"PROLKTAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. NO.—ST. 1204. In t« red m mkui^-cUu matter DwtnW I. Ulf, «t th« post off i«* M ChUago. 111., undtr t h« Act of Con»r««. tff March »rd. l»7t CHICAGO, ILL.. 9. OKTOBRA, (OCTOBER 9.) 1930. PublUh*4 wooklr at MS» W. 20th S«. LETO—VOL. XXV iT KAPITALIZEM POD FAŠIZMA KLERIKALCI IN HABSBURGOVCIV AVSTRIJI GROZE S FAŠISTIČNIM PUCEM ZA ODPRAVO REPUBLIKE Glasovi o skupni akciji socialistov in komunistov proti Hitlerjevcem.—Sanje v Italiji o fašističnem bloku Italije, Nemčije, Avstrije in Ogrske Napredek nemških fašistov na stopnjo druge najmočnejše stranke v rajhu je opogumil avstrijske fašiste, ki so koncem septembra vrgli s triki zmerni Schoberjev kabinet ter sestavili s sodelovanjem svojih zaveznikov klerikalcev ek s trem no reakcionarno vlado. Eden novih fašističnih ministrov je odprto zagrozil, da fašisti ostanejo vlada, tudi ako dobe pri državnozbor-skih volitvah novembra t. I. večino socialisti. V novi vladi je zunanji minister bivši kancelar in voditelj krščansko socialne stranke duhovnik Seipel. Fašizem v Avstriji je celo bolj klerikalen kakor v Italiji. Fašistična milica črpa svojo oboroženo moč največ med kmečkim ljudstvom in med' habsburgovci, ki ne morejo pozabiti starih Francjožefovih časov. Njihov glavni cilj je zrušenje socialistične stranke ter "osvoboditev» Dunaja iz "socialističnih klešč." Kapitalizem s »vojo deklo klerikalno stranko se zaveda, da socialisti pridobivajo na moči in vplivu med ljudstvom in ker reakcija nima nobenega izhoda več k zmagi z demonstratičnimi metodami, se je zatekla pod masko sile . Krinka, pod katero operira reakcija INDUSTRIALIZACIJA POLJEDELSTVA HSjrrr ' **• "ejirfii rt'f r MUČNA SITUACIJA NA KITAJSKEM K- _ ~ -I *: Okrog 1,000,00 mož na Kitajskem je bilo prošle mesece in že dolgo prej stalno pod o-rožjem. Skoro vse te čete so bile zapletene v civilno vojno. Vzdrževanje teh armad stane milijone dolarjev mesečno, ob enem civilna vojna spravlja v zastoj, ali pa v kaos gospodarski razvoj Kitajske. Položaj je še vedno kaotičen. Ko je poražen en general, pa se kje drugje pojavi drugi, ki se upre nacionalistični vladi v| RUSKO BLAGO NA SVETOVNEM TRGU Kampanja proti Rusiji nastaja, je s svojimi produkti zopet postala občutna tekmovalka na svetovnem trgu.— Eksekutiranje sabotažnikov. Fašizem v Avstriji je le krinka, pod katero operira klerikalna reakcija skupno s kapitalističnimi interesi proti naraščajoči moči socialne demokracije. Ko so fašisti v Avstriji čuli prv« vesti o rezultatu volitev v nemški parlament, so se razveselili napredka nemške fašistične stranke in začeli metati v svet izjave, da je fašistična revolucija v Avstriji neizbežna. Dogodila se bo in izvedla svoj program. Ker so prihajali v svet z grožnjami celo ministri, so postali treznejši elementi v buržvaznih strankah nervozni vsled strahu ,da bodo vsled nesigurnosti gospodarske razmere v Avstriji še bolj poslabšane. Tudi velik del meščanskega časopisja je zahteval od ministrov, naj nastopajo tako kot se za odgovorne ljudi «podobi. Grožnje, da fašisti ne bodo upoštevali ljudske volje, če se pri volitvah izreče z večino glasov proti njim, ne morejo vplivati ugodno na mirni razvoj dežele, in ne na mirne odnošaje v Evropi, pač pa obratno. Vsled pritiska je moral notranji minister izjaviti, da je bil "pomotoma napačno citiran", kajti on ni grozil s pučem. Vzlic temu preklicu je nova vlada izgubila v svetu zaupanje, ker ima pro-vokatorske namene. Moč socialistične stranke Socialistična stranka v Avstriji je trdna in dobro organizirana. Njena trdnjava je Dunaj. , Namen fašistov v slučaju puča je Dunaj izstradati z "blokado" in tako z gladom prisiliti socialistično republikansko milico na predajo. Socialsti gledajo na prihodnje volitve s popolnim zaupanjem. Dasi so naj-jačja stranka v Avstriji, tvorijo združene klet ikalne-fašistične-kapitalistične stranke sedaj še večino, ki pa ni impresivna. Če bi bili sigurni svoje moči in vlade, ne bi grozili s pučem. V Nemčiji je precej komunističnih voditeljev spoznalo, da utegne njihov boj proti socialni demokraciji koncem konca koristiti le fašistom, ki bi delavsko gibanje zatrli z brutalno silo. Hitler ne grozi tjavendan, da bo posekal glave socialističnih voditeljev, ako pride njegova stranka do absolutne moči v vladi. To bi storil, in tedaj tudi komunisti ne bi bili izvzeti. Razen tega je Hitlerjeva stranka sovražna sovjetski Rusiji in bi ukinila sedanje prijateljske odnošaje med Nemčijo in sovjetsko Unijo. To je dalo misliti tudi vodstvu komunistične interna-cinale v Moskvi. Poroča jo, d a .bo vplivala na nemške komuniste, da sovražno taktiko do socialno-demokratične stranke ublažijo in se pripravijo za skupni nastop s socialisti proti fašistom, ako potrebno. Jasno je, da bi nemški fašizem ne doeegel toliko napredka, če bi komunisti, ki tvorijo levi ekstrem v nemškem političnem kotlu, hoteli priznati, da razmere v Nemčiji — kritične kot so — niso ugodne za izvedbo komunistične revolucij«. Fašisti npr. so napredovali v Nemčiji mnogo bolj kot komnisti posebno pri prošlih volitvah. Tudi fašizmu v Italiji je bil notranji kaos v delavskih strujah toliko v prilog, da se je brez odpora polastil vlade. "Blok fašističnih držav" Mussolinijev režim gleda na fašistična gibanja v centralni Evropi z zadovoljstvom. Upa, da če pride do fašističnega puča v Nemčiji in Avstriji, bi se približajli Italiji, in te tri države bi potom »kupno z Ogrsko in Litvinsko tvorile nekak fašistični blok, Id bi pritiskal na Francijo ter njene zaveznice za revizijo pogodb posebno glede mej njim v prilog. S svojo imperialistično agresivnostjo bi tirale svet v novo vojno. V Avstriji in Nemčiji je ena sila, ki je fašističnemu gibanju mogočna protiutež: socialistično gibanje s svojmi političnimi, stnofcovnimi in obrambnimi organizacijami. Na svoji strani ima podporo vsega zavednega mednarodnega delavstva. Poljedelstvo se nagloma razvija v industrijo posebno v Zed. državah, kar prhajo nov» poljedelski .troji i„ pa izboljševanje prejšnjih z dopolnitvami. Na tej siki Je stroj Farmall za izkopavanje krompirja. Pripet je k traktorju, od katerega dobiva pogonsko silo. Operira na srednje rahli zemlji tri milje na uro in izkoplje v desetih urah njive krompirja šestnajstih akrov. Stroj krempir izkoplje in ga potegne v svoje vreteno da ga očisti prsti ter zmeče nazaj na njivo, I jer ga poberejo v vozove. Izkopavanje s tem strojem prihrani farmarju časa in mu zmanjka «trošk*. Sovjetska Rusija je poslednje tedne mnogo omenjana v ...........v*. » svetonvnem časopisju radi svo- Nankirigu. Največ preglavic ji izv°z* >n vsled svoje pše-delajo takozvpne komunistične mce* Radi vel'ke depresije je čete, ki pa so komunistične le trJ? zanjo slab, Ilusija-pa je kolikor se proglašajo za pri- zn,žala cene pšenici in jo pro-jateljske Rusiji in pa za preo- dala W°mne količine, kakor brat po ruskem modelu, toda ,,fl,-j0 tisti» ki iz kujejo po ideologiji se nič ne razliku- kapital zoper Rusijo in njen iz-jejo od ostalih kitajskih čet. , voz- Najbolj je žitni trg pri-,, ... . . .. ,. zadet vsled velikega števila , Vzlic veliki vojni ki bi v brezposelnih, če milijone de-| Evropi liiTudi v Južni Amen- lavcv nima zaslužka, tudi ni_ Socialistična stranka v volilni kam-panii. Dobri izgledi za uspehe v Živahnost soc. agitacije v New Yorku. Upton Sinclair "republikanski" kandidat. Shodi v Penni. Strankine liste v raznih državah V državi New York ni bilo še nikoli toliko zanimanja za socialistično kampanjo kakor sedaj. Časopisje beleži dnevno tudi poročila o socialističnih shodih in o izvajanjih socialističnih kandidatov. Vzrok tej pozornosti ni le to, da se ljudstvo mnogo bolj zanima za socialistično stranko kot kdaj prej po vojni, pač pa tudi dejstvo, da so socialistični kongresni in drugi kandidatje ljudje priznanih sposobnosti. Npr. kandidatje kot so Norman Thomas, bivši sodnik Panken, C. Vladeck, Heywood Broun itd. Zelo aktiven v kampanji je Louis Waldman, ki je socialistični kandidat za governerja države New York. James H. Maurer in dr. Wm. Van Essen, ki sta nosilca socialistične liste v • Pennsylvaniji, storita vse, kar je v njuni moči, da priborita socialistični stranki mnogo glasov in s tem večji pliv ter respekt tudi v državi Mellona, Grundyja in jeklarskega trusta. Na radio postaji WHP v Harrisburgu bodo govorili dne 10. okt. Darlington Hopes; 17. oktobra župan Stump; 24. oEt. Zvestoba •Proietarec" zve. sto služi intereeom delavskega ljudstva od kar izhaja. Od svojih naročnikov pričakuje, da mu povračajo *ve-stobo v točnem obnavljanju naročni- W. J. Van Esaen; 31. okt. J. H. Maurer. Vsakdo tih govo.iu. kov nastopi ob 7:15 zvečer ir bo govoril do 7:30, Maurer pa od 7:15 do 7:45. V Johnstownu, Pa., bo dne 18. oktobra govoril James H. Maurer. Slovenskemu delavstvu priporočamo, da se udeležuje socialističnih shodov in pomaga v agitaciji. V VVisconsinu upa socialistična stranka na zmago v dveh kongresnih okrajih in v mnogih okrajih, kjer ima kandidate za poslance v wisconsinsko zakonodajo. Izdaja svoj tednik "Campaigiier", ki je namenjen izključno agitaciji s socialistič nega stališča. Milwauške unije so se izrekle za socialistično listo, medtem ko je Wm. Green v imnu A. F. L. indorsiral za go-vernerskega kandidata F. La-Folletta. Kandidat za poslanca na socialističnem tiketu je tudi znani rojak J. Ermenc. V Californiji je povzročilo mnogo veselosti dejstvo, da je državni tajnik obvestil pisatelja Upton Sinclairja, ki je socialistični kandidat za governerja, da je dobil nominacijo na republiknaski listi. Sinclair je seveda to "obvestilo" vzel z zadovoljstvom "na znanje" ter "protestiral", ker je v listih bral, da je republikanski go-vernerski kandidat Mr. Rolph. i'rosil" je državnega tajnika, naj Rolphu in časopisju spoio-či, kako je s to stvarjo glede republikanske kandidnUi»e. Časopisje je vsled te pomote zaeno s Sinclairjem zbijalo šale na račun površnega državnega tajnika in njegovih kler-kov. Kar se tiče socialistov \ Californiji, so aktivnejši, posebno v Los Angelesu, kot kdajkoli po vojni. V Illinoisu socialistična stranka še ni prebolela povoj- ne krize. Kot organizacija je v tej državi šibka, zato njena kampanja še ni to kot M bilo ¡želeti, vendar pa obdržuje več |3hodov kot v prejšnjih kampanjah. Kandidat za zveznega I senatorja je (»eo. Koop. Za člana illinoiske senatne zbornic? kandidira na socialističnem tiketu tudi Chas. Pogorelec. V Ohiu se stranki ni posrečilo dobiti 15^ podpisov od skupnega števila registriranih volilcev, kot zahteva zakon, zato ne pride na glasovnico kot stranka. -Njeni kan.didat.ie v elevelandskem okrožju bodo na glasovnici pod rubriko "independent". Izmed Slovencev kandidira na socialistični platformi za poslanca sodrug Joseph Jauch. Popolno socialistično listo kandidatov imajo na zapadu države Colorado, Oregon, New Mexico, Utah in več drugih, er seveda California. Tudi v enih južnih državah bo na glasovnici socialistična lista, npr. v Virginiji in Texa-su. Kakor v Pennsylvaniji, se socialistična stranka tudi v New Yorku poslužuje radio postaj, na katerih govore njeni vodilni kandidatje volil-cem. Poleg tega obdržava tisoče pouličnih shodov . ki pomenila prvovrstno "novico", se širši svet za krvohtja na Kitajskem le malo briga. Toliko bolj se zanjo zanimajo ti- majo s čem kupovati kruha, vsaj ne v zadostni količini. Rusija ni postala sedaj prvič važen faktor na žitnem trgu. Ime- sti, ki se interesirajo za veliko I, a to mesto že pred vojno< ljudstvo, ki gre že dolgo sko- Razni kapitalistični interes! zi krvavi revolucijski proces, ki se boje navala tudi drujrih ru_ bo v teku let temeljito preobra- skih prodllkt0v na svetovni trg, zil to po prebivalstvu največjo v s]učajUf da se njen petletni kontinentalno državo na svetu. načrt za industrializacijo uspe- Illinoiska del. federacija ostane konservativna Na konvenciji delavske federacije države Illinois, ki se je vršila sredi septembra v Spring-fieldu, ni bilo opažati progresivnih tendenc ,dasi se je mc-•ala pečati z resolucijami, tika-jočih se vprašanja brezposei nosti ,starostnega zavarovanj i iu podobnih socialnih prob'e-mov. ' • % % Razpravljala je tudi o pro-hibiciji in se izrekla za dovjli-tev lahkih vin in piva. Preko očitkov, da prihajajo unije pod oblast raketirjev, ni mogla it:. Eni so trdili, da so članki in vesti v listih o raketirstvu z linijami resnične, drugi pa so argumentirali, da so dnevniki, med njimi posebno Chicr.go Tribune obrnili pozornost tako-zvanemu raketirstvu v unijah zato, da jo odvrnejo od svojih raketirjev. Linglov slučaj e sam na sebi zadosten dokaz, da so listi s to boleznijo veliho bolj afektirani kakor pa unije. Kot običajno ,se je delegacija pečala tudi z indorsiranji "delavskih prijateljev", katerih je pred volitvami toliko, da imajo delegatje in odborniki težkoče izbirati. To prijateljstvo neha z volitvami, in se prične znova z naslednjo kampanjo. šno izvede. Mnogo kapitala kujejo propagandisti iz ekse-kucij. Glasom časniških vesti so sovjetske oblasti vzele življenje 48 ekspertom in drugim, ki so bili obdolženi sabo-tiranja živilske distribucije.Njihov namen je bil povzročiti živilsko krizo in s tem zadati u-darec sovjetski vladi. Poročila o Rusiji so še vedno konfuzna. Dejstvo je, da bo šla vzlic svojim velikim načrtom še dolgo skozi težke čase rekonstrukcije. Nemški fašistični papež brusi sekiro Fašistična justica ^ V Italiji ne smeš izreči tudi nedolžne šale na račun fašizma, kar vam lahko potrdi tisti Prosperiteta za vogalom,N.rav„o,ci™ --i voljeno. Pazen patriot ga je Jev fašizem podporo nemškega Na sliki je Adolf Hitler čigar fašistična stranka je postala pri prošlih volitvah druga najjačja stranka v Nemčiji. Adolf pravi, da ko pride na vlado, bo njegovo prvo delo odsekati nekaj socialističnih Predsednik Hoover je govoril na konvenciji bankirjev v Clevelandu o prosperiteti, kakor da je že za bližnjim vogalom in bo vsak hip tu. V tem je podoben komuniaftim po vojni, ki so videli za vsakim o-glom revolucijo. Vsak hip pride—pa je še zdaj ni. Hoover-.jeve prosperitete tudi ne. zatožil, in sodnik ga je obsodil na pet mesecev težkega dela in 600 lir globe. Nazadovanje porok V okraju Cook (Chicago) je bilo v prvih devetih mesecih tega leta 4,108 manj porok Kakor lani. Vzrok—depresija. kapitalizma, ki se bi rad na cenen način iznebil močnih socialističnih utiij in seveda glav socialističnih voditeljev. 42,000 TRGOVIN V CHICAC.U V Chicagu je 42,000 trgovin, ki se pečajo s prodajo blaga na drobno. Pred petimi leti jih je bilo 38,000. j (¡Lisci)i iz flasegct Gibanja NASA KAMPANJSKA IZDAJA VAS g lat na volilni dan šteje edino tedaj, če ga oddatte v prilog SVOJIH interesov. Glasovi delavcev, ki gredo kandidatom kapitalističnih strank so PROČ VRŽENI glasovi. Vsakdo, ki se ZAVEDA da je delavec, bo v torek 4. novembra glasoval za socialistični program • tem, da bo glasoval za socialistične kandidate. "PROLETAREC" propagira med delavstvom socialistični program in agitira za edine delavske kandidate, ki zaslužijo to definicijo. Širite ga! Izdaja Proletarca v četrtek 30. oktobra bo zadnja izdaja pred volitvami 4. novembra. Posvečena bo AGITACIJI za socialistične kandidate v raznih državah. V svrho, da bo naia agitacija med jugoslovanskim delavstvom uspešna, je potrebno, da se vsaj eno izdajo Proletarca v teku kampanje razširi v tisoče izvodih širom dežele. Uprava Proletarca je pripravljena prevzeti glavni del stroškov te agitacijske številke, naročniki pa plačajo za vsakih 50 IZVODOV le $1. Pošljite naročilo TAKOJ. Zadostuje, ako napišete: . Upravi Proletarca: Prosim, pošljite mi 50 izvodov kampanjske številke Proletarca. V to svrho Vam prilagam $1. (Če želite naročiti več kot to-Iiko doplačate za vsakih 50 izvodov nadaljni dolar.) Kdor more, naj pošlje malo vsoto v prid te kampanjske številke, z naročilom, da naj jo odpošljemo od tu v tiste kraje, od koder ne bomo dobili posebnih naročil. £ Če le mogoče—odzovite se temu apelu! In pošljite naročilo TAKOJ. A Sodelujte v kampanji, da bodo delavski glasovi oddani socialističnim kandi-V datom! t ? 1 ? t ? X 1 1 ? t t 1 ? ? Î T ? ? ? ? t ? t ? t T T T ? i t T ? T ? ZAPISNIK SEJE EKSEKUTTVE J. S. Z. DNE 5. SEPTEMBRA, 1930 Prisotni so F. Godina, F. A. Vider, John Olip, F. S. Tau-char, B. Novak, Fr. Zaitz, tajnik Chas. Pogorelec, Fr. Margóle, Angeline Tich, Anton Garden, John Rak in A. Miško. Predseduje Godina. Zapisnik prejšnje seje odobren kot čitan. Zapisnik izredne seje z dne 20. avgusta istotako sprejet. Tajnik poroča: Ker sem bil izven urada na agitacijski turi, 'bo moje poročilo o notranjem delu bolj kratko. Stanje članstva je približno na isti višini kot prošli mesec. Od kar je Millard banka tu spodaj zaprla vrata, je JSZ. prizadela, ker je imela v nji svoj čekovni račun. Zveznega denarja je v banki $671.95 v obeh fondih. Bančna uprava sicer zatrjuje, da ne bo izgubljenega ničesar, toda take obljube se ponavadi ne uresničijo. Ako bo še o-tvorjena prometu, odvisi, koliko bodo njeni lastniki uspešni v prizadevanjah za njeno reorganizacijo. Na agitaciji v Clevelandu sem se mudil skoro 14 dni. Imeli »mo dva sestanka članstva in somišljenikov v klubu it.'27 in enega v klubu št. 28 v Newburghu. Na povabilo aerr. govoril tudi na pikniku kluba št. 27 in "Zarje". Uspeh je bil povoljen povsod. V klubu št. 27 je bil v tem času organiziran ženski odsek, v katerega je na prvem sestanku pristopilo sedem žensk, na prvi redni seji tega odseka pa Še osem. Opazil sem, da ima v svojem boju proti onim, ki ji hočejo vzeti ime ter imovino, na svoji strani izredno mnogo občinstva. Njenega ter klubovega piknika se je udeležilo približno 700 ljudi. Na njemu je tudi za "Zarjo" vladalo veliko navdušenje. Njeni pevci in pevke so bili ob nastopih demonstrativno pozdravljeni, in somišljeniki so nabrali tudi precej prispevkov v njen obrambni fond. V Pennsylvaniji sem govoril na pikniku naše konferenčne organizacije v Bridgevillu, in na slavnosti otvoritve doma druš. SNPJ. v Cuddy, ravno tako na slavnosti desetletnice druš. SNPJ. v Library. Vse te priredbe beležijo dober moralen uspeh tudi za naše gibanje. V splošnem dobi človek povsod vtis, dar je sentiment za JSZ. in njeno glasilo zelo ugoden, in nedvomno bi beležili precejšen napredek v članstvu in v številu naročnikov, da ni toliko našega ljudstva prizadetega vsled brezposelnosti. V več krajih so možnosti za ustanovitev kluba, npr. na Mid-wayju, Pa., kjer se zanj intere-sira tudi več mlajših ljudi. Na sestanku za ustanovitev mladinskega odseka v klubu Jt. 5, Conemaugh, je dne 17. avgusta prestopilo osem fantov in deklet. Par jih je pristopilo v klub tudi v Collinwoodu, O. Poročilo tajnika se sprejme na znanje. Prosvetna matica: V fond oba v Milwaukee, Wis.; druš št. 4 SDZ., Newburgh, O.; št 87 SNPJ., Herminie, Pa. Prosvetna matica je v pogledu dramatike itd. v prošlem mesecu sodelovala s sledečimi: "Soča", Strabane; John Gor-šek, Springfield; Richard Spaček, Kansas City; John Li-povsh, St. Louis, Mo.; "Svoboda", Detroit; Albert Hrast, Milwaukee. Kj er so označeni posamez niki, so se obrnili na to ustanovo bodisi za igre, vloge itd., v imenu društev ali klubov. Poročilo se sprejme. Sledi razprava o delu in akciji za našo agitacijo med srbo-hrvatskim delavstvom. Omenjeno je, da je bil Peter Koko-tovich na zboru J. P. S., kjer je dobil besedo in govoril »# važnosti in potrebi skupnega delovanja. Garden omenja sedanji o-brambni boj "Zarje" v Clevelandu in priporoča, da se v slučaju potrebe podvzame akcija za zbiranje prispevkov v njen obrambni fond. Po razpravi sklenjeno, da se tajnika pooblašča sodelovati s klubom št. 27 v slučaju, da podvzame akcijo za zbiranje obrambnega fonda. Zaitz pravi, da so na to sejo pozvani tudi člani upravnega odbora Proletarca in želi, da se sejo eksekutive zaključi, da bo mogel potem upravni odbor skončati svoje delo. Zaključek seje. Seje ženskega odseka Clevoland, O. — Seja ženskega odseka kluba it 27 se vrle vsak prvi ■I torek v mesecu ob H. zvečer v klu V splošnem se v našem giba- Prosvetne matice so od prošle bovih prostorih v s. N. D. Sodru-nju opaža več življenja. V seje poslale prispevke še slede- iice' ud«IpžuJte se jih redio. Agiti "Zarji" (klubovem zboru) je ča društva in klubi: druš. št. sedaj okrog 40 pevcev in pevk. 16 SNPJ. in klub št. 37 JSZ., rajte med prijateljicami, da pristopijo v našo organizacijo. — Anna Pengov, Y ▲ i Collin wood, 0. Konferenca soc. klubov In društev Prosvetne matice X v nedeljo 26. oktobra v Slovenskem delavskem domu. i i-< Klubi in društva, ako ie niste, izvolite zastopnike! Na zborovanje »o dobrodošli vai člani in somišljeniki. vrženi proč, afitirajte vtcltj Slovensko delavstvo, ki je po in p°*«od socialistično listo. svojih krajevnih podpornih, ^ ... ."""T ... , _ : l »v Koliko jo slovenskih in drurih «r- J političnih m prosvetnih orKa- ,..»., ki „tuj.j. , ,.mi . „k „. .......... ♦♦♦♦.♦.... nizacijah ottfanizirano v Kon- »lUni, d. o.i.j.j« , ••Proi.i.rt«"? ? f T ? ? y Y T Y Y Y Y RUSKI STRAH RAZBLINJEN 0 La Sallu in okolici laysko gibanje prepreči. Naloga preddelavca je, je dejal, da gre ved- s o .i m v» sit - u I «o delavce in posluša kaj go- LaSalU, lil. — Na prožil seji tu- „ , . \ , . . " . . , .. . i « , vore. Kadar ugotovi, da je ta ali kuJinj.K« kluba j« bilo 4otoi.no. da rkdtkak-n in da .vojc pade vn.U nam. . dop.» v FroU tarca. N.j bo ^« m- Mno- ' Wompi,nije> da w gokrat sem zadel ,odnehal, «pet začel r. . , z, T .. l ! . Tin .j . . kega delavca odslovi. Na ta način se »mM, ur »smislu as "•»P'»»; deielo nevarno.!,. Nii ijko o poliu k. je «-rra. po.auaa, mu k(r se delavci zar preplezat, zid, ^ ^J^^^ Li^jo ne le .a baseball, prizefight, OmetU, se mu je po-rečilo Tako i ' kftko ^ srečo z dopisom sem imel tudi jaz, in ^ J ^ tu ga imate! probleme itd. Jaz sem ga teiko po- LaSalle je industrijsko mesto »|g|u4ai( a je dobro, da človek ve tu- približno 16,000 prebivalci, ki delajo (kadar delajo) v zinkovnah, premogovnikih, cementarnah, v tovaini za ure, v tovarni poljedelskih strojev, v pivovarni, livarnah, vsakovrstnih trgovinah, na „treh kolodvorih, doma itd. V dob+ih časih malo zaslužijo, v slabih Jič. Toliko kar se tiče delavcev. V zinkovni je bil prejšnji mesec di kapitalistične trike. HapiUlisti verujejo v organizacije. Delavci, posnemajte jih. Koliko je vredna organizacija in solidai nost za vas, je pokazal zadnji strajk v zin-kovni. Novemu klubu v Oglesbyju želim veliko uspeha. Ne le delavci, tudi trgovci naj se mu pridružijo. Saj so mali trgovci odvisni za svoje blago- Na sliki j« Mfjttaki trgovski «rad v Now Yorku, svan Amtorg Trading Corporation, ki iavrtuj« »»• trgovsko posle mod Zedinjenimi državami kn Sovjetsko Ruaijo. Nodavno jo prodal na ¿»kaiki žitni borsi do 7,000,000 builjov D»«inic«, in ker jo vtlod svetovno kriae ter Inilijonov brezposelnih žtrajk, kot je bilo že poročano v tem , - . , . . , . . ji s, (stanje od delavcev Ce imajo do- nstu. Kompanija se je podala zah- "J, , . . , . ; A . , , . , . . i bre plače in stalno delo, je to tudi tevam delavcev, in ob dveh zjutiaj K . . ^ . . ' . . . . trgovcem koristno. Interesi delavcev je podpusaia pogodbo, lia s skeba- 1 Vi6V , , " . t . • i , w s u l j so torej interesi trgovcev, zato ni nič njo ne bo nič, je M. & H. kompanija x ,.„! _____ A.. .t,,«,« spoznala, ko je videla na stotine pi- ketov noč in dan pri tovarni. Kadar so delavci zastavkali v prejšnjih časih, so bili nekaj ča^a doma, potem pa si poiskali delo drugje. Sedaj ga drugje ne dobe, pa več kot prav, da delajo skupno za skupno blagostanje. Kakih 12 milj od tu je aaselbina De Pue. Edina tovarna je zinkovna. Slovencev je tu manj kakor na Oglesbyju, toda ponašajo Se z lastnim narodnim domom, z dobrimi mu zaloge žita težko prodati po sa farmarje primerni ceni, jo amoriiki poljo- t0il*° 6oij Pob,i*ajO «tavko ir. ziktínt¡ ¡n podpomimi druàtvi. delski tajnik Hjrdo svalil krivdo sa padec con pšenico na sovjetsko Unijo Krivda jo seveda v sisUtnu, v svetovni ekonomski krisi, in največ v sistemu, ki omogoča, da spravijo profit ipekulantje namesto tisti, ki žsto pridelujejo. V preiskavah, ki so sledile obddtfitvam napram Rusiji prod kon- BflMgO. V tovarni za ure je bilo pred rje-kaj meseci zaposljenih tri tisoč ljudi, zdaj pa le polovica tega števila Kavno tako je v grešno komisijo, so jo iskasalo, da ruski trgovski urad ni sagroiil ničesar in ¿e 11 le deloma a svojimi trsinsakcijami, in isto so potrdili tudi borzni uradniki, vslic temu '"laiih tovarnah. so sovjetsko vlado sa v bodoče izključili is kupčijskoga poslovanja na čika- Slovenci V LaSallu smo ločeni v •ki žit»! borzi, da so tako '4rošiliM Hooverjovoga poljedelskega tajnika pred dva deia. Tiste ,ki žive na severni Amtorga* ^^^ N* ^^ UW j# P#U" ^ • mesU ime iujemo "jamice Snj. Go8podinjski klub Slovenskega ' ----^ označbe ne slišijo radi, toda doJma yi^ko v Vabljeni sni0 —-; 1 — ^ pridelajo vsako- nft tQ ire(Jbo S( 11 zvočnee* stroja o socialistih, ko-Anton Garden, tajnik Kon- munistih in I.kW, W. Vedel je za Kar bi bil rad razložil, je to, daJnergičnejših graditeljev SNPJ. V nji ference. Poziv na shod Forest City, Pa/ —» Društva slovenskih podpornih organizacij v tem mestu sklicujejo velik protestni shod . . . .. ,., , proti zatiranju našega naroda na dviga glavo v raznih državah Priim)r*kem. Vršil se bo v nedeljo 12. oktobra ob 3. popoldne. Govori bodo v slovenskem in angleftkem je- podrobnosti v vseh večjih stavkah v tekstilni industriji. Bil je na socialističnih konvencijah. Zelo je udrihal po komunistih in sovjetskih Rusih. Vse radikalce je spravil v en kož. Po tem je dajal instrukcije, kako se de- je zastopal vedno dielavska načela, in zato ima SNBJ. splošen sloves, da je to delavska organizacija ne samo po člandtvu nego tudi po idejah. Zborovalci na tej konferenci smo overjeni, da je bilo njegovo delo za SNPJ. in za delavsko gibanje koristno, zato obsojamo vsako taktiko, ki hoče aktivnosti ter delo pokojnega Zavertnika omalovažiti ali ga smešiti s pijanskimi napadi. Apeliramo na tiste, ki delajo za enak program in za enako napredno in delavsko SNPJ., da ne dopuščajo, da se bi pokojnega Zavertnika napadalo v listu jednote, za katero je veliko delal in dosegel. Nadalje poudarjamo, da taki napadi škodujejo našemu delu in agitaciji in dejejo potuho ter pretvezo sovražnikom napredlka ter jim dajejo priložnosti, da nas Še bolj napadajo. Ce hočemo v naselbinah boljše odno-šaje, je potrebno, da se javnosti ne dreza s dopisi umazane vsebine proti zaslužnim rojakom, katerih ni več med živimi. Anton Zornik. predsednik seje; Jacob Ambrosich. tajnik Konference; Lo>uis Brits, zapisnikar. Evrope, največjo nevarnost vsem svojim organizacijam in pridobitvam, katere si je priborilo s težkimi boji v dolgih de- ziku. Sklicateljski odbor vabi na udeležbo vse Jugoslovane tu ln v na-. ••• r» . . « . .St lbinah Scranton, Luzerne, I)uryea, settetjih. Zavedno delavstvo Miners Mills in Hanover. Pridite vidi v fašizmu V Italiji in dru- vsi, da pokažemo javnosti čut soli-gih deželah ekstremno fazo darnosti do zatiranih naSih bratov na slepega nacionalizma, največjo ,>nmorskem. nevarnost, ki grozi zaplesti Odbor skupnih dmitov. ljudstva vsega sveta v novo ave- .. , ..... . tovno klanje. . Ako no*#u' da * b,li d- lavcev konec poti V NEDELJO 26. OKTOBRA v dvorani ČSPS., chicago, ill. Vstopnice v predprodaji 75c, pri blagajni $1. Dobit« jih pri tajniku kluba it. 1 Petru Berniku, pri članih in članicah, ali pa v uradu *'Prolotarca'v. BOJ FAŠIZMU VSEH DEŽEL IN NARODOV! Izjava eksekutfve Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki MOST, KI STANE BLIZU $6,000,000 Štirikratni oficijelni umor, ki ga j« izvršila fašistična Italija 6. septembra t. I. nad slovenskimi protifašističnimi bojevniki v Trstu, je zabolel vae napredno misleče ljudi v Ameriki kakor v Evropi, ki se zavedajo nevarnosti in škodljivosti fašistične epidemije. ZaboJel je napredne italijanske delavce prav tako, kakor jugoslovanske, kar pričajo žgoči protesti vodihuh italijanskih socialistov v pregnanstvu. Vsakdo, ki pošteno misli in človeško čuti, mora i upravičenim gnevom obsoditi ta najnovejši in barbarski čin italijanskega fašizma poleg dolge vrste drugih hudodelstev, ki jih ima na svoji vesti. Gnev obsojanja pa mora imeti svoje meje, drugače se obsodba sama ubije in več škodi kot koristi obsojevalcu in njegovi stvari. Srce samo ne sme govoriti, ker srce — gola čustva — ne pozna nobenih mej in se rado blamira. Govoriti in delati mora predvsem in vselej trezen razum, katerega vodi zdrav princip. Z drugimi besedami: vsaka akcija, ki hoče opozoriti svet na barbarstva italijanskega fašizma in jih pobijati, mora biti naperjena predvsem proti bistvu fašizma in ne samo proti njegovim posameznim m osamljenim zločinom. Voditelji vsake take akcije morajo poznati dejstva, kakršna so, in voditi jih mora praktičen cilj. Skratka: voditelji boja proti fašizmu morajo vedeti, kaj je in kaj hoče fašizem — in vedeti morajo kaj hočejo oni in kako bodo to doseglir, Fašizem je v bistvu skrajni nacionalizem, ki ni nov. Nova je le oblika, ki se je skotila takoj po vojni, ko je kapitalistične in druge reakcionarne sloje v Evropi prešinil strah pred socialno revolucijo. Trepetajoča reakcija se je naslonila nanj in ga neguje kot svojega čuvaja. Fašizem je bolehna spaka nacionalnega kapitalizma ,ki vara ljudstvo s sanjami bratstva med kapitalisti in delavci, izkoriščevalci in izkoriščanimi, obenem pa o-paja nerazsodne mase z vojnim navduševa-njeir v svrho nacionalne slave, veličine in ekspanzije. Reakcija vseh vrst vidi v fašizmu svojo zadnjo zaščito. To je eno dejstvo. Drugo je, da fašizem ni dom« samo v Italiji. Tam se je najprej izoblikoval in si prisvojil oblast; tam je bil strah pred revolucijo delavstva največji in strah je postal divje meso. Fašizem se pojavlja in sili v oblast — pod različnimi imeni in z različnimi ambicijami na površju, toda v bistvu do pičioe enak italijanskemu — v vseh deželah, kjerkoli se delavski razred močno giblje. Povsod brenka na nacionalno struno in povsod se drži domača reakcija za njegove črne srajce. To vidimo v Nemčiji, Avstriji in drugih deželah. Povsod vidimo, kako fašizem naskakuje delavske organizacije in ubija delavce, podžiga zverske strasti in pomaga izkoriščevalcem ljudstva. Kdor je torej iskren, odkritosrčen, pošten, pravičen, demokratičen in svobodoljuben, mora enako obsoditi početja fašistov v vseh deželah, ne samo v Italiji! Mora obsoditi divje meso nacionalizma sploh na vseh narodih, tudi na svojem! Fašisti so tudi med Jugoslovani, ki na svoj način uganjajo razne podlosti in predejo zločinske intrige. (Tudi na Primorskem so slovenski fašisti, ki pomagajo zatirati svoje lastne rojake!) Jugoslovanski fašisti niso nič bolji od italijanskih, čeprav sovražijo zadnje. Dokler so italijanski fašisti bestial-no mučili in morili italijanske zavedne delavce in njihove voditelje (Matteotti), niso jugoslovanski fašisti nič protestirali, še celo hvalili so jih. Fašizem zatira Italijane kakor Jugoslovane, Id se ne strinjajo z njimi in katerih ne more ustrahovati — in kdor vidi zatiranje samo v enem slučaju, noče pa videti zatiranja v drugem ali ga celo odobrava, ni-na pravioe protestirati! Fašizem se ne pdbija s fašizmom. Fašisti vseh narodov so že pokazali, da bi ne bili nič bolji od MussoKnijevih hlapcev, če bi imeli moč in oblast. Jugoslovanski fašisti bi streljali italijanske delavce v hrbet in trebuh — kot so streljali slovenske v Trbovljah. Kavs med fašisti raznih dežel ni nič drugega, kakor blazna ambicija, da se zamenja fašistična diktatura ene nacionalne barve z diktaturo druge. Fašizem se tudi ne pobija z resolucijami, ki so polne sentimentalnih fraz in šovinističnih vzklikov. Tudi a#el na ameriško javno mnenje ne bo pomagal. Ameriško javno mnenje usmerjajo finančni mag na t je, ki dajejo posojila fašistični Italiji in katerih interesi zahtevajo, da žive v miru z Mussolini-jem in njegovim okrvavljenim režimom. Fašizem se zruši pod valom mednarodnega delavskega gibanja, ki ga vodijo socialistično orientirane delavske stranke vseh dežel. To gibanje je največji sovražnik fašizma, kajti edino v socializmu je garancija najširše demokracije in svobode za vsa ljudstva. Naloga zavednih delavcev vsake dežele je, da pobijajo reakcijo svoje dežele, kjer so. Smrtni udarec italijanskemu fašizmu morejo zadati le italijanski delavci. Delavci drugih dežel jim lahko pomagajo — in morajo pomagati po svojih močeh -r- toda najtežji del akcije mora odpasti na Italijane same. Eksekutiva Jugoslovanske socialistične zveze opozarja člane in ostale jugoslovanske delavce v Ameriki, ki lahko samostojno mislijo, na ta dejstva in jih svari, naj se ne puste zavajati in slepiti po elementih, ki izrabljajo posamezne slučaje — kot zdaj tržaške dogodke — ki njim prijajo, za napeljevanje vode na svoje politične in bizniške mline. Eksekutiva priporoča članom in somišljenikom, naj se udeleže protestnih shodov, kjerkoli je priložnost in kjer jim je zajamčena svoboda govora, nakar naj poudarjajo naše stališče in pobijajo šovinistične nakane raznih jugofašističnih agentov, ki kujejo kapital iz zločinov italijanskih fašistov. Med našim delavstvom v Ameriki ne sme biti fašističnih napetosti, ki mu najmanj koristijo. Boj fašizmu vseh dežel in narodov! Naprej za demokratični socializem, ki je edino zdravilo zoper divje meso fašizma na telesu narodovi EKSEKUTIVA JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. bolj pametno, da se bi tudi vi pri- Vsak socialisti* ii glas pomeni piotest družili zavednemu delavstv^i ter po- proti sedanjim razmeram, k» čim huj- magali v borbi prd.i krivicam, na- ii bo ta protest, toliko ved nam bo mesto da blatite poštene delavske vo- pripravljen sovrainik popuščati, -mi Iditelje ? p* *e bomo med tem pripravljali za 'Sedaj smo v volilni kampanji. Vsak nadaljne zmage. d«Uv«c. k, mu je na Um du M „«ia- TeU.no „uie.j.tvo je bil. odprav- ,je raxmere predruKai,^, njemu v lja;10 pred 70 J, C emu ne M.po- 1 T' T 111 «« «dp»viti tudi meidno .ui.njiUo, kandidate. Naši shodi so vsi dobro t\ a . . . . i večjo bedo, in tisoče v bolezni znavuti, <1. dela napako, ker oddaj. |Qe? Ali j. po4U;no ^ komj)wije lahko znižujejo delavcem plačo po mili volji, in da nima delavec v tovarni ali rovu, kjer dela, noben« besede? Njegova edina naloga je garati, poslušati in ubogati. L. 1776 so se a-meriiki kolonisti uprli angleškemn kralju, če A, nobenih davkov ne plačamo, če ne dobimo reprezentacije. Kralj njihovih groženj ii vzel posebno resnim, kolonisti pa so se odločili priboriti si reprezentacijo, in v teh prizadevanjih jim je uspelo poraziti angleške če Ve i i nastale so Ze-dinjene države. Ali je prav, da delavci samo plačujejo davke (četudi večinoma in-direktne, npr. na blago in drugo, kar kupujejo), v zboriicah so pa brez zastopstva? Izvojujemo si reprezentacijo, kakor so si jo kolonisti 1. 1776. Nedavno je bil oivorjen v Poughkeepsie v New Yorku novi most preko rek« Hudson, ki stane $5,890,000. Gradili so ga štiri leta. agitatorjem ,v katerem s« nanje ape- rod nog lira, da list toliko bolj razširijo, ker imenu Savesa. Bil je kratek. V milijon bajonetov" je iz ja- bo govoril Darlingtoi Hopes, dne 17. treba je, da mu dobimo do dva tisoč vil, da so pripravljeni na spopad , okt Henry Stump, 24. okt. Wm. Van dolarjev na Wto več dohodkov kot fašistično Italijo. Govoril je militu-1 lassen, in 31. oktobra James H. jih je imel. ristično in ščuval na vojno. Maurer. Pazite na radio naznanila svoj«, glasove kandidatom «katere mu odbirajo kapitalisti. l>ie 12. oktobra ob 6:30 zvečer bo govoril v Pifctsburghu v International Socialist lice ju na «05 Jamss St. N. S. sodrug Stump, socialistični župan mesta Heading. V Pitt teatru na Penn Ave. (Pittsburgh) bo socialistična stranka obdržavala velike shode štiri nedelje zaporedoma. Prično se 12. oktobra ob 2:30 pop. Na prvemu bo govoril župan Stump. Dne 25. okt. zvečer bo govoril v Greensburgu v Odd Fellows dvorani na Otterman St. socialistični kandidati, za governerja James H. Maurer, drugi dan 26. okt. pa v Pittsburghu. Na radio bodo imeli oziroma so jih nekaj že imeli govore Lilith Wilson, dne 10. oktobra Kjer in kadar mogoče, spomnite se Zastopnik KSKJ. je govoril o u liga s prispevki listu v podporo. Or- ¿enih nadah, ki so jih pričakovali od ganizacije, ki so v atanu svoje pri- rezultata svetovne vojne, kajti name-redbe oglašati v listih, naj to stori sto demokracije in osvoboditve je tudi v Proletarcu. za točno uro teh govorov v New Leadru. Ako dobe socialistični kandidatje meseca novembra mnogo glasov, bo 600,000 -naših ljudi pod Italijo, kjer do kapitalisti razumeli znamenje ter * ¡jim fašizem uničuje domove, cerkve ne bodo tako skopi s koncesijami. Na naslov klubov, ki so postali xad-; in preganja duhovne. Kajpada 0 protestnem shodu v Chicagu (Ta dopis, ki je drugi del poročila je nje leto neaktivni: Obnovite zopet protestiral tudi on, ali mislim, da bi svoje delovanje! časi so resni, in več izdalo, če bi jugoslovanski kato-socialistično gibanje vas potrebuje. | ličani skušali vplivati na papeža, naj Ako želite pri obnovitvenih akcijah svojega zaveznika Mussolinija omeh-kje tod okoli mojega sodelovanja, mi ča, da bo odnehal v terorju, sporočite. Npr. naselbina Maynard! Profesor Preveden je imel daljši fojdite tudi vsi v akcijo. Pošljite angini govor, katerega je čital *e-zasloplike na prihodnjo konferenco, de Navajal je razne podatke in jih ki se bo vršila enkrat januarja pri- komentiral. Ker ni orator, ni napra-hodnje leto. vj| dobrega vtisa, dasi je njegov go- Jo..Ph S«oy. vor iahko * varen Opisal bi govore ostalih ,ali prostor ne dopušča ,in vrhutega ne bi mo^el iz njih navesti ničesar važnega. P.o-testno resolucijo v a iglesčini je prijči-tal predsednik shoda. Zatem so privedli na oder slepega Stb&kega laa- jOfja Lovuca, ki lina polna pr>a o protesi iem snouu v Chicugu, je ou m ^ kriict katere mu je uUiOŽen do zdaj radi obilice diugih janka reorganizirane UMW na L>ogedaj smo jih dobili agitatorji nad no kaj pomagata. V prid te prired- Blaine. Vanjo je pristopilo precej tigoi celoletnih. Do kvote še mnogo be je prispevala kek, ki je prinesel na*jh sodrugov. Naša konferenca manjka. Če je dosežemo, bo to po-zboru $2. Jakob Tomsich mu je pri- dne 24. avgusta torej tudi v tem ozi- menii0 velik uspeh v kampanji za speval $2. Hvala vsem, ki so pripo- ru nj bila zastonj. Jaz bi gotovo bil ra»širjenje Proletarca. Ako je dose-mogli k uspehu ,med njimi tudi pro- ¿jal te organizacije, ko bi delal v iemo le dobro polovico, bo narastek dajalcem vstopnic v sosednih naselbi- rovu. Morda pristopim vseeno, aa- ¿tevila naročnikov majhen. * Sodrugi nah. mo da bom mogel sodelovati tt njo agitatorji ter agitatorice, odločit i se Na priredbi smo čuli od mnogih, toliko bolj. Tudi dokler nisem di- porHbiti te tedne za čimvečjo agitaci- iiiitirsl j0 kC9> ljudje se izgovarjajo na i treba, 8iabe čase, ali liste vseeno naročajo, razen seveda tistih brezposelnih, ki absolutno ne morejo. Nobenega oporekanja ni dejstvu, da je Proletarec izbore i list, vreden, da ga čita vsakdo, ki zna slovensko ali angleško. Da, angleška stran Proletarca qama je vredna naročnina Chicago na S. Kedzie Ave., ki ima deIo 8e je takoj >da je treniran ora prostora za okrog 1,200 IjuUi, je bna tor Slavil je ^jaija Aleksandra in a protestnem shodu proti fašistične- ,^^ da je ni boljAe dinastije odi mu umoru Sui iA oiovencev v A , Karadžorževičev. Zel je posebno »podaj polna- in tudi na galeriji je med Sr5i pn;cej odobravanja in ni bilo kakih 80 ljudi, vseh skupaj okivg manjkalo tudi živo-klicev v počast #00. Vi šil se je 21. sept. Sloven- Aleksandru. cev'je bilo precej, toda večinoma me- Anto« Vičič. ni neznani obrazi. V enko je bilo _____ Srbov m Hrvatov ter tudi precej če- , ,¥ ... .. hov. Videlo se je, da so izmed Slo- SOCiallStlCne aktlVIlOStl V vencev prišli največ iz slovenske fa- ie, *i je s svojimi lunscijonaiji po- TJinilHlli Fplllli magaia sklicati shod. Napredne or- ¿apauiil 1 emu ganizacije niso bile povabljene na H«rmin»o, Pa. — Okraji (counties) sodelovanje. Imena govornikov so Allegheny, Washington in Westmore-bila navedena že v prvem poročilu. jand aiao prekinili s socialističnimi PiedseUniK snoua je nagla&ai, da ta- aktivostmi niti med vojno in v kritič-šistična vlada preganja in zapira ju- njh povojnih časih, ko so skoro do-goslovanske učitelje in duhovnike in ceia uničeno socialistično stranke raz-v potrditev tega navajal številke. Kes jedali še ljuti frakcijski boji. K te-je, da fašistična vlada slovw iskih mu Qhranjenju socialistične oigani-uuhovnikov ne pregaiija, zato ker so zacije ter ideologije v tistih dneh pa duhovniki, ampak le če deluje za do danes gre m logo zasluge saved jugoslovanski nacionalizem. V Ita- nemu slovenskemu delavstvu v za-liji ni bilo po zedinjenju italijanskih padni Penni; ali tudi slovensko delav-provinc in strm->glavljenju papeže- gtvo ne j bilo prežeto z razredno ve dižave pred dobrimi bU leti raz- VXg0j0f ¿e ne bi imelo dveh dobrih merje med, cerkvijo in dižavo niko- iigtov, ki ne služita privatnim inte- li prijateljsko, j« p« Ukr«no prij»-, resom _ in ta lista sta Proletarec in toljsko soda j po Mut»olinij«*i aasltt-1 PrQsveta. ti. Fašizom in eorkov v Italiji dola-1 Dne 2g gept imeU y Moo j Kunu, Pa., zborovanje Konferenca JSZ. za zapadno Penno. Udeležba S "PIONEER" ŠT. SS9 S.N.P.J. CHICAGO, vas vabi na svojo JESENSKO VESELICO v soboto lis oktobra v dvorano Sokol Havliček Tyrš 2619 S. LAWNDALE AVE. ta skupno in sporazumno. Tega niso hoteli povedati na shodu. Predsednik shoda v svojem govoru Vstopnina v predprodaji 50c, pri blagajni 75c. ZAČETEK OB 8. ZVEČER. Frank's Original Night Owls Orkester. Nagrade za najboljše plesalce valčka. KLUB ŠT. 45 J. S. Z. Waukegan, 111. vabi občinstvo na svojo jesensko prireditev z bogatim progrsunom. i • 1 Vrši se v nedeljo 12. akt. v Slov. nar. domu. PRIČETEK OB 2. POP. VSTOPNINA 50c je bila res števikia in reprezentativ- ni z ničemur pokazal, da obsoja fa- Izvršila je mnogo koristnega de-šizem z načelnega stališča, pač pa, jR ^ed drugim je sprejela reso-da obsoja italijanske fašiste zato, k«r iucij0( g katero obsoja napade na po-preganjajo Jugoslovane vsled svoje kojnega Jožeta Zavertnika. čemu se poitaiijančevalne taktike. Za njim je i dotičniki >is zgražajo nad portreti] govoril dr. Biankini o gibanju za mogotcev, ki vise v raz lih uradih, združenje jugoslovanskih krajev in dvoranah, v galerijah slik, pisarnah j o mirovnih pogodbah, ki so dale velik korporacij itd.? Morda zato ne, ker del jugoslovanskega ozemlja Italiji. imajo dotičniki več zaslug za delav-Govoril je o tem celo uro, avdijenca cej Žalostno je, da se dobi še topa ni bila taka, ki je vajena poslu- liko fl giepoto udarjenih ljudi. Do-šati dolge monotone govore, zato je rojaki, ki so na 'tako nizkoten da se tako neprisiljeno že dolgo niso rektno njen član, bom sanjo zabavali. Ljudstvo je bilo res dobro kakor dozdaj.. Upoštevati pa razpoloženo. Klub in zbor sta ob tej da povsod in ob vsakem času ne m > priliki dobila novih moči za sodelova- rem biti. Sem z dušo In srcem z re- nje. organizirano UMW in kolikor mogo- KJub in zbor žanjeta priznanje, ¿e, storim v agitaciji za njen napre- Čemu tudi ne, saj delata z najboljii- <*ek. Na naši priredbi 27. septem- mi nameni. Zbor poučuje Fr. MaUo, bra je dobil Itednik American Miner, ki je dober pevovodja. Posebno ga ki je glasilo reorganizirane UMW, veseli, da se zboru pridružuje tudi mladina. 2e dva meseca poučuje brezplačno. Somišljeniki so vabljeni v klub. dosti podpornikov in novih čitateljev, jg na leto. List je tudi dobro iiustri-kar mnogo šteje. rai; ima v vsaki številki povprečno * sest do devet slik z dobrim besedilom. Čuje se, da bo klub it 2 JSZ. na Uela je s Proletarcem veliko ne le v Bori se proti krivicam in sa novo Glencoe, O., priredil slavno.t 25-let- uredništvu in upravništvu, nego tudi uredbo. Cimjačji bo, več bo zaleglo niče klubovega obstanka. Če se de- v tiskarni. Kot ste dobili sporočilo, njegovo delo. Morda je v njemu kaj finitivno odločijo, se bo vršila menda mu je tiskarna od 1. avgusta naprej takega, kar temu ali onemu ,ne ugaja. 16, novembra. Upam, da redke pri- podražila tisk $20 na teden več, pre-Pristopite, povejte, predrugačite kar like za obhajanje take slavnosti ne cej več mora plačati tudi za slike, se vam sdi prav in potrebno. Samo izpuste, In da svoj sklep objavijo, ¡ii kadar ima račk pomanjkanja proda bo odgovarjalo socialističnim na- Nedvomno bi posetili naše člane in »tora več gradiva s drobnim tiskom, čelom, pa bo prsv. članice ns Glencoe zavedni delavci je Itreba plačati za vsako kolono ta- Kogar veseli petje, naj postane ak- is vseh naselbin tega kraja. Klub kega tiska en dolar več, ker ima «ta-Itiven član klubovega »bora. Boste H. 2 Js rsten klubs it. 1 v Chicsgu *ec več dels. Tsko pojssni cirkulsr postala zelo nemir ia. Govoril je mnogo o VVilsonu, kazal njegovo mejno črto med Italijo in Jugoslavijo, citiral mirovne pogoje itd. Kojak, ki je sedel tek mene, je pri tem govoru zaspal, dasi se je pripravil pisati beležke. Svinčnik mu je padel iz rok. Za njim je bil predstavljen V. Cainkar, ki je dejal, da govori v .nenu vsega slovenskega delavstva, izvajal je ,da ima to pravico, ker je SNPJ. največja slov. organizacija, in ker je SNPJ. sprejela resolucije, ki obsojajo fašizem ne le v Italiji, nego v vseh deželah, kjer se pojavi. Izražal se»je nepohvalno tudi o diktaturi v Jugoslaviji. Cainkar je bil rasen urednika Spravodlnosti Minibergra edfrnf, ki je fašizem obsojal z načelnega stališča. Drugi govorniki so bili v glavnem nacionalisti .voditelji shoda pa poleg tega še propagandisti sedanjega režima V Jugoslaviji. Ko je bil predstavljen Bazdarič, je dejal, da ne govori v imenu HBZ (on je član njenega glavnega porotnega odbora), nego kot sokolaš. Ker Hrvatje smatrajo diktaturo v Jugoslaviji za diktaturo Srbov proti Hrvatom ,jo je obsijal, a ne toliko, da bi režimovce motilo. V ostalem je obsojal fašistični teror na Primorskem in Italijo. Za Basdaričem je nastopil M. B. način pokazali svoj srd, ne delajo sramoto samo sebi, nego vsemu narodu. Saj ni potrebno, da se bi morali strinjati z nami, toda bodite v kritiki vsaj dostojni in stvarni. Mar ne vidite in ne čutite krivic, ki jih prizadeva delavskemu ljudstvu kapitalistični razred? SPORED: 1. "Snubeči'', dramski prizori iz narodnih pesmi, priredila V. Vodopivec in J. Berlizg. Na gla-sovir spremlja P. Šifrer. 2. "Proletarci", A. P. Krasna, deklamira Vinko Pink 3. Govori s. Joško Oven iz Chicage. SECOND PART "What Price Coal". A play in one act, dedicated to the twenty-five hundred coal miners that are needlessly killed in the coal mines of America every year. Po programu ples in prosta zabava. Za ples igra Jack Nagode's Trio. ODBOR. ki odpluje iz NEW YORKA V CHERBOURG Razveselite .vojce «n prijatelje v stari domovini z vašim po-setom v praznikih. POSEBNI BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO na divnom Cunnrdovom parobrodu AOUITANIA, v sredo 3. decembra pod o«ebnim vodtvon, ,o.p. * bra domača hrana na parniku. n , M Poskrbite si rezervacijo takoj. Obrnite se na našega lokalnega zastopnika, ali pa na n ..... n n lllkIP 346 No. Michigan Ave., CUNARD LIN K Chicaco. ill. ••Zrn finmt ..fa«. «i C.«.rJ T_ Mihajlovii, predsednik Srp.ko, ............................. proletarec T Lie! m inu 4«Ufik«|« Ijttdttva. Iihaj« vuk četrtek, ladajk Jugoslovanska Dalavaka Tlsko« na Drušbe, Chicago, III. Glasile Jugoslovanska Socialistična Zvese NAROČNINA sa Zedinjene države in Kanado za celo koto $3.00; sa pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. — Inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. ▼ai rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-poaneje do pondeljka popoldne za priobčitev v Itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's , Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor ______________________________ Frank Zaiti Business Manager _______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United SUrtea and Canada, One Year $3.00; Six Montha $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countriea, One __Year $3.50; Six Montha $».00.___ Address. PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago. 111. Telephone: Rockwall 2864. 546 "Glava za glavo" % "Zob za zob, glava za glavo, kri za kri", je geslo barbarizma v človeku, ki ga je teplo v prošlosti in ga tepe danes. V nobenem slučaju v širšem pomenu besede ne znači to geslo, da gre res glava za glavo, ampak da jačji izmed onih, ki propagirajo in izvršujejo to načelo, jemljejo glave šibkejših. Ali drugače povedano: Geslo "glava za glavo, zob za zob, kri za kri" pomeni TI ali JAZ, eden MORA s poti! In tisti, ki podleže, da dostikrat glavo in vse drugo, nikoli pa ne "glavo za glavo", razen seveda v slučajih pretepov med posamezniki, katerih tu nimamo v mislih. Civilizacija, kakor si jo zamišlja razumen človek človeških svojstev, zametava barbarska gesla, zametava sredstva tiranstva in krvoželjnosti in hoče družbo,- v kateri bo človek SVOBODEN človek. Vsem je še v spominu svetovno klai^e, v katerem se je šlo "glava za glavo", in resnično je bilo izgubljenih milijone glav — čemu ? Le ljudstva, ki so imela višje cilje v programu nove civilizacije, se lahko tolažijo, da krvolitje ni bilo povsem zamanj, kajti zrušilo se je mnogo starega in ohromelega, na razvalinah pa nastajajo nove tvorbe, katere vodijo v uredbo pravice za vse. „Res je, da "kdor se z mečem bojuje, je navadno z mečem pokončan". Res je tudi, da se silo porazi s še večjo silo — ampak sila ni samo v steletu, v bajonetu, v granatah in ricinovem olju. Na svetu so razen teh še jačje sile, in te oblikujejo njegov razvoj, te ga pomikajo dalje v civilizacijo, ki bo vredna človeka in on nje. Gromovite dramatične besede in grožnje na varnem shodu pred prijateljsko av.dijen-co so kakor para, ki vsled čezmernega pritiska avtomatično uhaja skozi varnostni ventil. Človeku odleže, ako da duška svojim čustvom. Simpatije sveta more dobiti vsaka velika stvar, ki ima na svoji strani pravičnost, in če je temu tako, tedaj propaganda proti krivici ne raibi klicev "kri za kri", pač pa miselnosti in veliko apeliranja na razum. Marsikdo, ki v tiranstvu občuti mnogo hudega, bi rad s hudim vračal. Podoben je ti-Siemu delavcu, ki si želi postati priganjač, zato da bo priganjal, kakor so prej drugi njega. Toda položaja v delavnici to ne spremeni, le vloge se menjajo. Mi pa hočemo sistem, v katerem ne bo več odra za take igre, ki povzročajo Človeku duševno in fizično trpljenje. Mi hočemo uredbo, v kateri ne bo tiranov, ne zatiranih! Naš cilj je človeška družba, v kateri bo tisočletno geslo "glava za glavo" izgubilo vso svojo veljavo. Odklanjanje "titelnov" Bogati Amerikanci ter njihove dame bi dali mnogo za "titelne". Ženske z velikimi dohodki, posebno filmske igralke, si pomagajo s tem, da poročajo kje v Evropi lahkožive aristokrate, in pridejo na ta način do plem-akega titelna. Navadna Clara Tointo postane potem kneginja, grofica, princeza, markiza itd. s priimkom, ki se vleče kakor pol očenaša. Dobe pa se tudi ljudje, ki so s svojimi ple-bejskimi imeni čisto zadovoljni, in eden teh je George Bernard Shaw. Angleški kralj .je radodaren s titelni, in Angleži jih ljubijo. Shaw je slovit pisatelj, pa se bi spodobilo, da bi ga kralj počastil s povišanjem v plemstvo. Vprašali so Shawa, kaj misli. "To, da sem s svojim imenom tako zadovoljen, da mu ne bom ničesar odvzel in ničesar pridjal. Da naj poslanem plemič? Bah !" Bili so Časi, ko je aristokratski naziv zna-čil silno mnogo. Danes postajajo titelni in medalje, gibi in podobna aristokratska navlaka materijal, ki ga zbirajo deloma v muzejih in se več v antikvarjatih. WELLANDSKI PREKOP BO FORMALNO OTVORJEN PRIHODNJO POMLAD krajev. Ker socialistična stranka ti mogla zadostiti tej določbi, to je, ni mogla dobiti tolikšen odstotek podpisov, pridejo njeni kandidate na balot pod označbo "1NDEPEN-DENT". y U-j rubriki bodo poleg na-iih tudi komunistični h mnogi drugi kandidatje. Treba ae bo seznaniti z imeni naših kandidatov, in to bo zahtevalo mnogo širjeija letakov ter ustmenega pojasnjevanja. Zakon je zakon! Dve stranki, ki sta kar se programa tiče kakor dvojček, si lastita »no lopol na glasovnici. Delavstvo tega menda ne bo vedno trpelo. Močnejša socialistična organizacija v raznih mestih naše driave, pa bomo premagali tudi te zapreke. Če jih nismo sedaj, pa pozneje. Organizacijo pojačajmo, drugo bo lahko. Frank Barbick. Marsikdo citateljev je še bil pri Niagarskik sla povik, po katarih »a voda i* jezera Ontario odtaka v jesero Erie. Oba sta plovbna. oba imata velik promat ter važna pristanišča, toda bila sta bras plovbtic «vase. Letos pa je kanadsks vlsds v glsvnsm dogradila 25 milj dolg prekop, znan pod imanom Wsllsnd canal, po kataram ž« plovajo parniki is enega jezera v drugo, toda formalno bo izrooen prometu isle prihodnjo pomlad. Ksr js OhUrijil» jszsro višje kot Erijako, so morsli zgraditi oaem velikih savornic. Vidna so na vrhnji sliki na levi )n v sredi na desni. Spodaj je pogled na kanal i razdalje. Zemljevid na vrhu označuje državo New York s mestom Buffalo, reko Niagaro, ki jo omenjamo zgoraj, in pa Wellandski prekop zapedno od reke Niagara. Zgrajen je ves po kanadskem ozemlju. Iz Ontarijskaga jezera teče v Atlantik reka Lawrenee, ki nudi najboljšo zvezo med velikimi jezeri (Ontario, Erie, Huron, Michigan in Superior) In morjem. Pnegovori radi projekta se vrše med intere »iranimi krogi ter kanadsko in ameriško vlado še dolgo let, kajti poehrset ja bi stalo mnogo. Illinoiski krogi se veliko bolj navdušujejo za projekt, ki bi zve* sel Michigansko jesero s reko Mississippi tsr skozi njo s pristaniščem New Orlesns v Mehiškem zalivu. Oba projekta sta v precejšnji meri še dograjena, toda ne še toliko, da bi mogla slušiti prometu v smislu načrtov. > < Važna konferenca v nedeljo 26. oktobra v Collin-woodu Claveland, O. — Prihodnjo zborovanje ohijske konference (it. 2) se vrli v n» <1 •!jo 26. oktobra v Slovenskem delavskem'domu v Collinwoodu. Prične se ob 2. popodne. Klubi JSZ. in društva Prosvetne maLice so prošena da izvolijo za-Istopnike za to zborovanje, če jih še niso. Diuštva ali klubi, ki imajo kake sugestije ali predloge, naj poobla-ste svoje zastopnike, da jih predlože konferenci 11 II V odbor Konference so bili izvolje- ca JoZ V Moon Klinu ni **«>*> Ambrozich, tajnik. Publi- cijski odsek, Frank Virant (Sygan), Moon Run, Pa. — Zborovanje soc. Fr»lk S®ms® (Canonsburg). Nad- klubov ter društev Prosvetne matice !xon" odbor: M. Tekavc in Louis dne 28. sep.. v tej naselbiii je dobro Gl«**'- Organizatorja, John Terčelj uspelo, liilo je 36 udeležencev, ki ln Geo Smrekar. so zastopali klube JSZu in društva i'ro- Prihodnja konferenca se bo vršila svetne matice, delujejo skupno pod četrto nedeljo meseca februarja 1931 okriljem Konference J. S. Z. za za- v Slov. domu v Pittsburghu. padno Pennsylvanijo. Med zborovalci se je labralo v pod- Zborovaiju je predsedoval Anton poro Proletarcu $8.22. Konferenca Zornik, zapisnik je vodil Louis Britz. pa je prispevala $10, skupaj $18.22. Razprave o volilni kampanji, o na- j Po izčrpanem dnevnem redu je šem tisku, posebno o Proletarcu, o govoril Anton Z*>r lik o razvoju so- čudno upravičenih napadih zoper Jo- cialističnega gibanja in njegovi se- žeta Zavertnika, o agitaciji med mla- danji vlogi v Zed. državah. Govor di 10 itd., je konferenca obširno in je bil na mestu in je žel odobrava- stvarno razpravljala. , nje. Poročila funkcionarjev konference Poročevalec, so bila odobrena. K poročilu o skupnem pikniku z društvom št. 275 SNPJ. na bridgevillu dne 1. avgusta je bil sprejet predlog, da se Konferenca temu društvu zahvali za izkazano naklonjenost ter sodelovanje. V razpravi o agitaciji je s. Bartol Collinwood, O. — V nedeljo 28. is Canonsburga poročal, da so prido- »ept. smo veličastno protestirali (ta- bili v klub št. 118 tudi nekaj zaved- ko piše "E."). Mene ni bilo zraven, nih mladeničev, ki bodo širili našo Vozil sem rojake na protestni shod. agitacijo med tu rojeno slovensko Bil pa sem v pripravljalnem odboru mladino. Po seji federacije SNPJ. za sklicanje shoda. Priporočal sem bodo priredili shod, na katerem bosta ostalim ,da naj dobe na ta shod i.udi med drugim govorila socialistični angleške govornike ter pokličejo po- kandidat za zveznega senatorja dr. j ročevalce tukajšnjih angleških dnev- Wm. Van Essen ter Anna P. Krasna nikov. Gre se naenda zato, da izve o iz Johnstowna. našem protestiranju zoper fašističia Zomik je poročal o shodih in dru- barbarstva ameriška javnost, mar ne? pozornost javnosti, ali za odpravo zla — v tem slučaju lašističnega ta-rorja v Italiji — potrebujemo pomoči v mednarodnem obsegu. Tudi tistim Italija lom, ki se ne strinjajo z Mussotinijevo politiko ali se proti nji 0 tem in onem iz Clevelan-da Dve predstavi 12. oktobra v Waukeganu Waukegan, III. — V nedeljo 12. oktobra ob 2. pop. vprizori klub št. bore, so izpostavljeni preganjanju in JSZ. "Snubače". To je igra na-zatiranju. Poglejte, kako italijanski rodnih pesmi. Druga igra bo trage-' socialisti, ki so oteli glavo pred te- dU» "What Price Coal". Ta bo igra-* rorjem z najdrznejšimi begi preko na v angleškem jeziku, da bo ustre-meje, obveščajo svet o položaju v *eno tudi tukaj rojeni mladini. Mussolinijevi domeni. Oni dobro ve-1 Fantje snubači bodo prepevali za-do, da s samim protestiranjem bi ljubljene pesmi Urški in jo prosili malo dosegli. Kar hočejo je, da pri- z® roko. A Urška je navihana in jih dobe javno mnenje v vseh deželah, odklanja, enega zato, ker preveč po ali vsaj v vodilnih deželah, za opozi- amoli smrdi, drugega ker se kislo drži, cijo proti fašizmu v Italiji. Prime- tretjega ker po vodki diši itd. Tudi re.n pritisk od zu taj tudi od stikih oče je hud na snubače, ker so po-vodilnih vlad, pa bo Mussolinijev stopači. Dekleta naj si iščejo pri teror popustil. i ciganih, je njegovo krepko mnenje. ♦ Ko pa pride ponoči pravi pod Urški- V Clevelandu smo imeli konvencijo no okno, je vsa drugačna. Rada ga zveze ameriških baikirjev, katero 'm® in skupno pojeta o bodočnosti in je posetil tudi ameriški predsednik ljubezni. Tudi Klančičev Jurij jo Hoover. Njegov govor je dnevno primaha pod okno in korajžno poje, časopisje prineslo v celoti ter ga ko-i d® im® nov gvant. Poredna Urška memiralo na prvi stran iz velikimi P® g® oblije z vodo. Fantje, ki vse naslovi. Hoover je dejal, da ni nič v to na skrivaj opazujejo, se posmehu-strahu za pro»periteto, ker se že vra-|j®jo ubogemu Jurčku ter ga silijo, ča; bankirjem je priporočal, naj ji "®j jo hitro odkuri, ker ima moker vračanje pospešijo. "Papa" Green gvant. Tudi Urški voščijo lahko noč od A. F. of L.. je ob tej priliki suge- z zagotavljanjem, da bo ostala stara stiral predsednikovemu tajniku, da naj ne gre na stan v kak cleveland-ski hotel, ker so v njih hotelski uslužbenci na stavki. Hoteli operirajo s stavkokazi. Tajnik je odgovoril, da teta, njen oče naj jih pa piše v uho. — Petje bo spremljal na glasovir Mr. Paul Šifrer. Drama "What Price Coal" je povzeta iz življenja premogarjev. Kak gih aktivnostih straike v svojem o-krožju ter drugih krajih zapadne Penne. S. Kavčič iz Sygana je poročal o akciji za ustanovitev mladinskega odseka. Konferenca je izvolila dva člana v publikacijski odbor, Kaj pomaga, če bomo lomastili po fažiiLih sami med seboj. Danes se gre za organiziranje javnega mnenja, drugače je uspeh izključen. Boj proti fašizmu )e treba voditi v mednarodnem obsegu. Ako bomo dali v ki imata lalogo pošiljati poročila v protestiranju duška samo med sab), angleškem jeziku v svrho agitacije bomo lahko imeli gromovite govore za naše aktivnosti in klube, posebno in tudi dopadli se bodo mnogim. F.v še, da se zainteresira mladino. šizmu pa se s tem ne skrivi niti en Glede Proletarca je b.lo mišljenje las. zborovaleev jako ugodno in so listu Angleškega govornika niso dobili, zagotavljali svoje sodelovanje v agi- V angleških lis.ih nisem o tem pr>- w 9 --O - ----1 — - - ^--o --- se bo predsednik Hoover ia«tanil pač|Sl® Je cen® premogu? Dva tisoč pet tam kjer bo določil odbor zveze sto rudarjev žrtvuje vsako leto svoja bankirjev, ki so ga povabili medse, življenja po krivdi brezbrižnosti last-Nastanil se je v hotelu Cleveland. | nikov. Tem mrtvim rudarjem je "Papa' Green pa je kot dober Hoo-'posvečena ta drama, verjev prijatelj in "lojalen" Ameri-| odmorom bo recitiral dekla- kanec ukazal Harry McLaUclinu od macijo "Proletarci" Vinko Pink. Spi-ohijske in elevelandske A. F. of L., »»1® jo je An ia P. Krasna. Govor-naj se stavkovne straže izpred hote- nik pa bo sodrug Joško Oven iz la odstrani, dokhr bo predsednik v Chicaga. njemu. Nekateri unijski delavci soj "Snubače" in "What Price Coal" ta ukaz komentirali, da bi bil moral vprizori za klub dramski odsek Slov. v interesu delavcev predsednik Green j nar. doma. Vstopni ia -je 60c. Po število piketov pred hotelom pomno- programu bomo imeli plesno in prožiti, ne pa jih odstraniti. |«to zabavo. Plesalcem bo igral Jack taci j i za njegovo razširjenje Dobro je vplivalo bodrilno pismo, testnem shodu opazil nobenega poročila, niti ene vrstice. Tisti, ki so ki ga je poslal zborovalcem s. Joseph o shodu odločevali, bi se morali po- Snoy, istota»ko pismo John Terčelja. truditi za boljši uspeh protesta. Ta- Oba spoio6ila sta bila vzeta na na-'ko pa smo tam kot smo bili. nje z odobravanjem. Želimo, da bo Na da bj ^ I Terčelj kmalu >opet ^namina ^ q y ^ naših zborih »n da nas s. Snoy č,m- zborova,cev> pa prinefcJin večkrat obišče. predloži Janko Rogelj sokolsko reso- V razpravi o volilni kampa iji j i |ucijo s primernim beaedilom v rekla-bilo sklenjeno, da se delavcem z vso mo g0kolu, nevedoč, da s tem izgu-energijo priporoča glasovati samo za bi dokumentarno vrednost in da reso-sociaiistične kandidate. Neglede na |ucija ni yei reR0|ucija. Potem pa aigument, da "nimajo prilik« biti iz- piio "trubelmekarska" Enakoprav-voljeni", je dejstvo, da so socialistič- nogt| da j080ph Siskovich in Louis ni glasovi edini, ki reprezentirajo na- Zorko nii(U glasovala za sokolsko čela, in ne privatne intereae, in edini, Rogljevo resolucijo, ker ni*.a vstala, ki so protest proti obstoječim razme- "Naznanil" ju je menda Križmančič r»m- Andy, ki je sedel zadaj, bržkone na^ Delavci v Pennsylvaniji, agitirajte lašč, da ju opazuje. Ni pa hotel vi- za socialistično listo! Razpravljajte deti drugih, ki tudi niso vstali. V o sodelova iju v volilni kampanji na Clevelandu nismo vsi Slovenci socia- sejah klubov. Sklicujte shode in de- listi, pa tudi ive Sokoli. Resolucija lite letake. bi morala to upoštevati, če je hotela V razpravo zborovalcem je prišlo služiti namenu shoda, tudi vprašanje, ali je za pošteno jav- • no mnenje koristno, da se ne priza- Če kdo, so se socialisti že od nc- naša s strupenimi napadi na nafte kdaj borili za pravice narodnostnih zaslužene može celo potem ko so manjšin in istotako se socialistične mrtvi? Slučaj se tiče napadov na stranke tudi sedaj rade oglasijo v pokojnega Jožeta Zavertnika. S*a- obrambo potlačenih ljudstev. Prote- nšče konfeiv nce je bilo izraženo s po- Ai so potrebni, da se z njinry obrne Public avditoriju, komunisti pa so «osednjih naselbinah to prvo jesen-govorili na Public square in nato or- »l*0 prireditev. Kot vidite, program ganiziralo povorko, ki naj bi šla do Je prvovrsten, Čuli boste dobrega go-avditorija ii zahtevala delo za brez- vomika. potem pa zabava — kaj ho-poselne. Policija na motornih kole- *ete več! Na svidenje v npd*»ljo p>-sih jih je razgnala. Če je predsednik poldne drugi dan bral liste, je lahko videl, da niso zborovali samo bankirji. Vince«l S. Pink. Fritz Kraisler bo imel koncert v Public avditoriju 14. oktobra. Peter Wit bo imel shod (town meeting) tudi v imenovanem avditoriju 26. oktobra. a V Slovenskem delavskem domu bo Velika predstava dramskega zbora "Nade" v Chicagu Hrvatski bratski zbor "Nada", ki deluje pod okriljem Jugoslavenskog imel v nedeljo 26. oktobra priredbo prosvjetnog Saveza, vprizori v nede-klub št. 49. Na sporedu so razne ljo 12. oktobra v dvorani Sokol Chica-varijetne točke, potem plesna zaba- R0> 2346 S. Kedzie Ave., ziani igro-va. Popoldne zboruje istotako v kaz "Zagrebčka kletva". Ima pet de-Slovenskem del. domu ohijska konfe- janj v osmih slikah in je prirejena renca JSZ. po romanu "Kletva", katerega je * spisal A. Šenoa. V. drami sodeluje Pevsko društvo "Jadran" vprizori nad 60 oseb. Predstava se prične ob v S. D. I). domu opereto v nedeljo 2. 2 .popoldne. Zvečer bo ples In pro-novembra. sta zabava. Ob 11. bo zaključek 0 kontesta, ki določi, kdo je najpopu- Novi zakon« države Ohio zahteva larnejša Jugoslovanka v Chicagu. da mora stranka, ki hoče, da pridejo Pri predstavi so vsi sedeži rezerviranjem kandidatje na glasovnico pod ni. Vstopnice so po 75c in $1. imenom stranke, dobiti 15 procentov, Godbene komade bo predvajal Ko-podpisov od registriranega števila vo- ludrov orkester in tamburaški zbori. \ v najmanj «Iv» h tretjinah o- Odbor. karl marx Njegovo življenje in njegov nouk. Spisal M. BEER.—Proveí C. STUKEU (Nadaljevanje). Brez dvoma. Heglovo naziranje o državi kot utelešei^ razuma in nravno&ti »e je &la-bo skladalo z razmerami in dejanji resnične države. In Marx pripominja ,dalje, da politična država zatira skozi va|o svojo zgodovino vse socijalne boje, potrebe in resnice. Ni torej res, da bi bilo obravnavanje političnih vprašanj pod častjo ppcijalistov, kakor so to mislili francoski in anglečki utopisii. Tako delo Vödi mnogo bolj v strankarske boje in proč od abstrakcije. "Potem ne stopi pred svet doktrinarno z novim načelom: Tu je resnica, tu poklekni!, Mi mu ne porečemo: Opusti svoje boje, ker so nesmiselni! Mi mu le pokažemo, za kaj se prav za prav bori, zavest pa je stvar, ki si jo mora pridobiti, tudi če noče." To je vseskozi dijalektično mišljeno. Mislec ni postavil nobenih novih problemov, ne prinaša nikakih abstraktnih naukov (dogem), temveč tudi razumevanji za nastajanje sedanjosti iz preteklosti in navdaja politične in socijaljie Dorce z zavestjo njihovega dela. 2. Prijateljstvo a Fridrikom Engelaom. "Nemsko-francoskih letnikov" je izšel le en zvezek (pomladi 1844). Poleg Marxovih prispevkov (Uvod h kritiki Heglove pravne filozofije in kritika Bauerjevega židovskega vprašanja) vsebuje zvezek obsežno razpravo "Obrisi h kritiki nacijonalne ekonomije" izpod peresa Friderika Engelsa (rojen v Barmenu 1. 1810, umri v Londonu 1895), ki je bival tedaj v Manchestru. Septembra 1844 je prišel Engels v Pariz, da obišče Alarxa. Ta obisk je bil začetek dosmrtnega iskrenega prijateljstva obeh mož, ki bi brez tesnega sodelovanja nikakor ne ustvarila tega, kar sta v resnici storila.—- Marx je bil genialen teoretik, vladar v kraljestvu misli, ali popolnoma nevešč v vsakdanjem življenju. Ce bi bil imel Mane stalne dohodke skozi vse življenje, je verjetno, da -bi prispel na svoj cilj tudi brez Engelsa. Nasprotno je bil Engels vrl, podjeten in zelo izobražen mož, eminentno praktičen in zmagovit v vsem, česar se je lotil, ali brez onega teoretičnega daru, ki premaguje duševne krize in odpira nova obzorja, tirez Marxovega sodelovanja bi se Engels ne povzpel preko nivoja Hesa, Proudhona, i. dr. Marx ni bil nikdar Utopist; prežetje njegovega duha s Heglovo dgalektiko ga je storilo imunega napram vsem večnim resnicam in končnoveljavnim socijalnim tvorbam. Nasprotno je bil Engels do leta 1844 Utopist— dokler mu ni razjasnil Marx pomena političnih in socijalnih bojev, temelje in gonilne sile, statiko in dinamiko zgodovine civiliziranega človeštva. Engelsova kritika nacijonalne ekonomije je za 23 letnega pisatelja in učenca trgovine zelo pomembno deio, ki pa se ne dviguje preko nivoja Owena, Foune-ra in Prouonona. Engelsovi prispevki za Owenov "New Moral World" (1843-44) so gotovo bolj filozofski kakor drugi članki o wen isto v ,ali vsebinsko se ne razlikujejo od ostalih. "Sistem ekonomskih protislovij ', na katerem je delal Proudhon, ko je Engels objavil svoje obrise, se sklada z Engelsovim mišljenjem, v kolikor pride v poštev kritična stran. Oba sta skušala odkriti nasprotstva meščanskega gospodarskega sistema ne zato, da odkrijeta v njih izvor nadaljnega družabnega razvoja, temveč da jih obsodita v imenu pravičnosti. Dočim ao smatrali owenisti svoj sistem za popolen, sta se Proudhon in Engels neodvisno drug od drugega trudila, da se otreseta socijalističnih utopij. Proudhon je postal anarhist in je našel svojo srečo v načrtu avtonomnih gospodarskih skupin, ki med seboj pravično izmenjavajo svoje delovne vrednote. Engels pa je našel rešitev pri Marxu in mu jo je poplačal z življenskim požrtvovalnim prijateljstvom, ki je postalo Marxovo rešilno sidro. Brez žurnalistične in financijelne Engelsove pomoči bi nepraktični a ponosni Marx verjetno propadel v pro-gnanstvu. (Dalje prihodnjič.) Iznajdljiv profesor Profesor dr. Edward Lyman Cornel je učen mož, predavatelj na različnih univerzah, ter velik nasprotnik sovjetske vlade. V enem predavanju v hotelu LaSalle v Chicagu je govoril o porodni kontroli. Stvar bi morda ne bila prenapačna, če se jo pogleda v naplici. Začudiš pa se, je dejal profesor, ko vidiš, da jo v tej deželi propagirajo najbolj agent-je sovjetske vlade! ln prosim vas, je dejal ogorčeni znanstvenik, ali naj pustimo, da nam bo kaka inozemska vlada narekovala, koliko naj imamo otrok? To seveda ne gre, kajti jasno je, da goji Rusija nado zlomiti to slavno deželo ameriško, in v ta namen se poslužuje tudi propagande za porodno kontrolo. Ce pustimo šalo na stran, vidimo, da poljedelski tajnik llyde ni edini Amerikanec, ki se smeši z budalosimi glede Kusi;e. ALEKSANDER NEVEROV: Taškent-kruha bogato mesto (Ruska povest iz dni velike lakote.) Prevedel I v a r. V u k . (Nadaljevanje.) A v vrečici ima Se od doma košček travnatega kruha. Utajiti ga ni hotel. Sram ga je pred tovarišem ,a aebi tudi ne bi rad škodoval. On vendar skrbi za vse in povsod, zato mu je treba tudi več hrane. Spomni se dogovora, da mora deliti s tovarišem, in se razsrdi. Dogovor mu veže roke in noge. Bolje bi bilo. če bi se ne bil dogovoril. Izvlekel je košček in nehote odlomil nekoliko. — Na, pozneje mi vrneš. Sedaj sem ti dal že dva koščka. A kje je tvoja culica z lapti? — Na tistem mestu je ostala. — Tepček! Kam deneš sedaj kruh ? Serjoška se je obrnil proč. — Ne grem v Taškent. — Zakaj ne? — Predaleč je. — A kako prideš domov? — Počasi pridem. — Idi, če se ne bojiš! Takih spremljevalcev, ki se boje; ne ljubim. Dolgo sta molčala. Nekdo kriči v sanjah. Krik reže težak vzduh. «s — Gremo, gremo! Naš vlak odhaja! Tik ob Serjoški se dvigne mužik z ogromno okostenelo glavo in drgetajoč reče: — Vsi pomremo! Noge sp mi začele oteka- ti. Miški se zazdi, da vidi lepi Taškent pred seboj in dve vreči s kosi kruha. V eni vreči bel kruh, a v drugi vreči črn kruh. V tretji zopet deset funtov pšenice za seme. Pšenica, da, ali ne taka, kakor je domača. Zrnje kakor peške. Miš kov a mati gleda vreči in od radosti plaka. , — Oh, Miša* Miša! Kako priden sinček, skrben si za nas. Lezi nekoliko, zaspi. A vi fantje, ne ropotajte! MiSka odpre oči in jih zopet zapre; vizija je izginila . . . Zdi se mu, da nekdo hodi po strehi, ali morda pada dež? Vseeno, kaj njemu mari, hoče se mu spanja. Ko napoči jutro, se bo že videlo, kaj je, A pod samim stropom visi drevo. Miškova glava se je povesila v znak, a na drevesu so jabolka. Debela jabolka, kakor buče. Eno jabolko pade naravnost na Miškovo glavo. A Miška se še niti obrniti ne mara, niti roke se mu ne ljubi stegniti. Preveč je len. — Kaj mi mar jabolko, spati hočem. Serjoški se zbira slina v ustih. Pojedel je košček in s tem še bolj razdra-žil giad. lzlizal je dlesni z jezikom in začel gnzii nohte. Creva so se mu obračala, trebuh se mu je izvijal. Glej, kako trdno spi Miška. Začel je tipati Miškovo vrečo. Morda ima pa le kaj tkruha kje? Vsa notranjost njegova odmeva: — Kruha! Vzradostil se je in ustrašil: — Eh, zbudi se Miška! Ali ga pretepe ali pa reče: "Da te ni sram? Imel sem te za poštenjaka, a ti si tat." Serjoška je držal otipano skorjico in mislil: — A de ne pojem vsega? — Greh je vseeno. — Saj ne nalašč, ali tako sem lačen! — Vzemi, če se ne bojiš! Motale so se misli Serjoški po glavi: Bi vzel ali ne ibi vzel. Hudo je lačen, ali zopet ga je sram pred Miško. Objel ga je že težak spanec, klonila mu je glava in telo je podrhtevalo. — Spi. Dolgo se je boril Serjoška s spancem, ki se ga je loteval. Odpiral je oči, stresal z glavo in z rokami otipaval skorjico v vreči. _— Tako strašno sem lačen . . . — Spi! Jutri se naješ. Globok spanec je položil Serjoškovo glavo k Miškovim nogam. V ustih mu je postalo toplo in- mirno. Laskajoči glas je govoril: — Ni treba krasti; potrpi nekoliko. 7. Zjutraj so pripravili taškentski vlak. Vzdignili so se mužiki s culami, vzdignile so se babe z otroci. Vrgli so vreče preko ramen, zaropotala so vedra, Čajniki, samovari. Upognili so se hrbti mužikov in dvignile so se razkuštrane glave bab. Gneča . . . —- Stoj! — Čigavo vrečo imaš? — Milicija! Baba kriči, ker ji je izginila vreča, mužik maha s pestmi. — Stoj! - Jermen se je odtrgal, zabojček je padel na tla. — GrohI Ne kaš- Pljune Miška se je začel Dva mužika sta se spodtaknila ob zabojček. . — Groh! Padeta . . . Kakor da je izstopila reka iz svojih bregov, tako se zgrinjajo ljudje od vseh strani, iz vseh koncev. Iz obcestnega jarka lezejo, izza zida prihajajo, bosi, raztrgani, od dežja premočeni, od vetra osušeni. — Ne drenjaj! Zabobnele so strehe vagonov pod stotinami nog. Stotine glasov je rezalo jutranji so-mraK. lezKo sopejo mužiki. Koke drhte, noge se šibe, prestrašeno se ozirajo glave na vse strani. — S poti! Baoam pomagajo na vozove, zaboje na-klauajo, viece mečejo, otroke podajajo babam v naročje, vsi zasopljeni, težko hropeč. — Ne moreš! — ¡Sodrug, sodrug, to je moja baba! — K vragu! — S kakšno pravico ? — Izgubi se! — lva-a-an! — Ah, pasji sinovi ! Miška viece prestrašenega Serjoško, suče se pod vagoni, udarja v glavo ob kolesa. — Hitro! A vrata vagonov so nekam visoko. Miška in SerjošKa jih ne dosežeta, da bi mogla zlesti v vagon. — Striček, dvigni me! Mužiki z babami se gibčno sučejo, teptajo, sujejo in nikogar ne puste k vratom. — Žlezi na streho! — Kje je čajnik? — He, sodrug, čajnik je naš!" — Po zc*beh ti ga dam! — Tat! — Udari ga, da bo pomnil! Dvakrat je zbežal Miška okrog vlaka. Nikogar ni, ki bi ga dvignil v vagon. Kaj storiti? Mužiki sedajo na odbijače in babe lezejo na strehe. Dekleta plezajo,' razkoraka-joč noge, Kakor mužiki. Miška skoči na odbijač in kriči: — Žlezi sem! Serjoška se trudi, pa ne gre. — Daj, da te vzdignem! — Padem doli! Močno se je razjezil Miška. Zobe je stisnil. — Dobro se drži! . Serjoška je objel z obema rokama železni odbijač; ne vidi ničesar. — Zdrobilo me bo tukaj. Poleg v vagonu zmerja vojak mužike. — Marš, delil Vztrepetal je Serjoška. — batjuška. Miška mu šepeta: — Molči, molči, saj nas ne vidi. Ijaj. — Koke me ne drže. — Molči! — MišKa, dragi, padel bom. Sed§j se Miška dodobra razsrdi^ na odbijač in reče: — Padi! Se bom pa sam odpeljal. Serjoška je utihnil. A vojak je zagledal SerjošKovo glavo. — Kdo je tu? Zasačena sta. — Zlezita dol! Ni pomoči, treba bo iti. pogajati. — To je, sodrug ndečevojnik, to je dečko iz naše vasi. Gre z menoj. — A kdo si ti? — Lopatinjskij z Buzuluškega ujezda. Grem v Taškent po kruh. — Pokaži dokumente! — Potni list? — Ti bom dal potni list! A drugi vojak kriči zadaj: — Kar orta-čeki ju izroči! Jeknilo je Miškovo srce: — Propadla sva! Serjoška ni bil ne živ ne mrtev. Prijel ga je vojak za roko ter ga sunil v hrbet. — Smrkovca! Samo v napotje sta! Transport ovirata! To imaš sedaj! Šla sta po kruh v Taškent, a prišla sta v roke orta-čeki. in orta-čeka, če drugo rve, jp bc^sodila. Miška je to vedel, ker je čul mužike o tem govoriti. Zelo so se hudovali. Ce bi vojaku dal kakšno malenkost. Ali ni denarja! Ce bi se začel jokati, vojak ne bi verjel. In vlak se bo odpeljal. Vrti se Miškova glava, razne misli se pode po nji, ali ničesar si ne more izmisliti. Vidi, da Serjoška plače. Zadnji hip se je odločil poizkusiti z zvijačo. (Dalje prihodnjič.) Vtisi iz Goriške Pise Matt Petrovich ge. Tukaj so vštete zlasti! padu v Škocjanskem gozdu pri stvari, katere so monopol vla- Uncu. Itajše riskirajo svoj*.* de, kot kava, sladkor, sol, to- življenje, kakor da bi ostali v bak itd. stane 15 krat tolik za iste vrste blago. Sladkor čin postanejo jugoslovanski dr-stane 4 lire funt (20c), kar je žavljani. trikrat taka cena ka*or v A me- Stroge kazni za beg. Tako so torej konzumen- Gorje onemu> komur ^ beg . Kava srednje vrste Italiji Ko pridejo v Jugosla- na; tedaj nastopi nov gospodar I, k L' Aje T T' v i»**-,1- Italijan.(Dalje prihodnjič.) Iiko, kakor v Ameriki slovansko armado. Na ta na- -t------------ —------------ riki. (Nadaljevanja.) Gorica v gospodarskem oziru. Gospodarsko je Gorica v ja-ko slabem položaju. Delavske plače so zelo nizke, kar ima seveda jako slab vpliv na trgovino. Plače v Italiji so precej nižje od plač v Jugoslaviji. Navadni delavci zaslužijo 12 do 16 lir na dan. Izučeni delavci malo več, 18 do 20 lir, torej približno en dolar v ameriškem denarju. Tukaj so prišteti mizarji, zidarji in drugi izučeni delavci. Zlasti zidarji imajo jako slabe plače. Skoraj zastonj delajo služkinje, katere dobivajo 3 do 4 dolarje plače na mesec. Življenske potrebščine. Seveda je življenje po ceni, so skoro HB BpH HH|PH|H stonj. Za 8 do 10 dolarjev na vek» davek na hiše in posestva, Kakor naši ljudje lz Vi- A vseeno odhajajo, drug za drugim. S solzami v očeh in z žalostjo v srcu zapuščajo rodno grudo, katera jim je dala življenje. Zapuščajo očeta in ljubečo mater. Zapuščajo brate, sestre, sorodnike in prijatelje. . Stari naj skrbijo za polje in hišo, dokler se ne vrne mladina. In ako se ne vrne mladi- Mseees s »sesees asases«« ti prisiljeni, da plačujejo ta ponesreči in pade zopet v roke '! ogromen, indirekten davek na Italijanom. Kavno ko sem od-življenske potrebščine. Vlad- haja, iz Itaiijef se je prig0dil ni apayat današnje Italije stane tak slučaj. Reveža so vjeli in ogromhe, svote denarja, in de- pritiralj pred 80dišče. Kakor nar mora biti, pa naj pride od kakega zločinca, ga je sodnik kjerkoli. obsodil na triletno ječo in na Razni davki. 20.000 lir denarne globe. Ro- Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tal. 1475. JOHNSTOWN, PA. j i «eoeteeoooeesoeoeeessess Sodrugom v C leve I and u. Seje klub« it. 27 JSZ. »o vri« vsak D ♦ u j . . u I • . ii i 4 Prvi P#l#k ob 7:30 »« Razen teh mdirektnih dav- jak in prijatelj, kateri mu je tr«tj« nedelje ob 2:30 popoldne * kov so seveda še drugi, ka^e pomagal pri begu, je dobil št i- klubovik prostorih v Slov. narodnem rim ni para menda nikjer na ri leta ječe in 25.000 lir globe. Sodrug». .¡kajajte rodno na To so dohodninski da- Izseljevanje kamorkoli. P"d<*ivjto mu novih članov, da bo mogol napraviti čim voč na polju socialistična vzgoja in v borbi mesec dobi človek v najem že in davek na premičnine. Sploh pavske doline, se tudi rojaki iz nmim prav«. precej prijazno vilo. Sploh je Je menda ni stvari v Italiji, ka- Goriškega selijo v Francijo, v t*«»****«* precej prijazno zadnjih par let padla cena hišam več kakor za polovico. Ljudje ne morejo plačevati o-brokov, in posledica je sodnij-ska prodaja. Kakor sem rekel, imajo male plače delavcev jako slab efekt na splošno trgovino. Prodaja-leh je v Gorici vse polno. Toda nikjer nisem opazil kakšne prosperitete. m hirajo. Zlasti gostilne so jako mrtve. Svoje čase so bile polne kmetov, kateri so prihajali v Gorico iz okolice. Pripeljali so v mesto drva, seno in druge poljske pridelke, in so se ob takih prilikah ustavili v gostilnah za majhen prigrizek ter čašo vina. Danes tega ni več. Denarja ni, in kmet prinese s seboj kos trdega kruha, katerega povžije kar na vozu, tera ni obdavčena. Od neke- Belgijo in Argentino. Govoril ga kmeta v goriških hribih sem sem z mladim možem, kateri izvedel, da plačuje od svoje se je povrnil iz Argentine, bolj male kmetije, sledeče dav- Pravil mi je, da so tudi tam ke: Družinski davek Od hiše Od »emljišča Za kmeUki sindikat Nadalje pride ^amo životarijo davek» kateri se Prične že pri 500 lirah letnih dohodkov. Razni drugi davki, katere mora plačevati kmet, so slede- slabe razmere. Edino izučeni 94 lir letno delavci so tam na boljšem, za- 500 lir letno 2H0 lir letno 15 lir letno dohodninski služijo precej in kaj prihranijo. si lahko ne- ************************** I "New Leader" * angleški socialistični tednik. { * Izhaja v New Yorku. Naročni- * na $2 na leto, $1 na pol leta. t Najboljše urejevan angleški so- * cialistični list v Ameriki. Mno-j go slovenskih delavcev ga čita. či: I Od krave Od tekU Od junca Od vola Od konja Od prašiča Od psa Od kokoši Od voza, malega 25 lir letno 20 lir letno 30 lir letno 50 lir letno 50 lir letno 30 lir letno 15 lir letno 2 liri letno 10 lir le*. 10 Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Streei Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Dailj at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily.' Cxcept Wed. and Sunday only b> appointments. Residence Tel.: Crawford 8440 Naročite si ga tudi vi. Naročnino rani sprejema "Proletarec". potem pa, namesto z vinom, "ga zalije" z vodo iz mestnega Od večjih voz, sorazmerno več. vodovoda. TO je torej na kratko fOtfX>- ltalijanska vlada je skleni- darska slika naših rojakov na la, da za dobo pet let ne bo več Goriškem. Seveda morajo ita- izdajala dovoljenj za odpira- lijanski kmetje plačevati is.e nje novih trgovin, a jih je davke. Na videz je njih polo- vkljub temu preveč. Ako eden žaj sličen, a vendar je za mno- zapre vrata, pride za njim dru- ge popolnoma drugačen. Itali- gi, kateri nadaljuje z istim do- ' - ---* 'Agx u voljenjem. _____ Snaga na trgu. Jako se mi je dopadel v Gorici trg, kjer se prodaja sadje in zelenjava. Je sicer manjši od ljubljanskega, ampak vse bolj čist in sanitaren. Na ta trg pripeljejo vsako jutro Slovenke iz goriške okolice svoje janu je odprta pot do kakšne boljše službe. Ako ima malo izobrazbe dobi službo pri po- . šti, železnici itd. Italijanom so f!« odprte mestne in državne službe. Slovencu je vsaka pot do boljše službe zaprta. Mladi slovenski fantje s srednješolsko izobrazbo nimajo v Italiji nikakršne bodočnostih Imel pridelke na prodaj. Tukaj sem priliko precej občevati z hvalijo in ponujajo svojo bla- j njimi. Pritoževali so se, da go, nekaj časa v slovenskem in bodo morali ali postati fašisti & proti svoji volji, ali pa pod eko-pritiskom zapustil potem v italijanskem jeziku. Slovenskih trgovin je v Gorici še vedno dosti. Napisi na trgovinah, četudi pokvarjeni in poitaljančeni, so dokaz temu. V vsaki trgovini, v katero sem stopil, mi je bilo mogoče zgovoriti se po slovensko. Seveda je tudi mnogo laških trgovcev, kateri govore slovenski jezik. V to so prisiljeni, ako hočejo kupčevati s kmeti iz okolice, kateri ne znajo italijanski. Drag "luksus". Vzlic temu, da je življenje precej poceni, so nekatere živ-ljenske potrebščine jako dra- ŠTIRI KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 * in 10c za poiiljalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. Pilita o cenik ali pasite na onega, ki izide od časa do časa v Proletarcu. nomskim svoje starše in svoj dom ter u-bežati v Jugoslavijo. Ti fant-j je s srednejšolsko izobrazbo, tvorijo največji odstotek beguncev. Teh ubežnikov preko meje je vedno več. Pogostoma sc o-boroženi in pripravljeni za vsak slučaj, ako jih ustavi stra-ža na meji. Nedavno tega smo čitali v časopisju o takem spo- SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIK! JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, 1LL. Mi tiskamo * Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeciku. NaŠa poeobnost so tiskovine sa društva in trgovco. ♦eeeeee»»eeeeeeeeeeeeeeeee John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeš ^jft -r» j-- Wan. B. PUTZ Cicero's LEADING LARGEST OLDEST Florist Cvetlice in venci za vsa slučaje. 5134 W. 25TH ST., CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 6624. Gospodinj*, zahtevajte v trgovinah kruh is naše pekams. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. svečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V blišini urada SNPJ ki Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, laatnik. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Ckicago, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Svašo cvetlico sa ploso, «vadba, pogrebe itd. Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, vcselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravočasno! ************************** Frank MivSek Coal, Coke and Wood.—Gravel. WAUKEGAN. ILL. Phone 272«. 4Ht******4HHHHHt»*»#**««***+ .......................... Dr. Andrew Furlan: ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne In od 6. do 9. tvečer. Oh iredah od 9. do 12. dop., In od 6. do 9. «večer. Tal. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2818. ♦eeees»»eeeeeeeeees»»»»eee Slabe case se lahko prebrede, ako imate hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, III. BUaUHBUfiUNlfiU^i y t /»vi y» '-vf 'at /fvt mi w >i Adam Mllkovičt SUŽNJI KRVI ROMAN cuvstev IN Vm pravic« Se peaatUa u t nagonov Človeka Pr*UUr«a prtdriuj« avtor (Nadaljevanje). -Pa ne morem ... Bil sem uverjen, da boni aklenil kupčijo ie danaa - P* mi j« spodletelo. Dokler pa ne držim v rokah vsaj pol milijona, nočem prositi za vaso roko. JI ako aem bil sklenil in pri tem hočem ostati, je z resnim obrazom sklenil Jean Gray, katerega pravo ime je bilo Barboa—. Ta pretkanec ni bil nihče drugi, kakor zloglasni zločinec, ki ao ga zaman iskali najrafiniranejài detektivi ie nekaj let. S svojim nastopom je znal pre-variti ljudi tako spretno, kakor da bi bil vea avet eno samo ahajaliSče bedakov, kratko re-6eno — blaznica. O, kolikokrat se je vozil v prijetnem razgovoru s tem ali onim detektivom, ki je iskal ravno njega! Spreminjal se je kakor nestanovitno vreme. Sedajle je stopil na cesto mlad, čez dobro uro se je povrnil obraščen in skrivljen kakor oseindeset-letni starček. Mnogo papirja so popisali zaradi njega, mnogo las je že posivelo in mnogo živcev odpovedalo — vse zaman, pretkani Barboa se je brezskrbno sprehajal po ulicah, ali pa dvoril damam iz boljših rodbin. Med osmenini, ki jin je bn takrat zbral krog svojega srca, je bila tudi pretkana nezvest-nica Hedy. Kakor marsikdo pa se je tudi Barboa naveličal svojega poklica. Sklenil je bil, da nevarni posel opusti in se prelevi v privatnika, mogoče v trgovca ali kakega borznega špekulanta, saj je tudi takim potrebno preiKanosti in prah.se izvabljati od ljudi denar; z edino razliko, da zločinci iz-praznujejo polne blagajne, dočim kapitalisti iztiskajo kar iz posušenih ljudskih žepov. Da, tako bo najlepše! in vse bi se takoj lahko pričelo, ko bi American baiiKe ne Ono. la ga je neusmiljeno bodla v oči. Tako bogastvo! Taki tisočaki, pa da bi jih pustil beua-stim lastnikom, ki že sami ne vedo kako so prišli do njih! Pač bi bil bedak, si je mislil Barboa. "Ne!" je sklenil'mrmraje, "nocojšnja noč — odločilna noč . . "Kaj govorite?" se je vznemirila Hedy. "Nocojšnjo noč moram doseči cilj," je dejal Gray. "Cilj ?" "L>a, kupčija mora biti sklenjena. In jutri," jo je skoro objel, "stopim pred vašega očeta in . . "Jean!" je vzkliknila plavolaska, "take sreče se nisem ko sem te videla pr- vikrat." Potem je sklonila glavo. Čutila je, kako se plazi ljubimcev a roka po njenem telesu, kaao otipava rahlo njene grudi, obstane v njenih kodrih in se ž njimi poigrava. Počasi, kakor se d\4iga iznad žrtvenika dim, je dvignila pogled, ki je splaval nekam daleč ... Pred njo je prepevaio morje monotone pesmi, v njenih prsih se je odpiralo srce in ukazalo: Zgrabi! Sreča je kraj tebe. Za Moverja ni več prostora v meni. Plamen ljubezni je oledenel . . . Hedy se je zamislila. Mar naj izpusti priliko? Ne. Moverja ne ljubi več. Poatala bo soproga bogatega trgovca, soproga borznega špekulanta — ah, pa saj ji še ni vsega povedal! Hm, gospa Hedy Gray! Kako lepo zveneče ime! in njen soprog — človek s prenapolnjenimi blagajnami, človek, ki se druži z gospodi bri-Ijantnih gumbov na manšetah, človek, ki ga nima para pod solncem v kavalirstvu, privlačnosti in dostojnem vedenju. Da, tak človek bo njen soprog. O, kolika sreča! Tedaj je kakor podzavestno približala svoje tanke z rdečilom prevlečene ustne k njegovim. Tiho, brez besede so se našle ustne in se združile . . . Ko sta se ta večer poslavljala, je zaklical Barboa že iz daljine: "Varuj me nocojšnjo noč!" "Vsak trenotek bom pri tebi, dragi," je z nagnjeno glavo izrekla Hedy in pomahala ljubimcu s tanko ročico, ko je obhajaje puhnil dim med belo cvetje dišečega grma. • Dobro uro kesneje jo Barboa odložil zlato prevleko raz svojih zob in nemirno stopal po sobi. Od časa do časa, je za hip postal, uprl pogled v kazalce na uri in si pomel roke. Pet minut kesneje so se neslišno odprla vrata. Barboa je z molkom na usiih spre-* jel svoja dva tovariša in jima prav krepko stisnil desnico. Potem je v vratih zavrtel ključ, stopil dva koraka naprej in vprašujoče uprl pogled v prvega izmed dvojice. "Blizu pol milijona je v blagajni," je odgovoril ta in se oprezno ozrl po sobi. Potem je izvlekel iz žepa neke papirje, očividno so bili načrti. Sklonili so nad njimi glave, strmeli v rizbe in tiho govorili. "Tu treba silne opreznosti," je Barboa svareče dvignil pogled. "Blagajna je zvezana z električnim tokom." "To nam ne bo delalo preglavic. Napravimo po našem običaju," je odvrnil Vels, takisto postaven, elegantno oblečen človek, "Mislim," je še dostavil smehljaje, "da ga ni v našem mestu stražarja, ki bi vestneje o-pravljal stražarsko službo od nas samih." "Poznam vas," je pritrdil Barboa, "in za- Moderne trgovske smernice in dočnost slovenskih trgovcev m Piše Joseph A. Siskovich bo- upam vam. A vi?" je potrepljal tovariša na svoji desnici, "zamišljeni ste, prijatelj." "Da," se je nasmejal oni, "danes me je vpraševal v kavarni policijski nadzornik Georges Bourgeois, kako se kaj počutim . O prav dobro, sem mu odgovoril — in vi? E, je zategnil, zločini se množe kakor še ne pomnim . . . He, he, to so pravi bedaki!" "Da, da," je pritrdil Vels, "na policijsko ravnateljstvo manjka deske." "Kakšne deske?" si je napalil novo smot- ko Barboa. "Deske z napisom: Tu v miru počivajo uniformirani bedaki," se je brezskrbno nasmejal Vels, potem pa potegnil iz žepa nov samokres osmih milimetrov. "Ako pošljem komu pozdrav iz tega pihavnika, se ne bo počutil dobro." Barboa je potrepljal tovariša po rami, nato pa obema namignil naj mu sledita. Obstali so pred lepo poslikano steno na desni Strani sobe. "Ali kaj opazite?" je vprašal Barboa. Oba sta odmajala z glavo in smotreno ogledovala prazno steno. "Potrkajte," je dejal nato Barboa enemu izmed tovarišev. Vels je brž dvignil desni-. in potrkal na steno. Nič. Nobenega sledu. Barboa je nato smehljaje položil kazalec na usta. Utihnili so. Hip nato je položil isti kazalec v sredino lepega cveta vrtnice, ki je bila med drugimi naslikana na steno. Tisti trenotek je v steni nastajala razpoka. Bila je vedno večja, dokler se ni stena odprla prav na široko. V njeni notranjosti je bilo celo skladišče dragocenosti, vlomilskega orodja in orožja. Bili so tam dragulji, uhani, prstani, briljanti, kopica ur, zapestnic in prstanov; vse zmetano na precejšen kup. V druge.-n kotu je bilo orodje: samokresi vseh kalibrov, ključi, dleta, kladiva, prožna peresa in Bog vedi l$aj še vse. "To sem si dal napraviti zadnji čas," je dejal zadovoljno Barboa in izvlekel iz žepa zlato biserno zapestnico — gospodične Hedy. To sem našel danee," se je nasmejal in vrgel med drugo zlato šaro. Potem je, kakor da bi vedel, stopil korak nazaj in zašepetal • "Prišel je čas." Ko je odbila ura v blilnjem zvoniku enkrat z debelejšim glasom v noč, so stopali prav *tmmno po ulici trije stražarji. Kakor v vseh večjih mestih, so bili tudi tukaj s^azai-;i skrbno oboroženi. V svitu velikih obloge je bilo videti, da eden izmed tr>jice ni navaden stražar, marveč nadzornik. Ulice so kil t°tr° U tU in tam J'e ^nčal kak avtomobil zakasnelih izletnikov, ali na Postajal kak zaljubljen par. Na križiščih so zehali zaspani stražarji. Kadar pa je mimo njih prikorakala trojica naših stražarjev z nadzornikom v sredini, so kaj hitro porav- ' v ^rivljene hrbtenice in Jvignili povesene glave. Kakor da bi trenil, je skočila vsakemu desnica do čela. Ta<«> pač zahteva disciplina. Nadzornik Vels je ten, stražarjem malomarno odzdravlja 1 h, hitel s svojima stražarjema po sredini ulice svojo pot American banka je zavzemala prvo nadstropje visoke zgradbe v drugi aveniji lega mesta. Bila je druga ura po polnoči, ko so prikorakali stražarji v ta del mesta. Trda noč je tiščala mesto k zemlji in zamorila skoro vse življenje v njem. Luči po ulicah so sanjale svoj dnevni san, le na križiščih so še malo brlele, pod njimi so dremali vestni stražarji. Pred šestnadstropno zgradbo so izginili stražarji z ulice. Barboa je brezskibno uu-prl glavna vrata ter stopil naprej. Za njim je stopil tudi drugi stražar, dočim se je nadzornik Vels postavil v mračni kot ob vhodu na stražo. "Samo en strel!" mu je ponovno zabičal Barboa. "Samo enega! Ce pa bi bila nevarnost le prevelika, oddajte dva." Vels je pokimal z glavo, odgovoril ni nič. Minuto kesneje so zažarele žarnice v prvem nadstropju. Vels si je spodaj pomel roke: "Na mestu sta!" je dejal sam pri sebi in z mačjim pogledom bulil v noč. Barboa in njegov pomagač sta se tisti čas oprezno bližala blagajni. Delo ni bilo lahko! Naj-preje je bilo treba odstraniti električni" tok, odnosno pretrgati in odstraniti električne žice, ki po vrhu vsega niso bile niti izolirane in bi si nevešč človek z enim samim dotikom na mestu končal življenje. In vse te žice so vodile k posebnemu čuvaju, ki je imel v varstvu več bančnih zavodov. Kdorkoli se je v noči dotaknil blagajne, pa naj je bilo to na katerikoli strani, ta je bil izgubljen; zakaj v itfiem hipu je zapel v čuvajevi stanici električni zvonec pod gotovo številko. Tako je lahko čuvaj telefonično obvestil policijo, ki je na avtomobilih pridrvela na ukazano mesto. Barboa in njegov tovariš pa sta bila o vsem prav dobro poučena. Nateknila sta si gumijaste rokavice in previdno pretrgala nesrečno žico. Glavna nevarnost je bila v kraju. Treba je bilo le še odpreti jekleno blagajno in si napolniti žepe. (Dalje prihodnjič.) Zadnji članek sem zaključil ¡oglaševanja so proti splošni u- stih ali pifmih, ki z izjavo, da podlago zaupanja peljavi tega načina reklame, klavrno zunanjost, dobimo v iskrenosti. Pameten Najprvo je treba vzeti v obzir tako slabo vpliva trgovec ne bo hvalil vsak izde- krog odjemalcev in upoštevati kateri gre na delo jih dobite, To ravno kot agent, v umazani srajci, zmečkani obleki, -z u-mazanimi čevlji in poklopanim klobukom ! Zunanjost in vsebina pisma ali oglasa sta preva- lek, ki ga prodaja z "this is the njihove želje. Vsak trgovec si best". Kjer je le mogoče bo lahko reče: On mi prinaša skrbel, da bo imel v zalogi tri moj vsakdanji kruh (in maslo vrste enakega predmeta, raz- v Ameriki), torej moram ved-ličen v cenah in kakovosti: no skrbeti, da sva prijatelja, da I prvi cenen ,drugi srednje cene, pomagam pri vsem kjer je on tretji najboljši, kar jih ima na interesiran. Ne besede, in ne razpolago. Ako pokažete od- oglas nimajo trajne vrednosti, jemalcu samo en predmet ali ako ni izrečeno ali zapisano z dva, odide misleč si, da je pri- eno samo idejo v mislih — po- ali mu bo koristilo na kak našel v slabo trgovino, ki nima magati onim, katerim je na- čin, ali pa ga bo zabavalo in posebne izbire. Pokažite mu slovljeno. Vse drugo je navad-1 mu torej prineslo užitek. To vsaj tri predmete v različnih no blufanje z edinim namenom so tri pota, potom katerih si cenah in izbral bo v 95 izmed j zavajati ljudi. lahko pridobite odjemalce z sto slučajev onega, katerega Da sem vzel stališče odje- oglasi. | mu sredstva dopuščajo. Ved- malca je naravno. Mar ni re- Zaključno s tem temeljnim no pa je treba paziti, kaj se snica, da je tako težko zainte-i dejstvom za pridobivanje odje-priporoča. Ljdje so pač taki, resirati drugega človeka, kadar malcev in ustvarjanje dobre da ako plačajo še tako malo za govoriš le o sebi? Mar ni re- volje je treba še pridati nekaj kako stvarco, če se izkaže za snica, da ga je sama pozornost pripomb glede nastopov v tr-slabo ,rekli bodo, ta in ta mi kakor hitro obrneš pogovor na govini. Primera bo služila naj. I je prodal — zanič ni! Prodajte njega, njegove ideje, zanima- bolje, da pokažem kaj mislim, mu nekaj boljše kakovosti, ne- nja, interese, upanja, ambicije, Agent, ki hodi od trgovine do kaj kar se izkaže za dobro in potrebe?! Torej pozabite na-; trgovine, ali od hiše do hiše jemalca, od morebitnega odjemalca do morebitnega odjemalca z veselim obrazom in prijateljskim razpoloženjem, kajti edino če nastopa na ta način, bo uspešen. Ce to ne dela, bo ozmerjan in odšel bo brez naroČila ; ako se ne spremeni, izgubi v kratkem službo. Kaj lahko se pripeti, da je celo obtožen kompaniji in ko se vrne, ga "vzamejo v roke" v uradu. Ker sem hotel, da bi naj bili nauki kolikor mogoče dobro podčrtani in kolikor mogoče primerjani iz praktičnih sku- , , , , .. J ' UI IIIICI J n Ml i L, pi antiviiui nivu- im stvari, da bi se jima ne da- ¿enj gtoUn jn gtotin trgoyin Uf lo kolikor največ pažnje. njihovih Ustnikov, sem odloiil Glede vsebine pnbijmo do- ogtalo gradivo Q vpraSanju kaj Kiiano dejstvo, da človek, želi tvor- dober ,M za zakljuini le ono, kar mu je kaj prinesloi|anek y ihodnji itevilki Ali rabit« perje za blazin«? m ito I ' PUH. p« vser. C« Isa tare vsakomur poiljeai* ZASTONJ. I Main o tudi ie sga-tovljene blazine. Za popolna zadovoljstvo Jam-¿iaio. ALBERT STETZ FEATHER CO. 13S Passaic St., Passaic, N. J. trpežno — in zadovoljen bo, ne glede koliko je plačal. Veliko je število odjemalcev, se; imejte v mislih odjemalca dejansko, pozabi svoja osebna _ bodisi v pogovorih ali v o- mnenja o tem in onem, pozabi glasih. Vem da je to najtežje, na svojo politiko, ne govori več katere naše trgovine izgublja- ¡toda prinaša uspehe, razvija o svoji veri, prežene iz misli jo v prilog drugim podjetnim trgovino. Spomnite se na slov- svojo bolezen ali kar ga že bo-in postrežnim veletrgovinam, nično pravilo, da on je prvi, jax li ter gre od odjemalca do od-To se ne da zanikati. Vendar drugi. To je misel dobrega o-' ostane ena stvar, katero vel«- glasa in pravo nastopanje v trgovina ne more vaeti malim vseh trgovskih od noša jih z od-trgovcem. Edino kar miljon- j jemalci. dolarska veletrgovina more jz Vsega tega sledi, da s so-vzeti malemu trgovcu, ednu vražniki se ne dela kupčije, kraj kjei* sta si enaka je v o- Odjemalec mora ostati prija-glasih. Slovenščina in papir tejj j0 pomeni, da je treba je mogoče v prvem slučaju ma- pOStopati z njim človeško, po-lo boljša in dražja, toda oglas gteno, vljudno, spoštljivo, so-ali pismo, ki je sestavljeno na ¿utno, iskreno, itd., kot že podlagi vsega kar sem že na- drugje navedeno. Končno, kjer vedel in po pravilih oglaševa- sle v dvomu kdo je v pravem, nja, je tisti faktor, kateri od- zapomnite si, da je laije vljud-pira pot v uspešnost trgovine. no zgubiti v argumentiranju Danes isakdo lahko ve, da se kot pa odjemalca!!! Ce posto-s pomočjo pisane besede da^pate iskreno in pošteno, bodo predstaviti trgovino in njene'sju^aji, da bi to kdo izrabil, lastnike ter voditelje tisočem | redki in akoprav eden ali dru-ljudi. Mala trgovina v stran- ^ dobrohotnost izrabi, jo ne ski ulici lahko apelira skrbno bo dolgo. - zbranemu številu odjemalcev j Dober vtig ^ cj|j vsega ogla-in s tem ter z dobrim blagom ievllniM Ako pripravite člo- Milwaukee Leader N*jve*ji ameriiki socisiisti-Ini dnevmk.—Narocninai $6.00 na leto, $3.00 la pol leta, $1.60 za tri mesece. Naslov: 528 J«neau Ave. MILWAUKEE, WIS. ----- ... . • 1 : I »cv-Lj" r* r-------- Si zagotovi odjemalce in eksi- veka da odnese dober vtis o stenco. | vaš, trgovini, ali dobi dober Kecimo, da ta ali oni mali tr- vtifl potom pjsma aii oglasa, te-govec otvori v bližini veletrgovine. katera skrbi samo za JAZ, Ml in Co. že dolgo časa, svojo prodajalno. S sistematičnim oglaševanjem bo povečal svoje podjetje in dohodke, mogoče počasi, ali ravno radi tega tembolj sigurno. Zakaj? Zato, ker je človeška narava povsod enaka. Človeku se dobro zdi* ako se z njim ravna malo bolje kot povprečno. Mi hočemo imeti pozornost, in to ako le mogoče lastnikovo pozornost. Dobro se spominjam, kako je kak odjemalec prišel v trgovino in vprašal za lastnika. Ako ga ni bilo, je šel in se vrnil pozneje, da mu bo on postregel, kajti vanj zaupa, ¡meti hoče njegovo pozornost! To je en faktor, katerega se vse premalo upošteva in razvija. Pied vsakim dejanjem mor« priti sklep v mislih. Raditega je važno kake misli vzbudite v odjemalcih z živo besedo, s pismi, z oglasi itd. Dober vtis Ki privede do nakupa je stremljenje vseh oglasov, vseh pisem — vsega dejanja in neha-nja slehrne trgovine. Radio nas tukaj nauči marsikaj. Kadar želim dobiti gotovo po.- .1 jo, tedaj — "tune in with that station" — uredim vse tako, da aparat sprejema le valove gotove dolžine ,valove dotične postaje. Zakaj bi tukaj ne študirali človeško naravo in pro-našli kako jo pridobiti, kako pridobiti za svojo trgovino miselnost odjemalca? Drugi to delajo in uspeh krona njih opazovanje in praktično preiskuševanje do-gnanih dejstev. Eni psihologi pravijo, da so človeški možgani liki radio aparatu; treba je vedeti, katere valove sprejema, katere, ne — kako pridobiti preprostega delavca. Najboljše oglaševanje je o-sebno. O tem smo že spregovorili. Vendar, to je ppfcome-jeno polje za trgovca. Cas in stroški v zvezi s takim načinom daj bodo sigurno tudi kupovali pri vas. V tem je zapopade-no: Kaj, zakaj, kje in kako oglaševati. Zunanjost oglasa je precej važen faktor. Vsaka kompanija zahteva od svojih agentov, da so čedno in prikupno oblečeni. Oglas ali pismo je treba urediti po enakem pravilu. Dnevno opažate v li- Prva Jugoslovanska restanracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry — Miškovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovancam v poaat MOŠKE OBLEKE 100% IZ ČISTE VOLNE $16.50 losing HOU: 3649 West 26th St*, blizu Lawndale Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIs 1.) aprojoma danar sa hranilna vloga ali sa tot oči račun proti najbMjsamu obreatovanju. 2.) posroduja najcanajSo dostavo donarnih poSiljk is Amerika ▼ domovino in obratno. 3.) posreduje ▼ vseh (ospodarskib sada vab hfero in po coni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaie na račun Zadružne banke na Amalgamatad Bank of Now York, 11-1« Union Squara, New York. N. Y., istočasno naj se Zadruino banko • tem obvesti in naroči izplačilo. Nai upravni zastopnik sa Ameriko je Joseph Menton, 15824 Normandy Ave , Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadruino banko v Ljubljani. p m m mim^mtmummmmmm^^^^m^^^rn^^^^^^ Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita si dnevnik "PROSVETA" Stana sa celo loto $6.00, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova druitva. Deset č'anov(ie) je treba za novo drultvo. Naslov sa list In aa tajniitvo 1«: 2SS7 S. LAWNDAI E A VE.. CHICAGO. ILL. Luksurioznačrta v Evropo J^ADAR se pripravljate na pot v Evropo, posluiite se priložnosti, " ki jo vam dajo najhitrejši in najmodernejši parniki Severo-nemškega Lloyda. Zahtevajte od agenta, da vam izda tiket družbe NORTH GERMAN LLOYD Direktna in najkrajša črta je via Bremen do kateregakoli kraja v centralni Evropi. Dobro znani parniki BREMEN — EUROPE COLUMBUS—BERLIN—STUTTGART—DRESDEN imajo ¡zborne akomodacije v kabinah III. razreda in slove radi fine hrane ter postrežbe. Odhod vsak teden. Posebne boiična voinja s parniki BREMEN--6. dec. I BERLIN--11. dec. r.lunpr m , I Potnike spremljajo vodniki iz LUROPE — 16. dec. | čikaškega urada Reservirajta si prostor čimpraj pri lokalnem asentu ali v uradu NORTH GERMAN 1LLOYD IP130 W. RANDOLPH STREET \~_i_r i ~ — ~ — ---—■--— — — -_- -|_j~i i~i_ ~Cr-i~ - - ~ - — — — - — M - — i— - - _, - CHICAGO. ILL. - —II ^^^ ■ —'■■Wi-W - tiskovine SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO« 2656-5« S. Crawford Ave., Chicago, III, Toi. Landalo 2012 A. H. Skubic, p reds. — J. F. Korecky taj. V nai. tiskarni so tiaka "Proletaroc". "Moje osebne ambicije" Francozi napravili reklamo Hearstu Majhni in smešni politikami, ki menjajo svoja "prepričanja'1 kakor nahoden človek robce, I me tirajo, da splezam nekaj klinov nižje po lestvi in začnem govoriti z njimi v jeziku, kakršen je zanje namestil. Prijatelje in dobre «ljudi pa prosim, da simpaiizirajo z mano v tej težki nepriliki, ako in kolikor mogoče. Enakopravnost z dne 1. oktobra, v izdaji, ki so jo dobili vsi člani SSPZ., je v uredniški koloni ponatisnila članek iz Kobalovega mesečnega vjtn-drovca, in izgleda, da mu ve>| jame in z njim soglaša, ker ni dala k njegovi robi nikakega komentarja. Če ne bi naklonila temu bingeljskemu produktu ona zavetja, se bi človek nanj ne oziral, a sedaj pa je seveda potrebno, da grehe priznam, kar storim (ako se ne premislim) na dolgo in široko. Naslov članku je "Polemika med Prosveto in Proletarcem", kot ste bržkone že brali. V njemu me dolže, da sem.se izkazal Prosveti zelo zelo nehvaležnega ter jo prav grdo napadel, "dasi nam nudi svoje kolone najliberalnejše na razpolago . . . Ce ima socialistični klub še tako nevredno prireditev, pa Prosveta na dolgo in široko opisuje in nudi svoje kolone za reklamo . . . Kulturne prireditve soc. kluba, ki običajno služijo za propagando in ne za kulturo, dobivajo v Prosveti več dragih kolon kot katerokoli jednotino društvo . . In tako se je izvedela cela resnica iz Vandrovca, ker je bila prelita v Enakopravnost. Čudno in značilno pri tem je, da je nam nekaj takega o oglašanju kulturnih priredb naših klubov očital tudi začasni u-rednik L. Beniger, katerega je Kobalov članek vzel zelo toplo v zaščito, kar ste videli v "E.", zato ni potrebno, da bi vam tu še posebej dokazoval. "Pri vseh teh dobrotah, katere Proletarec neposredno ža-nje od Prosvete, pa pride do spora med lisftoma, ki sta se zdela neločljiva kot sijamska dvojčka." Ta trditev, ki jo je pogrel zdaj še neodvisen dnevnik za omiko in napredek, je laž. Ce me kdo pod firmo "svobode tiska" okrca s frazami in pred-baciva Proletarcu zmazke ter očita Prosvetino oglašanje priredb naših klubov, je avtor takega pisanja pač lahko urednik Prosvete, toda ne tiste Prosvete, ki je delala skupno s Proletarcem vsa dolga leta. Dokaz? Da, dokaz je v tem, da je bil dotični "uredniški" odgovor po idejah in prijateljstvu do Proletarca zelo podoben onemu, tki ga je ponatisnil dnevnik za neodvisno omiko republikanskih Slovencev v metropoli. Pravi, da je zanimivo pogledati v spor med Prosveto in Proletarcem. Bolj zanimivo, seveda je, da je ta "spor" odkril "sorodne duše", ki bi res rade užgale špetir v interesu' neodvisne omike ter republi-kanske-klerikalne-narodne* in druge vse sorte k ru ho gorske politike. Bilo bi tratenje prostora, če bi citiral laži počitniškega agi- tatorja za SNPJ. Meni je v prijetno zadoščenje to, da on odobrava dotične napade name v Prosveti, kar me popolnoma utrjuje v prepričanju, tudi ako bi bil prej v dvomu, da sem pravilno in pošteno postopal. Upam, da se nikoli ne primeri, da bi me pohvalil A. Kobal v lakem članku, kakor ga je ponatisnila "E." Tistim pa, katerim zažiga kadilo, nisem čisto nič nevoščljiv. Tudi pogreb pokojne Helene Zavertnik je pridjan v tisto kd-balščino. Govoril sem v kapeli krematorija pokojnici v zadnje slovo in se "smehljal". Križ božji, strela z jasnega, to je pa od sile! Pogreb je, govornik se pa smehlja—hinavsko smehlja, pa "lepo priučene besede mu tečejo iz ust." Torej bi moral jokati na ves glas, kakor je jokal on na konvenciji SNPJ. v Chicagu, ali na protestnem shodu nedavno, pa bi dosegel milost v njegovih očeh. V bodoče, kadar me zopet doleti naloga govoriti na pogrebu, bom jokal, prav malo govoril, več jecal, in jokal na glas. Tako bo prav, in upam, da mi Andrej napiše v priznanje jako lep članek pomešan s solzami namesto vejic, klicajev in pik. o Veseli me tudi, ker priznava, da mu je kakšen Fabjan bližje kot jaz, «kar mi je zopet v uteho, d& nisem preveč napačnega mnenja, in da mi ni treba biti žal, ker nisem v njuni kompaniji. Na koncu pravi, da je moj edini, glavni, poglavitni in vrhovni namen podvreči si urednike Prosvete v pokorne hlapce in tako izkoriščati Prosveto in z njo seveda jednoto v svoje osebne namene. Je že hudič, da ničesar ne skriješ! Pride okrog Andrej z leščerbo, pa te razkrinka! Zato mi ne preostaja drugega kakor da greh priznam in povem za zdaj le na kratko, kakšne so in kakšne so bile "MOJE" osebne ambicije. Prišel sem iz starega kraja in dobil delo pri Prosveti, katerega bi mi zavidal celo Štefan Fabjan, če ne bi bila midva tako velika prijatelja. Res, da nisem ničesar vedel o Ameriki, o naših ljudeh v naselbinah, o njihovem delu v rudnikih in fabrikah — ampak to so malenkosti, kajti kakšna so ta dela, mi je raztolmačil Fabjan, ki jih je gledal od daleč. Zazdelo se mi je, da je to službica, ki nudi človeku krasno priliko iti v šolo, in šel sem, se naučil pri lično dobro angleško, se podpisoval za dijaka čikaške univerze in se polagoma proglašal za odličnega književnika, radoljuba, muče-nika fašizma, žumalista itd. Končno se mi je zazdelo sedenja v uredništvu Prosvete zadosti, pa sem prosil dobre u-pravne odbornike, da mi poverijo uredništvo lista za mladino. Ugodili so mi, kar se je jako dopadlo tudi patrom o-krog "Ave Marije", ki pravijo, da je tisti list z menoj mnogo izgubil. Prav jim je pri jedno-ti, zakaj so mi ga pa vzeli! Nu, ' pred tem, nekako vmes, predno .em zapustil uredniški stol pri dobri, materi jednoti, sem izdelal načrt za magazin, za lep leposlovni magazin, ki bi imel lepe platnice in izvirno gradivo. Pisal bi za mladino in starino, za žejne iu suhe in sploh za vse ljudi, kot se spodobi za neodvisnega urednika s prepričanjem, kakršnega je izgubil Blaž Mrmolja, Bog mu daj večni mir in pokoj. Ali vragi majnerji in tisti neumni nadzornik — tisti sala-menski Nebodiga Treba — so govorili o velikih stroških, pa so načrt zavrgli. Se zraven me ni bilo, ko so to storili, in tedaj sem napravil sklep: "Čakaj, ferdamani fant, socialisti in taka golazen, jaz vam že pokažem r In sem pridno pisal ter še ve«> govoril ter se takole odločil: Konvencija jednote se bliža, u-rednika b«do izvolili, jaz pa sem kakor nalašč — pravzaprav sem jaz edini izobražen, resnično šolan urednik, slovn. čar pa tolikšen kakor prijatelj Zvonko, vrhutega tudi odličen slovenski književnik — ni vrag, da bi me slavna konvencija ne izvolila! Malo zvijače bo treba, pa pojde! Kot veste, ima vsak človek prijatelje, še celo socialisti jih imajo nekaj, jaz, ki mrzim čikaške slovenske socialistične gade, pa imam nekaj prav zvestih prijateljev. Dogovorili smo se na moj namig, da me pošljejo na jednotine stroške po naselbinah za našo agitacijo. Seveda ne smete misliti, da sem na tej agitaciji zase govoril kakor zdaj agitira zase Mrs. McCormick, demokrat Lewis itd., ampak rekli smo si zaupno, da bo to prilika, da me čla-; ni ter bodoči delegatje osebno spoznajo, jaz pa bom imel u-dobno vožnjo in videl bom razne kraje Zedinjenih držav od Denverja do New York a n« Ko je priiel pred v«č tedni Wm. R. Hearst, multimilijonar is lastnik mnogih dnevnikov ter drugih listov v Zed. državah v Francijo, mu je francoska policijska oblast po nalogu vlade sporoii'a, da je nedobro doiel, sato naj čimprej odide, drugače bo deportiran. Hearst jo je naglo odkuril proti Londonu in začel kovali reklamo u te "deporttacije". Hearst je v Franciji zelo nepopularen radi sovražne propagande, ki jo vodi proti Franciji v svojem časopisju. Vlada v Parizu je dobila priliko, da se nad njim maičuje, pa mu je v resnici napravila le reklamo. Na povratku iz Evrope je bil v New Yorku sprejet z velikimi ovacijami. Tudi čikaiki republikanski-de-mokratski političarji so zanj organizirali pompozen sprejem. Slikajo ga za patriota, ki je bil v Evropi celo preganjan radi svoje "lojalnosti", masa dere skupaj, in tako je priiel na prve strani ne le v svojih, nego tudi v drugih listih. Na tej sliki je kopa senatorjev, poslancev ter nekaj newyor&ih uradnikov, ki so ga sprejeli ko se je vrnil iz Evrope. Hearst je drugi z desne na levo. ga Četrtka ne bo ,torej nafialju- irtu za prihodnjega leta. NaAa orga- jem o svojih osebnih ambicijah niz*ciJ» bo imela zastopnike po prihodnjič.» Tudi to se bom vlhodnih ™-»tih, ki bodo pomagali izpovedal, ko pršita .vojo dušo V neko bitje V metropoli, kjer bo posvetil svoj čas razvitku da 8ern iz ljubezni do ljubih podjetja i'i na ta način pomagal vi- glasov predragih rojakov po- n°Kradnikom kakor tudi konsumenr stal političen mešetar, seveda tora< . _- radi svojih osebnih ambicij. K] y| . « Kako se je to razvijalo, raz- INemSKI kapital na DegU pletlo in se odvijalo, pa vam; Nihče ni ..patriotičen'\ razložim v izpovedi, ker sem kakor kapitalisti ki so d spoznal, da si moram olajšal ljeni preliti za bJ domovi_ vest, predno stopim pred nebe- ne ,n j€pe ideale yeHko kry. škega ključarja.) K. T. toda pray njč svoje Tudj ra_ v ■ «a •• jdodarni so ,in v vojne ter dru- Vprašanje grozdnih pijač "patriotične" namene raz- dajo veliko denarja, dasi ne svojega, pač pa onega, ki ga vzamejo delavcem v obliki "prostovoljnih" (v resnici prisiljenih) prispevkov. Kadi sedanjih nesigurnih političnih razmer v Nemčiji so začeli mnogi nemški kapitalisti in finančniki nalagati svoje milijone v inozemstvu, kar je slabo za Nemčijo, toda "patriotom" ni zameriti, če jim je denar več kot pa "domovina". Mehika zniža armado stroške naše dobre matere. Bili pa smo pri tem zelo oprezni. Bogvari, da bi mi prinesli ta predlog glavnemu odboru, posebno še ne nadzornemu odboru, kateremu predseduje vražji Nebodiga Treba, ker bi potem ne bilo z mojo turo nič drugega kakor s tistim načrtom ongave-ga Janeza iz Kravje doline, ki je pravil, da pojde v stari kraj po mostu, ki bo zgrajen iz samih kranjskih klobas in s koreninami hrena za podstavke. Naredili smo tako, da smo čisto polahko, ne da bi zbudili pri dobrohotnih upravnih odbornikih sumnjo, rekli, da bi bilo od neizmerne koristi, če se mene pošlje naokrog, da zbližam starše z mladino, in da vcepim večje spoštovanje drug do drugega. Kakor vidite — je bil to blag namen, in kako naj sj blagi za jednoto navdušeni u-pravni odborniki upirajo takemu načrtu!? Ostalim članom gl. odbora kajpada nismo ničesar omenili. llura, tako je bila izpolnjena moja prva velika OSEBNA ambicija, že prej pa mnogo malih. O drugih posrečenih in ne-posrečenih bom pisal prihodnjič, če ne pride med tem deževno vreme. (Patri v Lemon-tu, katere večkrat obiščem, pravijo, da dežja do prihodnje- Fnederick J. Koster, predsednik Ca« lifornia Grap« Control Borda, v Chicagu. Mr. Frederick J. Koster, bivši predsednik Ameriške trgovske komore ter predsednik Trgovske zbornice države California, vplivna osebu in načelnik organizacije kalifornij-vinogradnikov, ustanovljene po zveznem poljedelskem oddelku, da se stabilizira grozdna industrija, se je pred kratkem mudil v Washingtonu, kjet je koiferiral z uradniki poljedelskega oddelka v interesu vinogradnikov, nazaj grede pa se je ustavil v Chicagu, kjer je izjavil sledeče: "Moj obisk v Washingtonu in po vzhodnih državah je bil popolnoma zadovoljiv; vsa znamenja kažejo, Vojn. department republike da bo za vinogradnike in druge ca- w . . ... , j lifornijske industrije to leto najbolj Mehiko je po odloku vlade spo-u*pe6no. ¡ročil, da bo Mehiko znižala Kakovost grozdja je takšna kot jo j svojo armado na 47,OOo mož. že ni bilo več let h radi odloka pro Svetu bi koristilo, Če bi jo po-hibicijskega komisarja Amis W. W. snemale vse debele ,pa bi bilo VVodstocka, da je izdelovanje grozd- __. . „„ nih pijač za domačo uporabo dovo- ma"J bojazni pred na- ljeno, je tudi zahteva za grozdje več- j P*<*1 m veliko manj davčnega ja kot kdaj prej. bremena. California Grap- Control Board je zainteresirana, da pomaga vinogradnikom v naši državi, kakor tudi da se spravi pridelek na trg najhitrejše, in da se zgotovi poštena postrežba odjemalcem. Sodelujemo z železnicami ter trgovci z grozdjem na Vzhodu, da se odstranijo vse nepotrebne zapreke pri prevažanju kar koristi njim in odjemalcem. ---- Prevažanje sočnega grozdja je izvrstno organizirano po vzhodnih mestih. V New Yorku, Chicagu in drugih večjih mestih so investirani mi-Ijoni v podjetjih, ki prodajajo in razpošiljajo U izvrstni kalifornijski pridelek. Naloge California Grape Control Boarda so obširne in bodo koristile vsem. Naš letošnji program pa je omejen v primeri, kar imamo v na- KALIFORNIJSKO GROZDJE Rdeče in belo. Zadnje dve kare grozdja razprodane v enem dnevu. Nadaljne dve dobimo v soboto in nedeljo 11. in 12 okt. Kare na Paulina St. in Blue Island Ave. Pridite ra io in si ga oglejte. Lawrence Lotrich 1937 S. Trumbull Avenue Tel. Rockwell 8426. Priredbe klubov J. S. Z. in dragih soc. organizacij ^ji |»faffffr...........; —i-?-! * SHOD IN VESELICO i priredi KLUB ŠT. 212 J. S. Z. X v soboto 25. okt. v Slov. domu j? t 1 X ? f T f t i T f T ? 1 t ? t t ? ? v GIRARD, O. Vstopnina za moške 35c, za ženske 25c. PRIČETEK OB 7. ZVEČER. Kot govornika nastopita Jos Snoy iz Bridgeporta, O., in Anna P* Krasna IZ Parkhilla, ta. Vabimo rojake tu in v sosednih naselbinah, da se te važne priredbe udeleže v velikerrt Številu. OKTOBER. WAUKEGAN, ILL. — Veselica in dramska predstava kluba št. 45 JSZ. v Slov. nar. domu v nedeljo 12. okt. pop. in »večer. G1RARD, O. — V soboto 25. oktobra priredi klub it. 222 J. S. Z. veselico in shod v Slov. domu. DETROIT, MICH. — V nedeljo 26. oietobra predavanje v klubu it. 114 JSZ. Predavatelj Joseph Sisko-vich. CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 26. oktobra e dvor»m ČSPS. SPRINGFIELD, ILL. — Klub it. 47 JSZ. bo imel v nedeljo 26. oktobra prenovljenem Slovenskem domu dramsko predstavo in veselico. COLLINWOOD, O. — V nedeljo 26. oktobra konferenca JSZ. v Slov. del. domu. COLLIN WOOD, O. — Veselica s programom kluba it. 49 JSZ. v nedeljo 26. oktobra v S. D. D. NOVEMBER. MILWAUKEE, WIS. — Slavnost dvajsetletnice soc. pevskega zbora "Naprej" v nedefjo 2. novembra v S. Side Turn Hall. CHICAGO, ILL. — Koncert "Save" t nedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILL. — Silvestrova mahava kluba it. 1 v sredo 31. decembra v Lawndale Masonic Temple. JANUAR 1931. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 25. januarja dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. FEBRUAR. CHICAGO, ILL. Varij*tni program ▼ dvorani SNPJ. v nedeljo 22. februarja. Uvaja ga mladinski odsek k hiba it. 1 v angleškem jesiku s sodelovanjem drugih klubovih odsekov. PITTSBURGH, PA. — Konferen ca soc. klubov in druitev Prosvetne matice v nedeljo 22. feb. v Slov. domu. MAREC. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 22. marca dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS. APRIL. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26. aprila koncefc-t "Save" v dvorani SNPJ. MAJ. CHICAGO. ILL. — Prvomajska slavnost kluba it. 1 v petek 1. maja v dvorani SNPJ. • (Tajnike klubov prosimo, da nam •poroča datume svojih priredb, da jih uvrstimo v ta seanam.) GROZDNI ZA DOM JE DOVOLJEN — KUPITE SOČNO GROZDJE SEDAJ POD VLADNIM NAČINOM KONTROLE " POPOLNA PROTEKCUA ZAGOTOVLJENA £ALIFORNIJSKI vinorodniki so dobili zagotovilo zvezne vlade, da umešava-n]e federalnih oblasti proti odjemalcem grozdja, ki bodo iz njega napravili mošt izključno za domačo porabo, ne bo do- i. S 1 • voljeno« Grozdje dozoreva letos dva tedna preje kot običajno --poznejše vreme bo morda škodovalo sedanji kakovosti. VLADA SE NE BO UMEŠAVALA California Grape Control Board Limited 85% vsega kalifornijskega grozdja se razpečava na trgu s posredovanjem Agencij, ki kooperirajo s California Grape Control Board, Ltd. Te agencij« «o: California Fruit Exchange California Vineyardists Association San Joaquin Grower—Shipper Association SAN FRANCISCO CALIFORNIA A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker». Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. rtt OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH MODERN DINOSAURS The struggle between two big steel corporations reminds us of the prehistoric age of the dinosaurs ,the giant mammals that dominated the scene ages ago. The two great steel dinesaurs are the Bethlehem Steel Company and the United States Steel Corporation. The I Bethlehem Company is after the Youngstown Sheet and Tube Co. and a royal battle is being fought in the court jungles of Cleveland with trained lawyers guiding the struggle of the giants. Lawyers' fees are expected to run as high as $1,500,000. The tendency of the capitalist system of production is for the big animals to eat the little ones. In addition to tjhis there is the social cleavage and group antagonism that follows such struggles. A New York Times dispatch declares: "That the trial is still a matter of deepest excitement has been denoted, it is said, by marking of new social lines in Cleveland and Northern Ohio generally, which grows out of the cleavage of wealth and erstwhile friendships by the attachments to one or the other of the contending sides." The same trend was evident in the old slave oligarchy in the South. At the outbreak of the Civil War most of the great estates and the slaves were owned by about 5,000 families. This brought a class antagonism in southern society. The small slave owner and the non-slave owner had no affection for the powerful slave kings who were reducing others to a position of dependence »and social inferiority. The greater slave masters enjoyed eating the lesser masters but they finally passed from the scene. For the present our ruling capitalists are enjoying a similar feast but they are also undermining the system itself. They are continually reducing the number of those who have any stake in capitalism and they in turn will be "swallowed and disappear. Mankind will be the happier when their holdings and power are taken over by a Socialist Commonwealth.—New Leader. AGAIN OUT OF LUCK The republican administration in Washington in plainly but of luck. Several weeks ago, acting through Assistant Secretary of the Treasury Lowman, it started a riot about the importation of Russian pulpwood, but the thing resulted in a dismal failure. The American people refused to get excited over the pretty theory that all of Russia was one huge prison and that consequently no good Americans should read a newspaper printed on material out of Russian woods, because it was prison-produced wood. On the other hand, the paper manufacturers could have wished for nothing (better than that the story were true, and that or own United States be Russianized in the same manner. So the thing ended in a fizzle. Lately the Administration has got itself into a new mess, having started a new Russian rumpus through Hyde, Secretary of Agriculture. Soviet Russia is supposed to be pressing down the price of wheat in the United States in order to start a little revolution among the farmers in our good country. Why Russia, and agricultural country and itself a seller of wheat, should be interested in pushing the price of wheat down, was not made clear. Nor was it quite clear how the Russian cause of the revolution could be helped by getting the American farmer roused against the Soviet union. The big brains of the Administration simply figure that the people of the United States will not stop to think and swallow anything sensational whole. But again the noble experiment fell through. The New York Times, not known for reckless radicalism, simply remarks that the Administration went into this mess in order to cover up the failure of it own Federal Farm Relief Board. J. B. S. Hardman in The Advance. DON'T BE A LOBSTER a Workers who will not help themselves are like lobsters or crabs, anyway. When a fisherman catches a bucket of these shellfish he does not have to put a cover on it to keep them from escaping. As soon as one crawls up to the top of the bucket and seems about to gain his freedom, all the other crabs and lobsters proceed to grab hold of his legs and pull him back down into the bottom of the bucket. In this wky they are all kept safe for the fisherman. They save each other from freedom, and ultimately all of them get boiled alive, because they did not havt brains enough to help one another.—Queen Silver's Magazine. SEARCHLIGHT By Donald J. Lotrich if We want Norman Thomas in journey" will undoubtedly bring a Congress, is the Slogan of our New better response from the audience York Socialists. He is recognised as than one would expect. Our folks the modt capable economist and most have been together for quite some - . ■ . I ________---, , -I — Aim«« n J MIA /»aI 4 U i.l tkotr ma* I I I mu Lu Courtesy of The Locomotive Journal. time and we feel that they will make a hit of their work. Ju& remember folks that your presence is requested at C. S. P. S. Hall on October 26. * - * a ' For the first time in (ten years every Socialist, Yipsel, sympathize! and friend of the movement will have the opportunity of meeting each other at an all-Socialist affair that is intended to weld the party once again into the powerful machine ifl wad some years ago. This affair is the International Festival, sponsored by Circle 1, ,of the Young People's Socialist League of Chicago to be held Sunday, December 7, at the Labor Lyceum, kedxie a id Ogden Avenues, Chicago. • • • The Young People's Socialist League have not receded in their organisation work. Lately they have organized another circle which m~*ets We hope the«e will not be carried in- at 22f° Clybouro Ave. Reports re-I to the candidacy of John Ermenc; we celved ua11thata,lht; CircI* " hope they can elect him. f*™ T , Th* ^ * ... in-the territory of our Serb Comrades . , . w« h°Pe t^t they will lend their as- Wisconsin s country side on an sistance to the circle, autumi day is just too beautiful for • . . word«. Its towns too are neat and The terrible disaster of the R-101 well taken care of. One would never the Brit,sh dirigible, over France know that we are in a depression by caU8etl no end of uJk am driving through Wisconsin. The m.neit airmen. England has had ill changing^color» of nature both oi luck with iU airships. The latest ship J^' ^ the largest of its kind on the fearless candidate. Our Comrades should respond freely to th* request for funds from the campaign committee. s s s In Milwaukee we have a Sloven* candidate for the Wisconsin assembly. He has a good chance of being elected. We appeal to our Nationals ln the "Cream City" to encourage every other Jugoslav in the district to sup-po.». John Ermenc running on the socialist ticket. 1 had the occasion hear John speak at the recent S. N. P. J. federation program and .vas rather astonished to see John do "his stuff" as well as he did. With our folks behind Ermenc we can predict a mighty close contest. But our Slovenes in Milwaukee are torn by there inner strife. Especially is this true of our fraternal life, and this may have a whole lot to do in in the election of their assemblyman. SOCIALIST CANDIDATES IN THE CHICAGO DISTRICTS • • ~ * r,w"vM • wan me largest of its kind on th ialUi party h» IIW no- .tr-. the i»ue. of unempjoym.l., j ^^iX^ f ^™ « etitions on behalf of can- and labor legislation. • • rv . vlr a '* JUsl as a,i England mourns the eviuviia uu urn« vi » _ Our people in Wisconsin are proud i0<4- nt ¡, " . . four Congressional Off ces The other Socia l* Candidates in ftf fa,., Tft . „ __ -Z v_„ >11 *nd the 4b most brai ly men The Socialist minating petitions didates for four Congressional Offices The other Socially. Candidates in — in the 2nd, 5th. 6th and 7th Cook County are: Nineteenth Se- districts; and for four state offices natorial district—for State Senator, —one each for State Senator and Re- Charles Pogorelec, secretary of the presentative in the 5th and 19th Jugo-Slav Socialist Federation; for Senatorial districts. Representative, Morris Seskind labor Louisa Loeb Hamburfcer to run in 2nd district In the second congressional district, Mrs. Louise Loeb Hamburger, pro- mine it South Side clubwoman, member of the Women's International League for Peace and Freedom, and president of Sinai Sisterhood, has entered the race on the Socialist ticket against Morton D. Hull, Republican incumbent, and Michael C. Walsh, Democratic nominee. The district is one in which there is a large Socialist membership, as well as a considerable independent vote. Depending upon these two sourcei Mrs. Hamburger expects to go irto office next November. of this fact. To have a clean city you -„¡.»¡«„ % ti . . . , , . . . . u .u • in lftelr aviation. A thought quickly must have ck&n people both in tu_,,llfru , * J M / .. . . u i through ones mind. How is it thought aid action. To have clean ,uut ..... . * . r, . . . . l,lal Dr. Hutro Eckener was able to humble homes you must have respect- _iiju k- . ^ ,, / , , rru O* . t \ir • KlKle hls monster Zeppelin a 1 over « , ,, , , , ful people. The State of Wisconsin thii u,wl .. " Representat ve, Morris Seskind labor „ e orld HIuJ others much .. ' , , _ „ _ . is a complete mirror and reflects the1 :ii i,,-!,«» i, ¡. . .. „ editor of the Jewish Daily Forward. icture Jf . inhabiUnUl. Even in ^ ^ because the Germans Fifth Senatorial dijtrict-for State w^onsin is the most pr^ ^y bet- Senator, Kellam Foster, Chicago ^^ of M To that we ^^^H 7 ^ ^^ Lawyer; and for Representative aJd ^ ma ^^ have « ^rk shadow on Zepp^.n travel but Ralph McCallister, a recent graduate | ftnd Hre ^¡J bUc off| th. hearts that hav, braved to tackle of the University of Chicago. . . .... .nA * 'mili.u he .»•«!• of nature will continue. of the University of Chicago. Our Doings Here and There By JOHN RAK. and Slovene speaking lodges of many friends at the Sokol Havlicek i det78,0Lnti ?f the eXecut' SN1V1. in Chicago. A good orche4:ra Tyrs Hall, 2619 S. Lawndale Ave ' ^ i0"^ ° the Ju^osluv has been secured. Ad.nissiol 50c." Past attendances made it necessary T «• *diir,*Uon wus issue a Pro' to hire a spacious ballroom andT and tt°n ( ^ i In Waukegan, the dramatic com- Pioneers will turn it iHoa Venetian ™ Th T 'T S,°Venei ittee of branch 45, JSF. will stage Kingdom for their hosts. Besides a wil hi «nt 'n qi "Wn UP ^ nmir.orr, <„n,)„„ 19 nr«„r.m k^u _____ j________w>" »e sent to all Slovene lcwspaDers lewspapers for publications, which should give a clear picture to our people. Fascism is harbored by some people in their and have «aid and done much to make i_ _♦• ,. , , m, i a in the mealtime th(. world feels sorry Wisconsin what it is lioday. . . #k * . * ... 'or these men who gave their lives for the Progress of mankind. Nana s ladies held a most success- a « ful dance at the Lawndale Masonic l11bJ. . , . . . Temple (lower hall.) It «» delight- Iod®"e ^"ndred th.Bijr e.ght club« and ful to see how .oci.ble our folks re.l- ^5!,' " ! ",lah lhe Ed-cu- ly ea . be. That was one night all tr .t K K,. Th'3 'S ♦ u a V greatest number ever. Its secre- the cares and worries were left at tu' ri.fw%rtu ,k , , • . ■ . . --home and everyone Stepped in to I adv\Ce,18 b On Saturday night, October 11. make merry." Johnny Kochevar', ZZVt will ^¡L^ *' Pioneer lodge will give their annual orchestra helped to make things J^ LT^ t?kr!,eW ^ dance at the Sokol Havlifek Hall on they were. able to eiv^t.nT. ^ ^ Lawndale Ave. Their lodge- is known i ♦ * ♦ ^ ^f ^rt W ^ "u f'* Unemployment and Ps.ca to b. Mrs. to have the laiyest attendances at This coming Saturday, October 11, readers will do their dutv'" ' °Ur Hambuff er'i issuas its dances and pic lies, also leading Chicago's most popular lodge of the * - - In discussing her candidacy, Mrs. in membership among the English S. N. P. ¡J. will be hosts to their Hamburger declared that the unconcern a id inefficiency of the Democratic and Republican parties in dealing with the major problem of the day had caused her to ert.er the field as a candidate on the Socialist ticket. "The two great issues before the United States today," she said, "are peace aid unemployment; but neither Congressman Hull and his colleagues nor their maestro, Mr. Hoover, are making any headway toward effectively dealing with them. The people ask for bread and they get proclamations from the preside it. The indifference of these "leaders" is appaling". Vataran Socialist snd Labor Leader to run in 7th District John M. Collins, Cou ity Chairman, and a veteran leader in the lanks ot the Socialist party, and the trade unions has again accepked the 10-mi.nation of his party for public office. In accepting the nomination, Mr. Collins said that, though he has run for many offices on the Socialist ticket, and been defeated many times, he is not discouraged. "Nothing could shake my faith in Socialism,' he declared. "If the labor movement does lot support the Socialist Party, it is because that movement is blinu to the issues facing it, and the way to meet those issues; Sooner or late* the labor movement will wake up; and when it does we will have Socialist government i l the United bLates." Chairman Collins intends to make unemployment and laboi legislation his two chief issues. a program Sunday, October 12, at program book and elaborate decora- the Slovene National Home. Theii tions Frank's Original Ni^ht Owls, program consists of a short opperet- an eight piece orchestra of irood re- ta in Slovene, a o le act Engli h play pute will be the attraction. Dainty "Z™^! U TZ p:'°p,<\in, thueil and a speech by Josko Oven of Chi .souvenirs commemorating the conclu f , , £ * cago. A dance will follow. Admin- sion of the fir. successful y.r. for L th/L! V' Ti U* 'fT™ »inn 'io,. r»k- n- .1 . w the one same thing whether " •,0t- . the Ch'ZK0 1,01eer8 W1" *,V" '<• '« in Italy. Germany, Au,-.ria th. A dance and program will be given see lhnulH . ,u . . under the uu,„ice? of b,a ,ch No. On Odtobor 2«. our dramatic for ^ jLl » P ^ JoF.. ui.a.d, Ohio, al th, dmaion of club No. 1. J. S. F. will ££ KZ""* h? Slovene Home. Co,made Anna R resume activities at C. S. P. S. Hall. Xutor,hin i-. m nH „TVT, ,t■, Kraana of Park Hdl. Pa., and Jus, pb "When you come to the end of th. JX.bou! eU^h.«" "" Snoy of Bridgeport, Ohio are sched----------1 uled to speak «t this affair. Every body invrf.ed. Comrade Joseph A. Siskovich oi Cleveland, O. will lecture Sunday, October 2t»th, at the bianch meeting of Club No. 114, JSF. in Detroit. The subject of his lecture will be announced later. Following his talk a dance will be held. Invite your friends to this meeting. * Branches of JSF. a id lodges, members of its Education Association oi Cleveland and near-by towns are requested Ito send delegates to the conference to be held Sunday, Oct. 26 in Collinwood. After its adjournment, a dance and other entertainment will be sponsored by branch No. 4», JSF. It ia important that youi lodge or branch be represented at this meeting . DISTURBING DAYS FOR THE BOURBONS Pnomihant Trade Unionists to run in fttk and 6(k Districts In the 5th Congressional district, A play and dance will be given by Leon Hanock, a member of the Cigar- branch No. 47, JSF. of Springfield, makers local of the United Hebrew Sunday, October 26, Jn the new re- Trades, is the party's nominee for modeled Slovene Home. More an- Congress. Mr. Haiock is well known in i.ne Jewish Trade Union movement. In the 6th Congressional district, J. Mahlon Barnes, former national executive secretary of the party, and for many years a leader in socialist and trad« union circles, has accepted the nomination for Congress. Both Mr. Barnes and Mr. Hanock will nouncement of (this event will follow. Singing chorus Sava of club No. 1, JSF. are continuously rehearsing for their fall concert. Their committee promises manv new popular numbers. The date and place of this concert is, November 30, at CSPS Hall. -THAT AWFUL- PACE- IN THE- WINDOW. Madrid, Sept. 28.—An orderly crowd of 20,000 per »on. jamming the Madrid bull ring today at a National Republican meeting heard eight of Spain*, loading advocate, of a republic insist that Spain i. now living through a revolutionary period, that King Alfonso ¡. trying vainly to .u.tain the monarchy and that revolutionary blow ia the only mean, by which hi. alleged absolutism can be ended, unco the king block, peaceful method.. Several thou Minds more were turned away. Delegate, from SO province, were preeent. A new« item from the New York Times. A WORD TO THE WOMEN If there is anybody in the wide world who ought to be a Socialist, and to vote the Socialist ticket, it is a woman. Social injustices fall with heavier weight upon women than upon men. A man—although he i« amply capable of suffering—nevertheless can usually get by somehow; but mothers and children are the most poignant sufferers from poverty, deprivatio l and ill health, due Ito bad social conditions. And bad social conditions could be righted if voten would vote for their friends instead of their enemies. You women want your children—or other women's children if you haven't any of your own—to lave a chance to grow into happy and healthy men and w^men. You look upon the children of the rich and you notice that they are spoiled with too much luxury, while yours may not have all of the necessities. Do you think that is fair? No, you don't. It would be better for the rich children if they did not have so much; and it would be better for your children if they had more. This could be brought, about if Socialist«! we»re generally elected to office—and of course it would be done without any nonb^nsicui "dividing up", but by collective ownership aid proper distribution of incomes. Please remember that the wives aid mothers and sisters and aunts and cousins of the rich people on the gold coast will sally forth on election day and vote for your political enemies—that is, for candidates who, il elected, would not think of doing anything for the common people, but would exert themselves to make the rich richer and the poor poorer. Are you going to let those women run away with the election? Or will you go to the polls yourselves and counteract the loid coast votes by vcLing for your friends? Ypty are vastly more numerous whan the gold coast women, and all you have to do, in order to overwhelm their influence, is Up vote^and vote right. THE AMERICAN DOLE it is announced that the New York City budget contains a special item of one million dollars for next wi iter's unemployment relief. This is in addition to the ordinary charity expenditures through the public welfare department. Other communities throughout the country are prepaiing to give similar doles no their unemployed. This, supplemented by private charity, constitutes the American dole system. It is a purt^ dole — aid it is not meeting the unemployment problem. Twenty years ago individuals requiring relief on account of industrial accident.« resulting in inability to work were subject to somewhat similar unscientific treatment. But after thoughful consideration this burden was in part shifted from the individual sufferer and the charities lo the industry which failed to provide safe working conditions. Accident compensation legislation is now almost universally accepted as sound public policy. Inability to work because industries fail to provide regular employment likewise creates a social as well as a.i inoustnai problem. Moreover, the individual worker who can play an important part in accident prevention is paiticularly helpless in reference to unemployment. Society through advance planning of public works aid free employment offices can do something. But it is industry that must be made responsible for compensating its reserve of labor during periods of enforced idleness.—John B. Andrews. "Library of Socialism" In a few months the reading public will have an opportunity to buy a whole library of 20 Socialist Oookiets lor a small sum. The national office of the Socialist party is proniotug the plan and will have the booklets printed in large quantities. It is expected that they will be lead by vast, numbers of readers. The national executive committee, at its March meeting in Los Angeles, appointed a special committee to work out the plan.