Tretje vpra- Saffije pa se nanaša na potkojninsko- invaliidisiko zavarovanje, na zaščito borcev in na dmiga neurejena so- cialna vprašanja, ki so še zmeraj v pristojnosti federadje. 3V!!itja Ribičač je v svojem go- voru poudaril tudi to, da je zve- 2jni izvršni svet samo eden izmed dejavnikov v naši družbd, ki ima na skrbi uresničenje stabilizacij- skega programa, ker je naloga ve- liko širša ter zadeva vse republike, občine, delovne organizacije in sa- moupravne skupnosti. Edvard Kardelj je na omenjeni seji obvestil predsedstvo, da je pripravljanje sprememb politične- ga sistema združeno v okviru usta- vne komisije zvezne skupščine. Strokovno-politične skupine so že sestavile prve teze za spremembo ustave- Dr. Vladimir Baikai^č pa ie poročal o delu skupine za razvoj gospodarskega sistema, ki je usta- novila za proučevanje posameznih vprašanj osem podskupin. ■ VKLJUČITEV VSEH — Dele gabi slovenskih občin, republiški zbor in enotni zbor delovnih skup- nosti republiške skupščine so prejšnji teden zelo obsežno in po- lemično razpravljali o tem, kakšna naj bodo ekonomska politika in izhodišča za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbe- nih potrebnih v prihodnjem letu v Sloveniji.* Pri tem je bilo po- udarjamo, da sprejemamo ta do- kument v Sloveniji v razmerah, ko ostajajo edconomske funkcije federacije še nespremenoene, kar omejuje tudi republiko, da bd. spre- jela širše zasnovan stabdllzacijskJ program. Po predloženem doku- mentu bi se smeM v prihodnjem letu povečati prispevki, Id pred stavljajo pretežni vir dohodkov proračunov republike tn občin, naj- več za 10,8 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom, da bi lahko raz- bremenili gospodarstvo. Spričo te- ga pa bo seveda treba omejiti vse vrste splošne in koleiktiviie potroš- nje, razen nekaterih izjem. Delegati občin in poslanci so v glavnem podprli politiko, ki jo je zasnoval in predlagal republiški izvršni svet. Pri tem pa je bilo poLidarjeno, naj v najkrajšem času izdelajo stabilizacij sike programe tudi občinske skupščine, delovne organizacije in vse druge samo upravne skupnosti. ■ NOV SAVSKI MOST V BEO GRADU — Predsednik Tito je v petek slovesno odpTl novi most prek Save v Beogradu. Razen tega je odprl tudi predor pod Terazi- jami in pa sodobno trgovino v pod- hodu za pešce, v kateri je moč ku- piti vse, od toplega obroka do pralnega stroja in je odprta ne prekinjeno dan in noč. Predsednik Tito je poudaril, da Je Beograd s temi objekti dobil pravo velemest- no podobo. Naslednja velika na- loga Beograda pa je, po mnenju predsednika Tita, sodobna ureditev železniške postaje. ■ VERNIKI SO ENAKOPRAV- NI DEL NAŠE DRUŽBE — V pe- tek je bdla na republiški konferen- ci SZDL Slovenije prva seja koor- dinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravne družbo tn cerkvijo. V tem odboru, ki ga vodi predsednik republiške konfe- rence SZDL Janez Vipotnik, sode- lujejo tudi duhovniki in verniki. KoordinacajiStlcI odbor se bo ukvar- jal predvsem s položajem verni- kov in cerkve v samoupravni druž- bi. Zato bo njegova skrb tudi utrjevanje zavesti, da so verniki sestavni in enakopravni del naše socialistične družbe. V okviru tega bo sproti opozarjal na kakršne- koli pojave podcenjevanja ali za- postavljanja vernih občanov na njihovih delovnih mestih a.li pri vključevanju v samoupravne organe. ■ LADJE SPET SKOZI DJER- DAP — Po štirinajstih dneh, od- kar je narasla voda vdrla v del gradbišča hidroenergetskega sisite- ma Djerdap na Donavi, so v petek dopoldne spet odprli plovbo po jugoslovanski splavnioi za ladje. Med prekinitvijo plovbe se je na obeh straneh gradbišča nabralo več kot 400 ladijskih konvojev iz vseh podonavskih držav. 12 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIHvsak četrtek 60.000 izvodov! TRAGEDIJA v OJSTRICI 28:LETNI ING. GABRIEL KUŠTRIN-ELKO IZ CELJA JE PADEL Z VRHA OJSTRICE 450 METROV GLOBOKO. DRAMATIČNO REŠEVANJE V SNEGU IN MRAZU. Ltpo vreme v nedeljo je v naše planine privabilo mnogo planincev in plezalcev. Ena skupina, Elko Kuštrin, Irena Inkret, .lože Kodre-Jodl in Ilisto Sovčev so se namenili na Ojstrico, Po bivakiranju v stenah Ojstrice so se zgodaj v nedeljo odpravili proti vr- hu. Vreme je bilo čudovito, stene pa zaradi pozledi ^a- lirbtne. Po krajšem počitku na vrhu so se malo pred pol- ilnevom odločili za sestop. Prva sta sestopila Kodre in Sttvčev, za njima pa bi naj Kuštrin in Inkretova. Ko sta prva dva že premagala prvi spust, sta zaslišala dekle, ki je vpilo, da je Kuštrinu .spo- drsnilo. Vrnila sta se, vendar sta ugotovila, da nimajo do- volj opreme za reševanje, saj je Kuštrin po ledeniku zdr- snil čez rob, globoko v »ko- tel« severozatiodne stene. Po- hiteli so v dolino po pomoč. Kodre je ostal v bivaku, Sov- čev pa je pospremil dekle do Logarske, kjer je obvestil o nesreči postajo milice in UJV, ti pa gorsko reševalno .službo v Celju. Malo pred šestnajsto uro je UJV obvestila Staneta Ve- ninška, načelnika gorske re- se vahie službe, ta pa je začel z iskanjem reševalcev, saj .'odobnih de- janj. Tokrat sta se Anton Ko- sec in mladostni K. B. pri- V pogovoru je Anton Kočec sicer obljubil, da se bo »po- boljšal«, vendar je pozneje z raznimi kaznivimi dejanji zopet po^iazal, da so njegove besede in obljube prazne, lažnive. družila Valentinu Žnidarju, za katerim j.e Vekoslav Tan- ko, okrožni sodnik v Celju razpisal tiralico, žnider je bil osumljen kaznivega dejanja. Pred sodbo se je zaposlil v Zahodni Nemčiji. Ko je pre- jel poziv za sodo obravnavo je sicer prišel domov v Soj- nik pri Konjicah, vendar na razpravo ni prišel. Ko so ga varnostni organd začesU iska- ti, so izvedeli, da se je vrnil z avtomobilom m pridružil Koscem. Ob vlomu v Mencov Mar- ket so varnostni organi pri- šli do utemeljenega suma, da so to sramotno dejanje opra- vili prav ti trije osumljenci. Odkrili pa so Jih tele po ne- kaj dneh miličniki v Slavon- skem Brodu. Tamkaj so nam- reč iskali neke zmikavte in pri legitimiranju v neki go- stilni naleteli tudi na to sum- ljivo trojko. Ujeli so le 2nl- derja, ki je imel ponarejene dokumente na ime nemškega državljana C^orga Bucklerja, Tudi z dokumenti o lastni- štvu bmveja ES-GZ-858 ne- kaj ni bilo v redu. Pri sebi je imel sicer »potrdilo«, da je vozilo za 200 starih tisoča- kov kupil od Ivana Kurnlja, ki živi pri Koscih in je tre- nutno na prestajanju zapor- ne kazni, žnidarja so prepe- ljali v Celje, ostala dva ubež- nika pa so po nekaj dneh prijeli miličniki blizu Brežic, ko sta se vračala. Zoper vse je uvedena preiskava. - ez VESTI IZ EMO ZASLUŽEK SAMO ZA IZVRŠENO DELO v EMO že dalj časa piipravljajo nov sistem nagra- jevanja, ki bi nadomestil sedanjega. Ta velja že več kot sedem, let in zaliteva nujne spremembe. Vse dosedanje spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in kriterijev nagrajevanja so bile le nujno vsklajevarnje do- sedanjega sistema nagrajevanja s tekočim razvojem gospodarjenja podjetja ter splošnimi ekonomskimi družbenimi poja-"/!. Pri zadnjem začasnem predlogu naj bi se sistem nagrajevanja za nekatera strokovna delovna mesta spre- menil, je na razpravali svetov delovnih enot in delovnih skupin je razpravljal tudi poslovni odbor in jih večji del več reševalo s posameznimi pogostimi spremembami samo za nekatere skupine delovnih mest, temveč naj se pripravi tak sistem nagrajevanja, ki bo omogočal stvarnejše vred- notenja dela na posameznih delovnih meistih, s tem pa tudi pravilno in piavično nagrajevanje za opravljeno delo. O stališčih svetov delovnih enot in nekaterih delovnih skupin je razpravljal tudi poslovni odbor in jih večji del upošteval. Tako bo po sklepih, ki jih je ta sprejel nagra- jevanje strokovnega kadra in sistem nagrajevanja nasploh moral temeljiti na stvarnih pokazanih de]o'.mih uspeliih na delovnem mestu. Tak sistem nagrajevanja po delu pa bo zadržal stro- kovno jedro kadrov v podjetju ter ustvaril nove možnosti za pridobivanje novih strokovnih kadrov. Sistem nagraje- vanja bo moral upoštevati tudi določeno razmerje med najnižjimi in najvišjimi delovnimi mesti, ki je sedaj v večjih primerih nestvarno. Skratka, nov sistem nagra- jevanja, ki se bo predvidoma uveljavil do konca prvega polletja prihodnjega leta mora imeti take kriterije, ki bodo vzpodbudno vplivali na vse zaposlene za dvig storil- nosti dela. EMIL .JELČIČ GOSPODARSKA PROPAGANDA EMO SPOROČA! Meseca decembra bo zaključena enoletna akcija pro- daje sobnih peči EMO {mHO-i, EMO-5, EMO--8 in KAMIN EMO-5) z vehko zabavno glasbeno prireditvijo v Saraje\Ti. Prireditev, ki je namenjena potrošnikom, bo spregovorila o tovarni in izdelkih, popularni pevci narodne in zabavne glasbe pa bodo popestirili.program prireditve. Desettisoči jugoslovanskih kitpcev bodo imeli svoje kupone za žre- banje v velikem bobnu, Ier« si je kot izbrano podjetje pridobila pravico pro- izvodnje visokokvalitetnih in modnih izdelkov za Jugo- slavijo in večino vzhodnoevropskih držav. Toni Hercfeler OCVIRKI SONCE LIGNIT IN Se dva koraka pa smo v zimi. Tisto »za soncem greje najceneje lignit« le- tos, pr'mej, ne bo čisto držalo, zakaj zadnje čase dobivajo v Savinjski doli- ni iz Velenja premog, ki nima več toliko toplote kot jo je oddala 1 tona lignita lani. Namesto ti- stih velikih grud kamenja ,bi moralo podjetje po- slati še nekaj sonca kot pomoč za kalorije. Pa še precej dražji je letos pre- mog! POMAGAJ SI SAM Očitno se tega načela držijo na celjski železni- ški postaji, ker ponoči zaklenejo čakalnico. Moja znanca sta jo pred zad- njimi prazniki hotela mahniti čez mejo, a je imel vlak skorja dve de- beli uri zamude. Kam naj bi sredi noči drugam kot v čakalnico? Pa se kljuka ni in ni hotela vdati. E, tovariši, kar na prostem na peronu pa le ne gre puščati potnikov sredi no- či. Bar v Celei ni tako vehk, da bi vanj šli vsi, ki se ponoči znajdejo v Celju. STABILIZACIJA En čisto majhen ocvir- ček v zvezi s tem: Sosed Jaka se je oni dan pK>šteno prismejal domov s stek- lenico pod roko. O, pa ta ni bila na pol prazna! Pohia je bila — šampanj- ca. »Nazdravimo, fantje, stabilizaciji!« je ra^vnet pozival sosede. »Presneto, v času stabilizacije je šampanjec edini artikel, ki ne le, da se ni podra- žil, ampak se Je celo po- cenil na 16 dinarjev.«