PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevih.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
■*°rj 28
°u>.
°2q0
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 157 (14.248)
Trst, četrtek, 9. julija 1992
S sprejemom zaključnega dokumenta končan vrh sedmih najbolj razvitih držav
Z varčevanjem na vseh področjih do novega zagona za gospodarstvo
Sedmerica za povečanje rasti ne ponuja čudežnih rešitev - Zmanjšanje nezaposlenosti primanjkljaja in inflacije prioritetne naloge - Jelcinu 24 milijard dolarjev pomoči
MUNCHEN Osemnajsti vrh sedmih najbolj industrializiranih držav sveta se je včeraj končal s sprejemom zaključnega dokumenta in popoldanskim srečanjem sedmerice z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. O glavnih smernicah za preporod svetovnega gospodarstva je sedmerica -kljub razlikam v stališčih, ki jih pogojujejo različni notranji položaji - našla soglasje, kar konec koncev dokazuje tudi naslov zaključnega dokumenta: »Skupno delovanje za razvoj in bolj varen svet.« Gre za prizadevanja, ki so po mnenju Busha, Mitterran-da, Kohla, Majorja, Amata, Miyazawe in Mulroneyja nujna, če se hoče s ponovnim razvojem zagotoviti potrebne vire za dva glavna cilja, ki so si ju voditelji sedmerice v Munchnu zadali. Po eni strani gre za pomoč Rusiji in drugim nekdanjim komunističnim državam, ki naj bi na ta način lahko izvedle potrebne gospodarske reforme, s katerimi bi te države prišle do takega blagostanja, ki bi bilo osnova tudi za politično stabilnost in jamstvo za mir v svetu brez blokov; po drugi strani pa se lahko samo s povečano gospodarsko rastjo postavi po
robu naraščajoči nezaposlenosti (samo v razvitih zahodnih državah je 30 milijonov nezaposlenih), zmanjšajo proračunski primanjkljaji, inflacija, obrestne mere in povečajo proizvodne investicije. Sedmerica ne ponuja čudežnih receptov, zavzema pa se za varčevanje na vseh področjih.
V zaključnem dokumentu je govor tudi o pomoči Jelcinovi (na sliki AP) Rusiji. Gre za 24 milijard dolarjev, ki naj bi služile za globalni program reform v Rusiji. Seveda bo ta pomoč prihajala postopoma, prva sredstva pa naj bi Rusija dobila že v kratkem. V okviru teh 24 milijard bodo 4 prišle od Mednarodnega denarnega sklada, 1,5 milijarde bo dodelila evropska banka za razvoj, 10,5 milijarde bo prišlo od bilateralnih dogovorov, s približno dvema milijardama dolarjev pa naj bi refinancirali odplačevanje podedovanega dolga nekdanje SZ, ki znaša preko 70 milijard dolarjev. Ruski predsednik Jelcin je bil po pogovorih s sedmerico zadovoljen, čeprav ni hotel govoriti o podrobnostih, predvsem pa ne o tem, če je dobil tisto, kar je pred prihodom v Munchen pričakoval in želel.
Vlada pripravlja vrsto dodatnih taks in globalni dodatni davek na dohodke
RIM — V Palači Chigi so se včeraj zvečer zbrali ministri za zaklad, proračun in finance Ba-rucci, Reviglio ter Goria, ki so skupaj s podtajnikom predsedstva ministrskega sveta Fabbrijem pripravili gospodarske ukrepe, ki naj bi s kleste-njem izdatkov predvsem pa z dodatnimi obdavčenjem državni primanjkljaj zmanjšali za 30 tisoč milijard.
Podrobnosti o ukrepih, ki jih bo vlada sprejela jutri, še niso znane, vse bolj pa se utrjuje prepričanje, da bo vlada kot prvi ukrep uvedla »globalni« dodatni davek na Irpef, Ilor, Irpeg, davke na bančne tekoče račune in na druge finančne rente. Ta davek naj bi letos znašal 4 odstotke, prihodnje leto tri, leta 1994 pa dva odstoka, s tem pa naj bi v državno blagajno letos prišlo dodatnih 6.000 milijard, prihodnje leto 4.500 in čez dve leti še 3.000 milijard. Temu ukrepu naj bi dodali še splošno podražitev državnih kolekov in taks na razne koncesije za 50 do 100 odstotkov, kar naj bi prineslo dodatnih 4 do 5 tisoč milijard. Glede teh ukrepov naj bi vladalo splošno soglasje, kar pa ne velja za davek na nepremičnine, kjer zakladni minister vztraja pri ad hoc nepremičninskem davku (tudi za prvo stanovanje), s čimer pa se za zdaj še ne strinja finančni minister, ki predlaga premaknitev plačila davka na dohodke od nepremičnin za leto 1992 na november. Med ukrepi velja omeniti še govorice o uvedbi ticketa za hospitalizacijo in pa plačilo vseh zdravil razen življenjsko pomembnih.
Glede »globalnega« dodatnega davka naj bi se dogovorili, da bo veljal od 1. januarja 1992, vendar ne bo imel retroaktivne veljave za že opravljene operacije. Za ponazoritev koliko bo znašal ta davek za odvisnega delavca, ki mu bodo letos za Irpef odtrgali 10 milijonov lir, naj povemo, da bo moral ob koncu leta s tako imenovanim poračunom v državno blagajno prispevati še 400.000 lir.
Na valutnih trgih pa se je lira tudi včeraj dobro »držala.« Vrednost dolarja je padla na 1.120,170 lire (v torek je dolar veljal 1.130,755 lir), kar je najmanj po lanskem februarju. Tudi v primerjavi z nemško marko se je lira rahlo okrepila in nemško valuto so včeraj cenili po 755,385 lire, dan prej pa 755,575 lire. Občutneje se je italijanska valuta ovrednotila v primerjavi z britanskim funtom, ki je včeraj veljal 2.167 lir (v torek 2.181,2), izven EDS pa je dobrih 5 lir pridobila tudi v primerjavi s švicarskim frankom, ki je bil včeraj vreden 837 lir.
Srbija in Črna gora osamljeni in na zatožni klopi
KVSE izključila Jugoslavijo Očitki tudi Tudjmanu
LJUBLJANA Komite visokih funkcionarjev Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je do 14. oktobra izključil Zvezno republiko Jugoslavijo iz vseh teles Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Hkrati je včeraj arbitažna komisija konference o Jugoslaviji sporočila, da konec aprila vzpostavljena Zvezna republika Jugoslavija, ki jo sestavljata Srbija in Črna gora, ne more biti naslednica nekdanje Jugoslavije. Ta se je, kakor je ugotovila arbitražna komisija, razpadla in je ni več. Zvezna republika Jugoslavije je potemtakem nova država in ne naslednica stare Jugoslavije. V Helsinke, kjer se bo začel danes vrhunski sestanek šefov držav in vlad KVSE, so včeraj pripotovali že tudi mnogi državniki z območja nekdanje Jugoslavije. Slovensko delegacijo vodi predsednik vlade Janez Drnovšek, v njej pa je tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Vsekakor je vprašanje, če je najbolj modro, da je v očitno novi pomembni fazi mednarodnega razreševanje jugoslo-
vanskega vprašanja, doslej zelo aktivnega presednika Kučana zamenjal premier Drnovšek, zlasti še, ker krog sogovornikov iz nekdanje Jugoslavije in Evrope ostaja »stari«. Hrvaško državno delegacijo na sestanku KVSE v Helsinkih vodi predsednik Republike Hrvaške Franjo Tudjman, ki je ob prihodu v Helsinke že izrazil zadovoljstvo »zaradi izključitve ZR Jugoslavije«, hkrati pa se je moral braniti pred novinarskimi očitki zaradi hrvaškega formiranja Herceg Bosne. Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Izetbegovič, ki nekaj tednov zaradi razmer v Sarajevu ni zapuščal Bosne in Hercegovine, je včeraj prek Zagreba pripotoval v Helsinke. V Zagrebu se je vkrcal v posebno turško letalo, s katerim je v Helsinke potoval turški zunanji minister. Turški šef diplomacije je v prisotnosti Izetbe-goviča novinarjem izjavil, da bi morali Združeni narodi v Bosni in Hercegovini delovati učinkoviteje.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V	Milanu val obtožb na račun Bossijevih pristašev
MILAN — Po fizičnem napadu na nekatere člane milanskega občinskega sveta so se polemike med že sprtimi stranmi včeraj še bolj razgrele. Glavna tarča obtožb je Severna liga, katere aktivisti že več dni bučno demonstrirajo pred občinsko palačo. V polemiko s Severno ligo se je spustilo več vsedržavnih voditeljev, najbolj oster pa je bil republikanski veljak Gi-orgio La Malfa, ki je agresijo na eno od svetovalk republikanske stranke kratkomalo označil kot škvadristično dejanje. Zelo ostri so bili tudi glasniki drugih strank. Nekateri politiki, npr. vsedržavni tajnik SKP Garavini, poslanec Mreže Nando dalla Chiesa in koordinator tajništva MSI-DN Ser-vello, pa poudarjajo, da so dogodki pred milansko občinsko palačo prispevali edinole k restavraciji prejšnjega odbora. Skratka: namesto, da bi jo potopila, je Severna liga v zadnjem hipu rešila potapljajočo ladjo.
Milan naj bi tako dobil nov odbor, ki ga bodo sestavljale KD, PSI, PLI, PSDI, Stranka upokojencev, Borghinijeva Unita Riformis-ta, Lega Nuova in bivši pripadnik zelenih. Dogovor, ki so ga podpisali predstavniki omenjenih političnih skupin, predvideva, da bo odbor deloval do odobritve zakona o volilni reformi v javnih upravah. Takoj nato naj bi izpeljali nove občinske volitve.
Škandali o podkupninah medtem pretresajo tudi druge kraje. V Foggii je sodstvo odpoklicalo s položaja podžupana Pietra Paglia-ro (PLI). Obtožili so ga zlorabe položaja; Pagliara naj bi bil odgovoren za nepravilnosti pri dodeljevanju gradbenih dovoljenj. V Padovi so — zaradi sprejemanja podkupnin aretirali vodjo farmacevtskega sektorja pri eni od KZE; za zapahi se je znašel tudi podkupovalec. V kraju Garlasco (P.avia) pa so včeraj aretirali bivšega župana tega kraja Giuseppa Moreo. Morea je trenutno načelnik svetovalske skupine SKP, aretirali pa so ga zaradi vpletenosti v nečist posel.
V	Benetkah so včeraj zaslišali bivšega predsednika dežele Vene-to Gianfranca Cremoneseja, jutri pa je na vrsti De Michelisov tajnik Giorgio Casadei.
Italijanske banke zanima Slovenija
BENETKE — Italijanski bankirji so začeli kazati zanimanje za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Pomembna banka v Venetu, Cassa di Risparmio v Benetkah, v poslovnih krogih znana s svojo kratico ČARI VE, namerava vstopiti kot delničar v komaj ustanovljeno slovensko banko VIPA v Novi Gorici. Vest sicer ni uradno potrjena niti v Benetkah niti v Novi Gorici, saj upravitelji obeh bank ne želijo v tem trenutku dati nobenih izjav.
V Benetkah pa je novica prišla v svet (vest sta objavila ugledni italijanski poslovni tednik in en beneški dnevnik) s celo vrsto podrobnosti. Vest je prišla v svet, pa čeprav predsednik CARIVE Giuliano Segre ni dal nikakršnega dovoljenja za objavo. Beneška banka, ki igra pomembno vlogo v gospodarstvu beneške pokrajine, svoje podružnice pa ima tudi v nekaterih drugih krajih Veneta, naj bi vstopila kot deležnik v novogoriško banko VIPA s 40 odstotki NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ODKRIJMO DOBRNO DOLETI
zdravilišče dobma
063 / 778 110
Potem ko je francoska vlada ugodila nekaterim zahtevam protestnikov
Stanje na francoskih cestah se normalizira Večdnevni protesti povzročili veliko škodo
New York
•	• vxz
prizorišče zelo hudih incidentov
PARIZ — Po devetih dneh protestov se promet na francoskih cestah postopoma in naglo normalizira. Vozniki tovornih vozil so se namreč ugodno odzvali pozivu dveh večjih sindikalnih strok po prenehanju protestov in večinoma odstranili cestne zapore. Kjer tega niso storili, so — zlepa ali zgrda — posegli policisti. Nekaj blokad je trenutno le še v okolici Bordea-uxa in Toulousa.
V pariških vladnih krogih zadovoljno ugotavljajo, da je normalizacija prometa preprečila kaos; hkrati tudi poudarjajo, da je to uspeh vladne politike. Ocene francoske vlade so deloma pravilne, saj je uvedba spornega vozniškega dovoljenja na točke, kljub polemikam in bučnim protestom, ostala v veljavi. Edino kar so boje-
viti avtoprevozniki dosegli so bile nekatere pogodbene pridobitve: rahlo zmanjšanje delovnega urnika in obvezo policije, da ne bo strogo pregledovala t.i. črne škatle, ki zapisuje hitrost vozila.
Kljub optimističnim vladnim izjavam pa je škoda, ki jo je od 1. julija do včeraj utrpela Francija, dokajšnja. Prometni zamaški so zelo prizadeli francoski turizem, precej škode je bilo tudi v kmetijstvu in industriji. Nekatere tovarne so morali celo za nekaj dni zapreti, večjo količino kmetijsko—prehrambenih pridelkov pa so — zaradi hitre kvarljivosti — uničili.
Na sliki (telefoto AP): policija je z vso odločnostjo odstranjevala cestne zapore.
NEW YORK — V španski četrti Manhattana v New Yorku so se tudi včeraj nadaljevali neredi med policijo in mladimi nasilneži. Neredi trajajo od začetka tedna, povod zanje pa je bil uboj 24—letnega Dominikanca. Mladeniča je prejšnji teden ubila policija, vsi pozivi, da bi umirili strasti (poslali so jih župan David Dinkins, kardinal John O Connor in svojci žrtve) pa so bili neuspešni. Razjarjeni mladeniči protestirajo zoper uboj Dominikanca, hkrati pa zahtevajo izpustitev 28 protestnikov, ki so jih aretirali med ponedeljkom in torkom. Do naj hujših incidentov je prišlo, ko je je približno 600 prenapetežev v sprevodu zapustilo kraj, kjer so bedeli ob mrliču, in se nato spopadlo s policijo.
Izraelska vojska je morala v Gazi proglasiti policijsko uro
Obračun med Palestinci
TEL AVIV — Izraelske okupacijske oblasti so na območju Gaze uvedle policijsko uro zaradi krvavih spopadov med palestinskimi islamskimi skrajneži gibanja Hamas in simpatizerji Arafatovega Al Fataha. Spopadi so terjali življenje nekega 19-letnega alfata-hovca in več kot 30 ranjenih, med katerimi so nekateri v kritičnem stanju zaradi ran iz strelnega orožja.
Do incidentov je prišlo le nekaj ur potem, ko so voditelji obeh rivalskih skupin sklenili dogovor o miroljubnem reševanju razhajanj. Aktivisti Hamasa so predsinočnjim oboroženi z železnimi koli in sekirami vdrli v hišo krajevnega predstavnika PLO Musa al Vavija v Han Junisu in se znesli nad njim in njegovo ženo. To je bila iskra, ki je sprožila splošno medsebojno obračunavanje na vsem območju Gaze. Zaman so zmerni palestinski politiki pozivali mladi-
no, naj prekine spopade, ker vodijo v pravo državljansko vojno. Okupacijskim oblastem, ki le s težavo skrivajo zadovoljstvo ob tem medsebojnem palestinskem obračunavanju, ni preostalo drugega, kot da uvedejo policijsko uro.
Vzroki ostre konfrontacije med obema skupinama so strateško politične narave. Al Fatahov PLO zagovarja mirovna pogajanja z Izraelom, konec likvidacije domnevnih palestinskih kolaboracionistov in omejitev intifade. Hamas pa nasprotuje kakršnemukoli pogajanju, saj je za neizprosen boj do končne zmage nad »sionističnim okupatorjem«, iztrebiti je treba vse palestinske izdajalce, z intifado nožev pa je treba pognati strah v kosti Židom, ker je Palestina le arabska in muslimanska, ne pa židovska.
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s L stram - nadaljevanji s L strma - nadaljevanji s 1. sjrarn
• KVSE
Očitno je bil včerajšnji dan z različnimi sklopi na mednarodni ravni še posebej črn za Zvezno republiko Jugoslavijo. Z začasno izključitvijo iz teles KVSE, kar pomeni, da predstavnik ZRJ ne more prisostvovati tudi današnjemu vrhunskemu sestanku KVSE v Helsinkih, se je pravzaprav začelo dogajati tisto, česar se je Miloševičev režim najbolj bal. Svet novi Miloševičev! državni tvorbi ni pripravljen priznati statusa naslednice stare Jugoslavije, to pa pomeni, da se je Zvezna republika Jugoslavija znašla v približno enakem položaju kot vse druge nekdanje jugoslovanske republike, ki so si lahko pridobile mednarodno priznanje šele potem, ko so dokazale svojo privrženost splošno veljavnim demokratičnim principom in pravilom, ki veljajo v okviru evropskih in svetovnih mednarodnih inštitucij. To pa pomeni, da bo morala Srbija iz temeljev spremeniti nekatere svoje politične opcije, še zlasti v odnosu do albanske, madžarske, muslimanske in drugih manjšin na svojem območju, pa tudi glede pojmovanja demokracije nasploh in načina reševanja spornih problemov v mednarodnih in domačih odnosih, pri čemer se je doslej brez predsodkov posluževala nasilnih in vojaških sredstev. Za Srbijo in Črno goro bo še posebej šokantno mnenje mednarodne arbitražne komisije, po katerem sploh ni moč govoriti o kontinuiteti nove Zvezne republike Jugoslavije z nekdanjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. S tem pada tudi celotna propagandna konstrukcija Slobodana Miloševiča, ki je še pred nedavnim v povišanem tonu govoril, da ne more nihče kaznovati Srbije in Črne gore zato, ker sta za razliko od drugih delov nekdanje Jugoslavije sklenili, da ohranita Jugoslavijo.
V precej neprijetnem položaju se je v Helsinkih, pa ne samo tam, znašel tudi hrvaški predsednik Tudj-man. V svetu očitno še vedno zelo negativno odmeva formiranje hrvaške Herceg Bosne. Novinarjem, ki so se zbrali v Helsinkih je Tudjman dopovedoval, da v dejanju bosan-sko-hercegovskih Hrvatov ni treba gledati kakšnih separatističnih dejanj, usmerjenih proti celovitosti
Bosne in Hercegovine. Formiranje Herceg Bosne je ocenil kot samozaščitno dejanje Hrvatov v BiH, ki ima za cilj organiziranje lastne obrambe in lastne lokalne oblasti. Herceg Bosno še vedno zelo kritično ocenjujejo tudi ameriški časopisi. Tako Washington Post piše, da je ustanovitev Herceg Bosne, pri čemer ima vmes prste tudi Tudjman, popolnoma nesprejemljivo dejanje. Glavni urednik Novega Vjesnika Radovan Stipetič pa je včeraj v posebnem uvodniku ameriški politiki očital, da v primeru Bosne in Hercegovine ponovno greši, ko stavi vse karte, podobno kot pred enim letom na nekdanjega zveznega premiera Anteja Markoviča, na predsednika Alijo Izetbegoviča. Skoro neverjetno je s kakšno upornostjo, piše Stipetič, poskuša Zahod vsiljevati svoje sheme unitarne demokracije. »Zdaj naj bi vlogo v tem smislu odigral Alija Izetbegovič v nekakšni posebni inačici bosansko-hercegovskega unitarizma pod vodstvom samo enega konstitutivnega (muslimanskega) naroda...« Čeprav avtor komentira ne razkrije dejstev, ki bi mu omogočala takšna usodna sklepanja o »bo-sansko-hercegovskem muslimanskem unitarizmu«, mu je to dovolj za obrambo najnovejše hrvaške odločitve o ustanovitvi Herceg Bosne. Stipetič tudi pravi, da zdaj nekakšno Bobanovo (predsednik Herceg Bosne) državo v Zahodni Hercegovini omenjajo kot dokaz, da poskuša hrvaška storiti isto kot Srbija, to je odtrgati del ozemlja od Bosne in Hercegovine in tako razkosati to republiko, kar pa po mnenju Stipetiča seveda ni res.
V Sarajevu tudi noč od na sredo ni minila mirno. Srbske enote so s topovi napadale predvsem s Trebe-viča, bilo pa je tudi nekaj uličnih spopadov. Včeraj dopoldne je bilo v Sarajevu mirno, opoldne pa so se napadi spet obnovili. Poročajo, da je poslopje sarajevskega dnevnika Os-lobodjenje že spet v plamenih. Napadali so obrobna naselja v Tuzli, Gradačac pa je doživel hud letalski napad. Kljub nadaljevanju spopadov pa humanitarna pomoč vendarle prihaja v vse več predelov Sarajeva.
Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je pred odhodom v Helsinke dejal, da bi bilo treba vojaško izenačiti agresorja in napadene. To pa pomeni, da
bi bilo treba agresorju odvzeti težko oborožitev, ali pa napadenim omogočiti, da se ustrezno oborožijo. Hkrati je slišati, da srbska stran ostro nasprotuje dovozu humanitarne pomoči po cestnih poteh iz Sarajeva in Zagreba, ker se menda boji, da bi s to pomočjo v BiH prihajala tudi nova oborožitev za Muslimane. Grozijo z napadi na takšne enote, to pa bi seveda pomenilo tudi direktno izzivanje mednarodne skupnosti, ki je včeraj na sestanku voditeljev sedmih najbolj razvitih držav zelo nedvoumno in prvič v takšni obliki sporočila, da bo za nemoteno dostavo te pomoči uporabila, če bo potrebno, tudi vojaško silo. (NIA)
• Italijanske
delnic. V ta namen naj bi vplačala 6 milijard lir. Z nadaljnimi 10 odstotki naj bi v novogoriško banko vstopila tudi finančna družba SIMEST iz Rima, ki skrbi za garancijsko financiranje italijanskega izvoza v države Vzhodne Evrope. Na tak način bi se sedanji kapital VIPE podvojil.
V teku je procedura za pridobitev dovoljenj tako v Italiji kot v Sloveniji. Posel naj bi stekel na jesen.
V Novi Gorici o tem ne dajejo nobenih izjav. VIPA je več kot enajst let delovala kot notranja banka agrokombinata Vipava, zatem pa eno leto kot hranilnica. Kot banka se je konstituirala letos aprila, dovoljenje za poslovanja pa je od Banke Slovenije dobila letos 9. junija, torej komaj pred nekaj tedni. V banki je sedaj 39 deležnikov, od teh 80 odstotkov iz družbenega sektorja, 20 odstotkov pa je zasebnikov. Med deležniki so zastopana nekatera velika primorska podjetja iz gostinsko-tu-rističnega sektorja, iz agroživilske-ga, industrijskega in trgovskega.
Sedež banke VIPA je v Novi Gorici. Prejšnji petek so odprli podružnico v Ajdovščini, podružnici sta še v Šempetru pri Gorici in v Tolminu. Še pred koncem letošnjega leta nameravajo odpreti podružnice v Sežani, Idriji, Postojni in Ilirski Bistrici, v prihodnje pa se nameravajo razširiti v druge kraje Slovenije.
Brez dvoma se bodo lotili tudi poslovanja na uvozno-izvoznem področju. Znano je namreč, da veliko italijanskih poslovnih ljudi iz Veneta ima opravka s podjetji v Sloveniji, še zlasti na Primorskem. Ne gre samo za uvozno-izvozno dejavnost.
Nekateri poslovni ljudje iz Veneta sodelujejo kot delničarji v nekaterih slovenskih proizvodnih podjetjih, še zlasti na območju Nove Gorice. Brez dvoma bo tesno sodelovanje med novogoriško in beneško banko dosedanje sodelovanje še pospešilo. Če pa ima tudi SIMEST svoj interes v tem poslu, postaja že kar očitno, da se bo sodelovanje razširilo tudi v druge kraje Slovenije.
Sicer pa je tržaška hranilnica -Cassa di Risparmio že pred časom odprla svojo podružnico v Kopru. V kratkem naj bi znana italijanska banka Credito Italijano odprla svojo filialko v Ljubljani, kar naj bi bilo nekako v recipročnosti z odprtjem filialke Ljubljanske banke v Milanu. Za slovensko tržišče pa se zanimajo tudi druge italijanske banke. To naj bi nekako nevtraliziralo že kar močno avstrijsko prisotnost na slovenskem bančnem trgu. Velja sicer povedati, da tako Tržaška kreditna banka kot Kmečka banka v Gorici imata tesne stike z Ljubljansko banko in tudi z drugimi slovenskimi bankami, pred kratkim pa je Cassa di Risparmio iz Gorice navezala stike tudi z A-banko v Ljubljani. (AWS)
Ker zaradi sankcij ni goriva za njihove traktorje in kombajne
Vojvodinski kmetje protestirajo
BEOGRAD — Medtem ko je srbska skupščina dala vladi izredna pooblastila za ublažitev posledic mednarodnih sankcij, pa so včeraj uspešno protestirali vojvodinski kmetje, ki so za nekaj ur blokirali ves cestni promet v Vojvodini. Kmetje zahtevajo gorivo za svoje traktorje in kombajne, preklic sklepa o obvezni prodaji svojih pridelkov državi in novo kmetijsko politiko. Če teh zahtev ne bodo uresničili, kmetje napo-
po včeraj' izglasovanih pooblastilih, ki med drugim predvidevajo zaporne kazni do treh let za vse, ki povzročajo kaos in nasprotujejo vladnim gospodarskim ukrepom.
iujejo tudi blokado železnice ograd-Subotica, edine povezave lije z Madžarsko in s svetom.

V avstrijskem parlamentu uradna zamenjava predsednika države
Otožno slovo Kurta VValdheima in prisega Thomasa Klestila
DUNAJ - Avstrijski predsednik Kurt Waldheim, ki	sed, ki bi obrazložile ljudem njegovo življenjsko uso-
je bil v središču polemik zaradi svojega sodelovanja z	do, njegove občutke in čustva ter sploh usodo njegove
nacizmom, se je včeraj v državnem parlamentu sloves-	generacije ter razsežnosti režimskih zločinov. Dobršen
no poslovil od svojega predsednikovanja. Pred istim	del svojega poslovilnega nastopa je namenil svoji od-
Poslušalstvom je nato slovesno prisegel novi predsed-	ločitvi, da kljub obtožbam ni odstopil s predsedniške-
nik Thomas Klestil. Slovesnost je začel predsednik dr-	ga mesta, ker bi s tem podvrgel obtožbi vso vojno
žavnega sveta Heinz Fischer, za njim se je od VValdhe-	generacijo, hkrati pa bi z odstopom povečal nevarnost
ima poslovil predsednik zveznega sveta Herbert	polarizacije političnega življenja.
Schambeck, nakar je besedo povzel sam bivši predsed- Glede nalog, ki čakajo Avstrijo v prihodnosti, je nik VValdheim.	VValdheim poudaril potrebo po družbeni prenovi, po
Dobršen del svojega govora je VValdheim posvetil naporih za evropsko integracijo ter po uveljavljanju kritičnim trenutkom svojega mandata in obtožbam, ki načel družbene stabilnosti in miru v svetu, so nanj letele z vseh strani v zvezi z njegovim aktiv- Sedmi predsednik druge avstrijske države je z vče-nim sodelovanjem pri grozodejstvih nacističnega reži-	rajšnjo prisego postal 59- letni diplomat Thomas Klestil,
ma med vojno. Glede tega je dejal, da se takšne pole-	ki je običajni formuli zaprisege dodal besede »z božjo
mike ne smejo več ponoviti v njegovi državi in da se	pomočjo«. V svojem govoru je nato ponovil vse teme
je sam na vse pretege trudil, da bi prepričal javnost,	svoje volilne kampanje, začenši s popularnim sloganom
da ne obstajajo kolektivne krivde, temveč le skupna	»oblast potrebuje nadzor«. Podčrtal je nadalje želje po
težka dediščina preteklosti. V šestih letih svojega	evropski integraciji, kakor tudi po avstrijski nevtralnos-
mandata, kot pravi, mu je bilo težko dokazati grozno	ti, ki pa mora sloneti na mednarodni solidarnosti. Zav-
Protislovje človeka, ki je od prvega trenutka zavračal	zel se je tudi za vse družbene dejavnike, od mladih in
nacistični režim, a je bil istočasno prisiljen živeti pod	žensk, do Cerkve, handikapiranih in »junakov vsakda-
tem režimom in nositi njegovo uniformo. To je še zlas-	na«. Nanašajoč se na staro predstavo o »Austrii felix« je
ti težko obrazložiti mlajšim rodovom, je dejal VValdhe-	novi predsednik dejal, da Avstrija ni več blaženi otok,
im, ter dodal, da v Avstriji kar ena tretjina prebival-	temveč se mora vedno bolj odločno odpirati svetu. Med
st v a pripada vojni generaciji, katere velika večina je	vrsticami se je obregnil tudi ob »afero Waldheim« re-
bila poslana v vojno proti lastni volji.	koč, da »kdor pozablja na svojo preteklost, lahko pri-
Waldheim sedaj seveda tudi obžaluje, da med silo- speva k njeni ponovitvi«, vendar hkrati, da je »družba vito kampanjo proti njemu ni znal najti primernih be- brez zgodovine tudi družba brez prihodnosti«.
Polfinalno tekmovanje harmonik v Majcnih
ŠTORJE — V prijetni kraški vasici Majcni pri Štorjah je zadnjo nedeljo v juniju potekalo področno Zbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečna, ki ga je organiziral klub Kraška harmonika, ki deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij Sežana. Udeležilo se ga je 24 godcev na diatonično harmoniko iz najrazličnejših krajev Primorske z obeh strani meje, Notranjske in celo iz Hrvaške.
V imenu organizatorja je številne navzoče obiskovalce kot tudi iekmovalce pozdravil predsednik Sežanskega kluba Ludvik Žiberna, medtem ko je predstavnik KUD Ljubečna Milan Brecelj poudaril izredno množičnost na številnih tekmovanjih, ki potekajo širom Slovenije. Tako bo na izbirnih tekmovanjih za Zlato harmoniko Ljubečna 92 sodelovalo približno 400 narmonikašev, tako da pride na eno srečanje približno od 20 do 30 godcev. Razveseljiv je podatek, da le nastopajočih iz leta v leto ved-n° več, zlasti množično so zasto-Pani mladi, kar izpričuje dejstvo, do harmonika kot ljudski inštrument ne izginja v pozabo. Priredit-ve so tudi lepo obiskovane, saj niso redki kraji, kjer pride tudi Preko dva tisoč obiskovalcev na tekmovanja. Tudi Majcni izpričuje-J? svojo tradicijo, saj je bilo tukaj Ze tretjič organizirano področno
tekmovanje. V Majcnih so bili zastopani godci iz zamejstva, pozdrave iz Domja je prenesel Tibe-rio Maver, prvič pa tudi godci iz Hrvatske (Mario Iskra z Reke).
Tekmovalce je spremljala tričlanska žirija v sestavi: prof. Majda Golob, prof. Albert Zaveršnik in Stojan Klajič. Pri ocenjevanju so upoštevali ritem, muzikalnost ter harmonijo in izbrali 10 harmonikarjev za polfinalno tekmovanje, ki bo v Postojni in tudi v Rogaški Slatini.
Iz štirih skupin so se na polfinalno tekmovanje uvrstili: IV. skupina - starost nad 65 let: Karlo Logar iz Sežane in Mario Iskra z Reke; III. skupina - starost od 45 do 65 let: Ludvik Žiberna iz Štorij, Vinko Marinšek iz Postojne in Albert Zafred iz Gorenj pri Divači; II. skupina - starost od 16 do 45 let: Srečko Langeršek iz Izole in Marino Železnik iz Divače; I. skupina - starost pod 16. leti: Alenka Hladnik iz Hrašč, Vili Marinšek iz Postojne in Mitja Kodarin iz Čenturja. Pokale primorske regije so prejeli: Alenka Hladnik, Vili Marinšek, Ludvik Žiberna in Karlo Logar. Po končanem tekmovanju je sledilo družabno srečanje ob zvokih bande Žluk in prijetnemu melosu kraških har-
Iz Ljubljane dvakrat dnevno v Frankfurt
LJUBLJANA — Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je pred dnevi že dobil odobritev družbe Alitalia, da lahko vzpostavi redne polete med Ljubljano in Rimom. Zataknilo pa se je pri povezavi med Ljubljano in Milanom, kjer Alitalia še ni dala dovoljenja. Pred tem pa so italijanske uradne oblasti že dale soglasje za povezavo Ljubljane z obema italijanskima mestoma.
Rezultat agresivne poslovne politike slovenskega letalskega prevoznika pa je tudi pridobivanje novih dovoljenj za polete med Ljubljano in Frankfurtom. Zdaj leti dnevno letalo iz Ljubljane ob 15.05 in se vrne nazaj ob 18.40. Nemške letalske oblasti so že dale dovoljenje za jutranji polet letala v Frankfurt, vendar je na tem letališču, ki je za Londonom največje v Evropi, takšna gneča, da je težko dobiti proste termine za pristanek. Adria Airways je za trikrat tedensko že dobila dovoljenje za nov jutranji pristanek, vendar to ni dovolj. Radi bi namreč vsak dan leteli po dvakrat v Frankfurt, saj je to po raziskavi zahteva poslovnih ljudi, ki čedalje več potujejo tja.
Ker tudi tržaško letališče Ronchi nima direktne povezave s Frankfurtom, bo ta novost dobrodošla tudi za poslovneže iz naše pokrajine. Kot je znano, je letališče Ronchi dnevno povezano le z Munchnom, kamor letijo 50-sedežna letala Fokker.
A. P.
V petek odprtje likovne razstave v Čedadu
»Znak in sanje« uvod v Mittelfest
Šutejeva jedkanica, ki bo na ogled v Čedadu
ČEDAD — Za uvod v letošnjo drugo izvedbo Mittelfesta, srednjeevropskega festivala gledališča, glasbe, plesa, lutk in filma, bodo v petek, 10. julija, ob 18.30 v občinskem kulturnem centru ob čedajskem Hudičevem mostu odprli razstavo z naslovom Znak in sanje, ki jo prireja združenje »Triennale Europea delTIncisione«.
Za to priložnost bodo v razstavnih prostorih zbrane jedkanice — teh je kakih osemdeset — sedmih uveljavljenih umetnikov iz držav srednjeevropskega prostora. Tokrat bosta prvič kot samostojni državi nastopili tudi Slovenija in Hrvaška.
Svoja dela bodo razstavljali Giuseppe Zigaina (Italija), Janez Bernik (Slovenija), Andrej Pietsch (Češkoslovaška), Albin Brunovsky (Poljska), Alfred_ Hr-dlicka (Avstrija), Miroslav Šutej (Hrvaška) in Gabor Zaborszki (Madžarska).
Razstava, ki jo je z umetnostnega vidika pripravil Enzo Di Martino, z organizacijskega pa Alvise Rampini, želi izpostaviti najvidnejše umetnike, ki se s to likovno zvrstjo ukvarjajo v sedmih državah, članicah Mittelfesta. Pobuda želi v bistvu obiskovalcu ponuditi celovit prerez sedanje umetniške ustvarjalnosti srednjeevropskega prostora. Gre za tisto kulturo, ki je kot prva razumela potrebo po evropski integraciji in to še posebno, kar zadeva mittelevropski prostor, ki predstavlja bogato kulturno izročilo.
Giuseppe Zigaina se je rodil leta 1924 v Červinjanu, kjer živi in dela. Sodeloval je na najpomembnejših mednarodnih umetniških manifestacijah in bil deležen številnih priznanj. Doslej je razstavljal v različnih krajih sveta in s svojimi deli oplemenitil najpomembnejše galerije. Leta 1987 je izdal knjigo »Paso-
lini e la morte, mito, alehimia e semantica del nulla lucente.«
Janez Bernik (1933) živi v Ljubljani, kjer poučuje na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1988 mu je Beneški bienale namenil osebno razstavo v jugoslovanskem paviljonu. Neštete so njegove razstave širom sveta, kot so tudi neštete nagrade, ki jih je prejel na najbolj znanin natečajih.
Andrej Pietsch se je rodil leta 1932 v Krakovem, kjer živi in dela na akademiji za likovno umetnost. Od leta 1977 do leta 1985 je vršil dolžnosti tajnika mednarodne grafične bienale v Krakovem. Številna njegova dela hranijo v najbolj znanih muzejih Evrope in ŽDA.
Albin Brunovsky se je rodil leta 1935 v Zahoru, živi in dela v Bratislavi. Dvakrat (1968 in 1989) je bil deležen posebne nagrade za izdajo najboljše knjige v svoji državi. V Italiji pa so mu namenili posebno pozornost na Beneški bienali.
Alfred Hrdlicka se je rodil na Dunaju (1928), kjer živi in dela. S svojimi deli se je uveljavil nemala povsod v svetu, v zadnjih časih pa je bil deležen posebnih priznanj v Parizu, Chicagu in Darmastadtu.
Miroslav Šutej se je rodil leta 1936 v bližini Zagreba. Tudi zanj velja, da sodi v sam vrh evropskih grafikov in zato ni slučaj, če je doslej že razstavljal v najpomembnejših galerijah sveta.
Gabor Zaborszki se je rodil leta 1950 v Budimpešti, kjer tudi živi in dela. Z njegovimi deli se je proslavil posebno v Benetkah in v Parizu, razstavljal pa je v številnih drugih krajih Evrope, ZDA in na Japonskem.
Razstava Znak in sanje bo odprta do 31. julija in to vsak dan med 10.00 in 12.30 ter med 16. in 19. uro.	rudi PAVŠIČ
Sodelovanje med Gradcem in Mariborom
GRADEC — Včeraj sta Univerz Karla Franza v Gradcu in Univerz v Mariboru podpisali sporazum < Vzajemnem znanstvenem sodelova J}1- V njunem imenu sta to storil, a i torja dr. Franz Zillinger in di l°jz Križman. S tem so pravzap rav le institucionalizirali in utrdil spešno sodelovanje, ki traja že ne Kal let. Sporazum predvideva znan f yena srečanja, skupno izvajanj, integriranih študijskih programov zmenjavo univerzitetnih profesor k' .raziskovalcev in znanstveni 0v, izmenjavo strokovne literaturi , univerzitetnih publikacij, sode 0 vanj e na področju informacij ii izmenjavo študentov. (NIA)
® kEKA - Gledališče italijanske narodnostne skupnosti v Istri, ki •j uje v sklopu Gledališča »Ivan _ jc“ 2 Reke, bo prvič nastopalo v potovanju z gledališči iz Italije.
ihodnji teden bo namreč nastopiti v Rovigu z Grotovo dramo »II tGsoro«.
Lotili naj bi se številnih zanemarjenih vprašanj ekološkega značaja
Zeleni Izole so postali stranka
IZOLA — V izolski občini so se posamezniki zadnje čase pogosto razburjali, ko so jim Zeleni Pirana, ali pa Zeleni Kopra očitali nasilje nad okoljem. Razlagali so, da jim iz drugih dveh sosednjih občin s pomočjo zelenih nevoščljivci nalašč podirajo velike in pomembne načrte. Zdaj te bojazni ne bo več. V izolski občini so pred kratkim, kar malce pozno, vendarle ustanovili stranko Zeleni Izole, ki deluje hkrati kot občinski odbor Zelenih Slovenije.
Njen predsednik, Dimitrij Kralj, nam je ob nastanku te stranke, ki deluje kot gibanje in skuša biti ideološko kar najbolj neopredeljena, pojasnil, da so skušali v občini zelene še pred uradno ustanovitvijo stranke krepko očrniti. Delno zato, ker so zeleni dregnili v nekatere vitalne interese posameznih podjetij in podjetnikov, delno pa tudi zato, ker so posamezniki, ki so zase trdili, da so zeleni, nastopali premalo taktno in na način, s katerim tudi v novoustanovljeni stranki zelenih v Izoli ne soglašajo. »Teh spornih nastopov v naši stranki nismo nikoli zagovarjali in zato tudi nismo hoteli v našo stranko članov, ki so delovali preveč udarno in na lastno pest. Zamišljam si, da bomo morali sodelovati s prav vsemi strankami, predvsem z dogovarjanjem in dialogom ter z argumentira-
nim prepričevanjem doseči premike v miselnosti,« nam je razložil predsednik nove izolske stranke, sicer znani pisec filmskih in gledaliških scenarijev.
Tudi glede najbolj občutljivega ekološkega vprašanja v izolski občini - marine - ima Dimitrij Kralj umirjeno stališče. Poseg, ki so ga doslej izpeljali v Izoli, je zagotovo veliko nasilje nad naravo, o tem naš sogovornik ne dvomi. Ker pa sta dva pomola, valobrana napol že zgrajena, je potrebno zdaj dobro premisliti, kaj je mogoče narediti v tem položaju. »Predvsem bi morali vztrajati, da bi v izolski občini najprej urejali komunalno infrastrukturo (kanalizacijo s čistilnimi napravami) in šele potem dovolili gradnjo marine. Vrstni red je v izolskem primeru postavljen na glavo. V vsakem primeru bi morali zagotoviti tudi kroženje morske vode v zalivu ob Izoli, kajti oba pomola, valobrana sta zdaj skoraj povsem zaprla zaliv. Vztrajati pa tudi nameravamo, da bo marina kar se da manjša, da bo torej marina privesek mesta in ne obratno,« razlaga Dimitrij Kralj. Skrajno podlo se mu zdi pogojevanje, ki ga je lahko zasledil v enem od časopisov: Če ne bo v Izoli marine, ne bo niti osnovne šole. »S takimi izjavami nastopajo šo-
larji kot nekakšni talci. Gre za skrajno neokusne izjave, ki pa jih je v zadnjem času vse več,« trdi predsednik izolskih zelenih.
Da pa se tudi v Izoli prebuja ekološka zavest, najbolj zgovorno priča reakcija meščanov na zazidalni načrt, s pomočjo katerega so nameravali pozidati eno najbolj zelenih območij med starim mestnim jedrom in Livadami. Zgraditi so hoteli Livade 2 in sicer v četverokotniku med Prešernovo, Kosovo, Oktobrsko in Leninovo ulico. Meščani so se uprli in zdi se, da bodo zelene površine ostale. Nedavno so v občini sprejeli tudi odlok, s pomočjo katerega so potrdili rezervat, ki ga je že pred časom predlagal piranski Medobčinski zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine, da bi ohranili čim bolj neokrnjeno obalo od Strunjana do Simonovega zaliva. Podobno pa bi morali zaščititi tudi park Ar-rigoni, park ob nekdanji izolski bolnišnici, itd. Zelenim Izole ne bo zmanjkalo dela - eden od ciljev bo doseči čim manj škodljivih vplivov na okolje s strani nekaterih izolskih podjetij. Prav nerazumljivo je, da so v Izoli postavili kamp le lučaj stran od ladjedelnice in ribje predelovalne industrije. To se je v preteklosti v Izoli lahko dogajalo. Kaj pa zdaj? BORIS ŠULIGOJ
Intervju z bivšim pokrajinskim tajnikom Alessandrom Perellijem
»Tudi tržaški socialisti morajo spremeniti politično usmeritev«
Pismo koordinatorja Slovenske komisije PSI
Pavšič: Najti skupni jezik v interesu naše skupnosti
Alessandro Perelli
Perelli, ali se bo z vašim odstopom kaj sploh spremenilo v politični usmeritvi tržaške PSI?
Najprej upam, da bomo končno odkrito in jasno spregovorili in razpravljali o politiki, da bomo posvetili več pozornosti temu, kar smo in predvsem kar hočemo biti na vsedržavni ravni in tudi tukaj v Trstu.
Kaj hočete pravzaprav biti?
PSI mora res postati moderna in reformistična sila, ki naj da zagon celotni italijanski levici, da bo imela slednja vendarle nekaj perspektiv pri vodenju države in tudi našega mesta.
V	Trstu je PSI vsekakor še vedno močno povezana z Listo za Trst...
Osebno mislim, da smo bili doslej preveč vezani na Listo in da smo se prevečkrat istovetili z me-lonarskim gibanjem. Sodelovanje med PSI in LpT vidim predvsem in pravzaprav skoraj izključno kot sredstvo pogojevanja Krščanske demokracije, ki ima tudi v Trstu še vedno preveč oblasti.
Če smo dobro razumeli, ste Vi zagovornik tesnejših odnosov z DSL.
Tako je. Occhettova stranka mora postati v teh pogojih naš glavni sogovornik. Tudi v Trstu, čeprav imam vtis, da je »Demokratična zveza Trst za Evropo« doslej ustvarila na levici več zmede kot jasnosti. Preizkusni kamen odnosov na levici bodo vsekakor nove uprave. Treba se je globoko zamisliti ob izidih upravnih volitev in preprečiti nadaljnje premike na desno. Če bo tržaška levica še dalje tako razkropljena, pa ne bomo prišli nikamor!
Po teh besedah lahko sklepamo, da se Vi precej strinjate s tistimi socialisti, ki se zavzemajo za nove odnose z DSL.
V	Rimu se marsikaj premika v to smer in upam, da se bo to poznalo tudi v naši, sicer zelo zapleteni realnosti.
Ali boste spet kandidirali za pokrajinskega tajnika PSI?
Do našega oktobrskega kongresa se lahko zgodi marsikaj in to znotraj in izven stranke. Če bi moral odločiti na osnovi sedanjega položaja, bi se spet potegoval za tajniško funkcijo.
Spodletela izvolitev Edija Bu-kavca v občinski svet ni bila
predmet velikih razglabljanj in ocen, ne med Slovenci in tudi ne znotraj PSI. Kaj misli o tem bivši tajnik socialistične stranke?
Bukavec ni bil izvoljen in to je glavno dejstvo, ki ga je treba seveda upoštevati. Treba pa je tudi razumeti pogoje, v katerih je dozorela ta njegova kandidatura. Parlamentarne volitve so bile aprila in na njih se je PSI predstavila skupno z LpT, kar je močno vplivalo na zadržanje volilcev slovenske narodnosti. Tega ne smemo skrivati, treba pa je upoštevati tudi dejstvo, da je imel Bukavec proti sebi ne samo to objektivno danost (volilno zavezništvo LpT-PSI), a tudi negativno zadržanje nekaterih strank, za katere volijo Slovenci, ki so svojo volilno kampanjo pravzaprav usmerile proti slovenski kandidaturi PSI. Zdi se mi vsekakor, da je Bukavec v tej zelo težki preizkušnji pokazal veliko poguma, ki se bo -vsaj tako upam- pozitivno obrestoval.
Kaj mislite s tem povedati?
Mislim, da so Slovenci v PSI v tej preizkušnji pokazali ne samo veliko voljo do dela, a tudi, da hočejo vplivati na strankine izbire. Tudi med Slovenci v PSI -kar si-c^ velja za celotno našo stranko-pa bo moralo čimprej priti do sprememb, predvsem generacijskega značaja.
Kako ocenjujete povolilno stanje med Slovenci?
Tudi med Slovenci, kot sicer med Italijani, je prišlo do radikalizacije mnogih stališč, kar seveda ni najboljše. V tem sklopu mi je bilo všeč pismo občinske svetovalke Anamarije Kalc, ki je tudi med Slovenci sprožilo še kako koristno razpravo.	T
Perelli odstopil Stranka ima sedaj skupno vodstvo
Tržaško PSI bo do že sklicanega oktobrskega kongresa vodilo petčlansko kolegi-alno vodstvo, ki ga sestavljajo reformista Carbone in Perelli, pristaša De Micheliso-ve komponente Seghene in Fortuna ter nekdanji socialdemokrat De Gioia. Tako so se sporazumeli na strankinem pokrajinskem vodstvu, ki je sprejelo odstop tajnika Perellija. Kolegialno vodstvo v glavnem odraža novo razmerje sil znotraj tukajšnje Craxijeve stranke, ki je izšlo z junijskih upravnih volitvah. Za oktober je napovedan tudi strankin deželni kongres, na katerem bo med drugim tekla beseda o ne vedno jasnih odnosih med tukajšnjo in furlansko federacijo PSI.
Novi tržaški voditelji PSI bodo sodelovali na pogajanjih in na razgovorih za oblikovanje novih uprav. Včeraj je prišlo do srečanja pokrajinskih vodstev DSL in PSI.
Za jutri je medtem napovedana seja načelnikov občinskih svetovalskih skupin, na kateri bi se morali sporazumeti o datumu sklicanja občinske skupščine. Pokrajinski svet pa se bo sestal v petek, 17. julija.
Po stališčih Miloša Budina (DSL) in sen. Stojana Spetiča (SKP) o vprašanju odnosov med raznimi komponentami slovenske narodnostne skupnosti objavljamo danes pismo koordinatorja Slovenske deželne komisije PSI Rudija Pavšiča.
Oglašam se v zvezi z nekaterimi ocenami, ki ste jih v teh dneh priobčili v Vašem cenjenem časopisu. Kot zadnji se je okoli vprašanja naše narodnostne skupnosti in odnosa strank do tega vprašanja oglasil senator Stojan Spetič, ki, med drugim, piše: »In vendar se zdi, da je prišlo med Slovenci — po pismu Anamarije Kalc in izjavi slovenske komisije PSI — do razhajanj mnenj. DSL in PSI se očitno bojita, da bi "slovensko vprašanje" onemogočilo poskus dogovarjanja za oblikovanje novih koalicij. Od tod torej polemična ost do zastopnikov SKP in SSk?«.
Ne verjamem, da slovenski socialisti zanemarjamo slovensko vprašanje na račun sestavljanja koalicij. Mislim, da smo si od vedno prizadevali za razvoj naše skupnosti in za njeno uveljavitev. Seveda smo pri tem imeli v mislih načrte in ideje, ki so izraz določene miselnosti, ki je včasih v kon-trapoziciji s pogledi kolegov iz drugih strankarskih sredin. To še ne pomeni, da smo na stranpoti, ali da so naše teze zgrešene. Smatramo namreč, da v zdajšnjem položaju, predvsem na Tržaškem, vsako zaostrovanje ne jamči uspeha. Ravno obratno. Zaradi tega smo na zadnjem srečanju naše komisije izrekli zaskrbljenost nad takšnimi načinom reševanja problemov in smo z veliko pozornostjo ocenili odločitev tovarišice
Anamarije Kalc in to tudi, ker ne želimo, da bi ob Nabrežini tudi v drugih krajih fašisti postali prva stranka.
To kar sem povedal, smatram, ne moremo oceniti kot »polemično ost do SKP in SSk«. Gre pač za ocenjevanje trenutnega položaja. Kvečjemu se je treba vprašati, odkod tolikšno nasprotovanje in natolcevanje do naših volilnih izbir prav iz vrst zgoraj omenjenih strank.
Sicer to, kar sem povedal, ne želi biti polemičen odgovor komurkoli. Zeli pa biti vabilo k sodelovanju, da bi znotraj strank, v katerih se prepoznavajo Slovenci, in organizacij civilne družbe poiskali tisti skupni jezik, ki je v interesu predvsem naše narodnostne skupnosti. Tudi mi, torej, čutimo potrebo po usklajevanju. Zato z zanimanjem sprejemamo poziv predstavnika DSL Miloša Budina o srečanju izvoljenih predstavnikov, in se tudi strinjamo o skupnih dogovorih o vprašanjih, ki neposredno zadevajo našo skupnost.
Naša želja je, da bi morebitne rešitve bile izraz realnih potreb naše skupnosti. Zakon za našo zaščito, denimo, mora biti sinteza stvarnega, ne pa protestna zastava, ki jo bomo vihteli ob vsaki priložnosti. Takšen pristop nas ne bo pripeljal daleč in naša nacionalna skupnost ne bo realizirala tistega, kar že več kot štirideset let pričakuje. Včasih je treba »kulturo opozicije« zamenjati s »kulturo sodelovanja in odprtosti«. To je sicer naše mnenje.
Ob koncu pa še misel: škoda bi bilo, da bi pospešeno nacionalno prizadevanje »pogojevale« bližajoče se deželne volitve.
Na Ptuju letuje že drugi teden 92 otrok in mladostnikov s Tržaškega
Štorklja Špela pozdravila naše otroke
Na Ptuju, starodavnem slovenskem mestu na bregovih Drave, ovitem v osvežujoče zelenje, letuje že poldrugi teden skupina skoraj sto tržaških otrok in mladostnikov. Počitniško kolonijo je organiziral - kot že vrsto let - - Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel, in tokrat je prvič, da poteka^ letovanje v svobodni, samostojni Sloveniji. Že lani so imeli prireditelji v programu letovanje v tem kraju, a so ga zaradi vojnih dogodkov odpovedali in priredili v Žabnicah. Letos so nekako »nadoknadili zamujeno« in po vtisih udeležencev kolonije je bila izbira kar se da uspešna.
Na Ptuju letuje skupno 92 tržaških otrok in mladostnikov od 7. do 17. leta starosti. Skupaj z vzgojitelji in spremljevalci živijo v zelo lepo urejenem Domu učencev. Goste s Tržaškega so na Ptuju res lepo sprejeli: domačini jim pomagajo pri organiziranju in izvajanju vzgojnega programa, že ob prihodu je bilo v Domu vse skrbno pripravljeno. O gostoljubnosti Ptujčanov na najlepši način priča dejstvo, da je bližnji srednješolski center dal našim letovalcem na razpolago svojo telovadnico.
Že ob odhodu iz Trsta (in Sežane) so bili udeleženci porazdeljeni v šest vzgojnih skupin. Ob prihodu so si skupine same izbrale ime, in to na temo miru. Tako so se najmlajši fantki odločili, da bodo »srčki«, deklice pa »lune«. V petnadstropnem Domu imajo svoje bivališče še »jeleni«, dve skupini »Združenih
narodov« in »otroci cvetic«. Kaj kmalu so med njimi vzklila nova mlada prijateljstva, kar je tudi eden od vzgojnih namenov letovanja.
Takoj po prihodu so začeli gostje s Tržaškega spoznavati Ptuj in njegovo okolico. Do nedelje, ko je bil na programu pričakovani obisk staršev in sorodnikov, so bili že opravili izlet na Destrnik, ogledali so si predstavo Butalske razglednice, povzpeli so se na Ptujski grad, kjer so si ogledali zanimivo razstavo o Turkih. Odigrali so vrsto športnih iger, opravili izlet v Dornavo in obiskali ptujsko letališče, kjer so si radovedno ogledali letalski miting.
Že samo to golo naštevanje priča o pestrosti dejavnosti v počitniški koloniji. Otroci in mladostniki se res nimajo kaj dolgočasiti. Njihova »dejavnost« začenja že zjutraj, ko morajo lepo pospraviti svoje sobe (v vsaki sobi je prostora za tri postelje), saj nato vsak dan komisija vzgojiteljev oceni vsako sobo.
Ob Domu imajo otroci in mladostniki obširen prostor za igranje. Že prvi teden so se »pomerili« z domačimi otroki v nogometu, mnogi igrajo tenis, drugi košarko in odbojko. Ob odhodu s Trsta so številni otroci prinesli s sabo svoja kolesa, ki so jih s kombijema Dijaškega doma prepeljali na Ptuj. Kolesa so tako postala nepogrešljiv »prijatelj« v igrah naših otrok ob Domu učencev.
Letovanje na Ptuju ne bi bilo popolno brez ogleda znamenitih Ptujskih toplic. Že prvi te-
den so se počitnikarji odpravili k toplicam in si privoščili tudi kopanje v velikem bazenu in manjših bazenih na odprtem. Ob prihodu k toplicam so bili priča lepemu presenečenju: na travniku pred vhodom jih je pričakala »Špela«, črnobela dolgokljunasta štorklja. Ptuj in njegovo območje je namreč znano tudi po štorkljah, ki gnezdijo kar na lesenih obcestnih drogih električne napeljave. Ob prihodu v Ptujje mogoče našteti kar nekaj takih gnezd. Štorklja Špela (tako so jo poimenovali domačini) že nekaj let vztraja pred toplicami: domačini ji prinašajo hrano, jo ljubkujejo, tako da se je že kar udomačila in se sploh ne boji, če se ji otrok približa tudi na dva metra razdalje. Le če jo nato hoče pobožati, zafrfota s krili in odskoči stran...
V drugem tednu letovanja so Tržačani opravili celodnevni izlet v Haloze (pretekli ponedeljek), spet so se razigrali v telovadnici, pripravili so taborni ogenj, pred vrnitvijo domov pa imajo v programu še ogled minoritskega samostana in zanimiv orientacijski pohod po Ptuju. Preteklo nedeljo so se »porazgubili« s starši in sorodniki po Ptuju in okolici, ob vrnitvi v Dom pa je bilo le nekaj posamičnih »izbruhov« domotožja med najmlajšimi, kar navsezadnje dokazuje, da so se otroci lepo vživeli v življenje v počitniški koloniji. Tu bodo ostali še do ponedeljka, ko bodo — po dveh tednih počitnic — odpotovali domov.
Deželno letališče v Ronkah želi postati vezni člen med vzhodno in zahodno Evropo
Včeraj je predsednik Konzorcija za letališče Furlanije Julijske krajine, Mario Dino Marocco, na sedežu tiskovne agencije ANSA uradno predstavil nov prospekt, ki nudi vrsto zanimivih informacij o deželnem letališču v Ronkah. Zgibanko, ki nosi naslov »Na krilih sokola« in vsebuje poleg opisa letaliških storitev tudi slike in turistične informacije o naši deželi, je Konzorcij natisnil v italijanščini in angleščini. Naslovna povezava med letališčem in sokoli pa ni slučajna, ker že več let skupina udomačenih sokolov (trenutno jih je sedem) skrbi za varnost vzletov in pristankov, s tem da oddaljuje galebe in druge ptice, ki bi s svojo prisotnostjo lahko motile promet na vzletišču.
Predsednik Konzorcija je ob predstavitvi
prospekta novinarjem orisal tudi zmogljivosti in načrte letališča, ki je v zadnjih treh letih doživelo približno 27-odstotni porast potniškega prometa, obseg letališkega poslovanja pa dosega okrog 11 milijard lir. Konzorcij je pred kratkim dokončal dela na odseku namenjenem prihodom in jeseni namerava pričeti z deli na odseku za odhode. Slednja bodo predvidoma stala 14 milijard in 700 milijonov lir ter bi se morala zaključiti do leta 1994. Konzorcij načrtuje tudi ojačenje letalskih povezav znotraj Italije, in sicer z Neapljem in Cagliarijem (v poletnih mesecih), ter mednarodno povezavo z letališči v Frankfurtu in Pragi. Cilj deželnega letališča je namreč postati nekakšen vezni člen med vzhodno in zahodno Evropo.
Od danes spet Luči in zvoki
V parku Miramarskega gradu bodo danes obnovili že tradicionalne predstave »Luči in zvoki«, ki jih že vrsto let prireja Podjetje za turistično promocijo Trsta (prej letoviščarska ustanova). Predstave, ki pripovedujejo tragično življensko zgodbo Maksimiljana Habsburškega in njegove žene Karlote, bodo trajale do polovice septembra, in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah. V mesecu juliju bo prva predstava (ob torkih v angleščini in ob četrtkih v nemščini) ob 21.30, druga (vedno v italijanščini) pa ob 22.45.
Ogromna potniška ladja pripluje jutri v Trst
Potniška ladja E. Venizelos, menda največja linijska ladja, ki pluje po Sredozemlju, bo jutri zjutraj priplula v Trst. Naj povemo, da meri ladja v dolžini 177 metrov ter je visoka kot dvanajstnadstropni nebotičnik, njena nosilnost pa znaša 24 tisoč ton. Lahko prenaša kakih 3000 potnikov ter na stotine avtomobilov in tovornjakov.
Na ladji, ki je last brodarske družbe Anek Line iz Krete, se bodo pripeljali v Trst tudi voditelji brodarske družbe, ki bodo imeli v našem mestu vrsto srečanj z grško skupnostjo ter s političnimi in gospodarskimi predstavniki mesta, v prvi vrsti z vodstvom Tržaške trgovinske zbornice, ki si je najbolj prizadevala, da bi trajekt Venizelos izbral za svojo postojanko prav naše mesto. Ladjo bo mogoče obiskati jutri popoldne med 15.30 in 17.30, v soboto zjutraj pa bo pomorska velikanka odplula na otvoritveno plovbo Trst-Ancona-GrčijS'
Vprašanje škedenjskega obrata se je v teh dneh spet zapletlo
Festival bo trajal do nedelje, 12. julija
Vodstvo škedenjske železarne ne spoštuje podpisanih obvez
Danes v Miljah začetek Gledališča za otroke
Med uslužbenci škedenjske železarne je spet završalo. Po gromkih cestnih protestih konec junija, s katerimi so izsilili srečanje na prefekturi, ki je privedlo 1. julija do podpisa okvirnega sporazuma o nadaljevanju dela v škedenj-skem objektu, so si za nekaj dni oddahnili, misleč, da so pač dosegli svoj minimalni cilj: ohranitev delovnih mest. Včeraj se je pred njihovimi očmi spet razgrnila realnost, ki pa ni nič rožnata, prav nasprotno.
Že v torek so se predstavnik tovarniškega sveta in sindikalnih organizacij kovinarjev srečali z vodstvom podjetja, da bi se domenili o izvajanju sporazuma, podpisanega na prefekturi. Na srečanju se je takoj zataknilo: vodstvo podjetja je bilo na domala vsej fronti nepopustljivo, tako da so se udeleženci razšli brez dogovora. Včeraj so se isti sogovorniki spet srečali, sindikalisti pa so se spet znašli pred nepopustljivim zadržanjem lastništva.
Podjetje je bilo neomajno na vseh bistvenih zahtevah sindikatov. Le-ti so zahtevali največjo možno omejitev števila vpisanih v dopolnilno blagajno. Ko je pripravilo načrt o dejanskem zaprtju objekta, je vodstvo podjetja napovedalo vpis v dopolnilno blagajno za 750 uslužbencev. Po podpisu sporazuma na prefekturi se je to število bistveno zmanjšalo (na kakih 100 do 150 enot). Vodstvo hoče sedaj zvišati to številko. Pozivi sindikatov, da bi lahko zaposleni namesto vpisa v dopolnilno blagajno opravili zaostali dopust, niso nič zalegli. Sindikati so se zavzeli za rotacijsko dopolnilno blagajno; tako bi breme tega zasilnega ukrepa kolikor toliko enakomerno
porazdelili med vse uslužbence. Podjetje je na to zahtevo odgovorilo »Ne«. Prav tako ni pristalo na izplačevanje predujmov dopolnilne blagajne, kot je že ustaljena praksa v tovrstnih primerih.
Drugo kočljivo vprašanje ostaja izplačilo junijske plače. V sporazumu, ki so ga podpisali na prefekturi, jasno piče, da mora podjetje do konca tega tedna poravnati svoj dolg zaposlenim. Vse kaže pa, da se lastnik ne bo držal zagotovila, ker naj ne bi imel na razpolago dovolj denarja.
Vsa ta zapletena vprašanja so skušali razvozlati na popoldanskem srečanju na sedežu Združenja industrij cev tržaške pokrajine. Pogajanj, ki so potekala v dveh ločenih sobanah, so se poleg sindikatov in vodstva podjetja udeležili tudi predstavniki Združenja
industrij cev, vse kaže pa, da se do večernih ur niso premaknila z mrtve točke.
Medtem ko se delavci borijo za svoje pravice, se vrstijo tudi politične akcije za iskanje rešitve iz krize. Tako je predsednik deželnega odbora Turello zahteval srečanje z ministrom za industrijo Guarinom, na katerem naj bi mu -skupaj s sindikalnimi predstavniki - predočil sedanji težavni položaj škedenjske železarne. V svojem dopisu je Turello omenil tudi zelo negativne posledice, ki jih ima kriza škedenjskega obrata za vsa tista mala podjetja, katerih proizvodnja je posredno vezana na delo v železarni. Predsednik deželne uprave je tudi pisal predsedniku vlade Amatu, da bi ga seznanil o krizi škedenjske železar-
V	Miljah odpira danes svoja vrata 15. miljski festival povezan s prireditvijo Gledališče za otroke- Teatro ragazzi, ki se bo do 12. julija razpredal na središčnem Trgu Marconi, v gledališču Verdi, in na drugih za to prireditev urejenih trgih in ulicah.
Festival bodo uradno odprli danes dopoldne ob 10.30 v otroškem vrtcu Fonderia s ciklusom pravljic, ki jih bo pripovedovala priznana italijanska pripovedovalka pravljic Mara Baronti. Ciklus nosi naslov Si conta e si racconta (Šteti in pripovedovati), vanj pa je Barontijeva vključila pravljice bratov Grimm, Calvina, Perraulta, Afanazjeva in drugih.
Popoldne ob 18. uri bo v gledališču Verdi prva od petih prireditev, ki so si prislužile nastop na finalnem tekmovanju za nagrado Stregagatto. Skupina Accademia Perduta-Teatro Naku iz Ravenne bo predstavila Angela po pripovedi Gabriela Garcie Marqueza.
Uro kasneje bo v Ul. Pancera tržaško gledališče La Contrada izvajalo delo Cigno Appiccica (Labod zalepi), eno od treh krajših predstav, ki jih je pripravilo za najmlajše v letošnji zimski sezoni.
V	uvodnem dnevu bo gotovo izzval največ zanimanja večerni nastop igralca, klovna in mimika Bustrica na Trgu Marconi. Ob 21.30 bo predstavil svoje najnovejše delo Bustric na Kokosovem otoku, zgodbo o občinskem uradniku 4. kategorije, ki je pristal na neobljudenem otoku.
Prvi dan miljskega festivala bo sklenila Mara Baronti na milj-
ne.
SKP zahteva parlamentarno soočanje o hudi krizi tržaškega gospodarstva
Predsednik senatorjev Stranke komunistične prenove Lucio Liber-tini se je včeraj v Trstu srečal s pokrajinskimi predstavniki CGIL, CISL in UIL, s katerimi se je pogovarjal o naraščajoči gospodarski krizi na Tržaškem. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki tovarniških svetov Arzenala sv. Marka in Tovarne Velkih motorjev. Libertini je v imenu vsedržavnega vodstva SKP izrazil solidarnost delavcem, ki se borijo za ohranitev delovnih mest in za razvojne perspektive tukajšnjega gospodarstva.
Sen. Libertini se je v popoldanskih urah udeležil manifestacije SKP, ki je bila posvečena krizi tržaškega inudustrijskega sektorja. Napovedal je, da bo stranka že danes v senatu predložila posebno resolucijo o tržaški krizi in zahtevala čimprejšnjo parlamentarno razpravo o tem vprašanju. S tem v zvezi bo SKP stopila v stik tudi z ostalimi strankami z namenom, da se o tej pereči problematiki ustvari čimširša akcijska in politična enotnost. Libertini je s tem v zvezi zelo kritično ocenil dosedanje zadržanje italijanske vlade, češ da je bila doslej povsem odsotna pri obravnavi in posebno pri reševanju tako hudih težav tržaškega industrijskega sektorja.
Jutri se začenjajo poletne razprodaje
Tržaška sekcija trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju obvešča vse svoje člane in druge trgovce, da so možne od jutri, 10. julija dalje izredne prodaje blaga ob izteku sezone (saldi di fine stagione).
Tokrat pridejo v poštev prodajni artikli iz tabel IX, X, XI in XIV / dodatki pri oblačilih, se pravi vse vrste oblačil in konfekcije, čevlji in usnjeni izdelki, tekstil in dragoceni predmeti, ki so bili na prodaj v letošnji sezoni. Vsi trgovci navedenih kategorij se lahko poslužujejo tovrstne izredne prodaje za največ šest tednov do 10. septembra letos, pod pogojem, da za to vložijo pisno priporočeno prošnjo na pristojni občinski urad pet dni pred začetkom omenjene prodaje.
Nadalje bo možno med 21. avgustom in 27. novembrom 1992 opravljati promocijske prodaje (vendi-te promozionali) blaga iz vseh ostalih prodajnih tabel, z edino omejitvijo, da zainteresirani trgovci pri splošni razprodaji vsega razpoložljivega blaga prodajajo eno samo blagovno zvrst po redni ceni. Saj bi v nasprotnem primeru šlo za pravcato "likvidacijsko" Prodajo, ki pa je dopustna samo v primeru zaprtja Podjetja.
To je žal vse bolj prepogost primer v našem mestu in je zato, resnici na ljubo, delno vprašljiva učinkovitost te izredne možnosti za trgovce in kupce. Kakorkoli že, bosta tudi ti dve možnosti prodaje s Popusti popestrili večino trgovskih izložb ob dopustniškem zatišju ter po svoje pripomogli k večjemu zanimanju in obisku kupcev. Za vse informacije se lahko zainteresirani trgovci obrnejo na organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 362660).
Tudi v Ricmanjih okrogla obletnica za vsakoletno poletno veselico
Zbor Slavec-Slovenec sklenil sezono Po šagri pa oddih tudi za društvo
Po Krmenki se v Bregu pojavlja jubilejna poletna šagra še v Ricmanjih: od petka do ponedeljka se bo torej na Žrebčevem odvijala 20. zabavna prireditev, ki jo seveda ponuja vaško SKD Slavec. S šagro pa se v ricmanjskem društvu tudi zaključuje letošnja sezona.
Sicer se je za enega izmed aktivnih društvenih odsekov po dovolj bogatem delovanju sezona sklenila že pred kakim tednom. Ricmanjski pevski zbor, ki že nekaj let deluje skupaj z borštanskim pod skupnim imenom MePZ Slavec-Slovenec, je namreč uspešno kronal letošnje vaje in nastope s sodelovanjem na vsakoletnem Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Skupaj z goriškim zborom Paglavec iz Podgore so se brežanski pevci udeležili te množične zborovske prireditve, pod vodstvom zborovodje Danijela Grbca so se predstavili na sobotnem večernem koncertu, na katerem so nastopili še zbori z avstrijske Koroške, iz Porabja in z Reke, torej iz tistih dežel, v katerih živijo Slovenci izven meja matične države. Pevci iz Ric-manj in Boršta so se naslednjega dne -tretjo nedeljo junija - pridružili še vsem ostalim in po običajnem mimohodu sodelujočih skupin skupaj zapeli na koncertu, ki mu je sledila tudi osrednja slovenska TV postaja. Ob tem dogodku bi med letošnjimi dobro opravljenemi »nalogami« MePZ Sla-
vec-Slovenec lahko našteli še priložnostne nastope za obe krovni društvi ob raznih kulturnih prireditvah v Ricmanjih in Borštu, koncert pri prijateljskem MoPZ Skala iz Gabrij na Goriškem, ne nazadnje še nastop na letošnji reviji Primorska poje.
Po ricmanjski šagri pa si bodo oddahnili še ostali člani SKD Slavec, ki so ob letošnji priložnosti poskrbeli za nekoliko bogatejši kulturni spored. Tako bo ricmanjska šagra, ki jo po običaju prirejajo ob »vaškem opa-silu« sv. Mohorja in Fortunata, ponujala poleg kioskov in večernega plesa še nedeljski nastop dekliške gimnastične skupine ŠZ Bor, koncert godbe na pihala iz Kamniške Bistrice in Pihalnega orkestra Breg iz Doline. Vsak večer od petka do ponedeljka pa bodo obiskovalcem šagre za ples in zabavo igrali ansambel Lojzeta Furlana, ansambel Krt, ki je pravkar zmagovito nastopil na festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu, in za zaključek še skupina Pomlad, (dam)
■ Občinski komisar Ravalli je včeraj sprejel na poslovilnem obisku dosedanjega poveljnika tržaškega pristaniškega poveljstva Salvato-reja De Micheleja, ki odhaja na novo zadolžitev. Njegovo mesto bo v prihodnjih dneh prevzel kontradmiral Sergio Albanese, ki je doslej služboval na obrambnem ministrstvu v Rimu.
V starem mestu stavb zaenkrat ne bodo rušili
Zaustavitev del in ustrezna sprememba načrta: to sta bistveni zahte-yl Odbora za zaščito starega mesta m krajevne sekcije združenja Italia nostra v zvezi z načrtom o preureditvi dobršnega dela najstarejšega mestnega jedra Trsta. Poseg Deželnega nadzomištva za kulturne dobrine je že v torek dopoldne zaustavilo bagre, ki so si utirali pot v ograjeno območje starega mesta. Liani Odbora so sicer celo noč budno bedeli nad bagri, da se ne bi »prebudili«, včeraj pa so se pred-s^nyniki Odbora srečali z izrednim občinskim komisarjem Ravallijem in z namestnikom deželnega nadzornika za kulturne dobrine. Oba sta zagotovila, da zaenkrat hiš na začrtanem območju ne bodo rušili.
Potujoči godci pri nas
Tudi tako se lahko spoznava tuje države ...
(foto Magajna)
Pridržana prognoza za mladega motorista
Zdravstveno stanje 17-letnega Davida Cernigoia, ki se je ponesrečil v torek zvečer, se - kot so včeraj dopoldne poročali iz kati-narske bolnišnice - ni bistveno zboljšalo. Mladega motorista, ki je vozil vespo 50, so v torek zvečer s pridržano prognozo sprejeli na ri-animacijski oddelek katinarske bolnišnice. Nesreča se je pripetila malo prej, in sicer na trgu pri sve-toivanskem Bošketu v višini sla-doledarne »Bira Bora«, ko sta trčila vespa 50, na kateri se je vozil Davide Cernigoi, in ford escort, ki jo je upravljal Gianni Baldi. V nesreči se je mladi Cernigoi tako močno udaril v glavo, da je padel v komo tretje stopnje.
skem gradu s pripovedovanjem nekaterih od najbolj značilnih pravljic iz zbirke Tisoč in ene noči.
Jutri ob 18. uri bo Mara Baronti ponovila svoj recital na miljskem gradu. V dopoldanskih urah bo v miljskem kulturnem centru zanimiva okrogla miza na temo Otroci in informacija. Razprave se bodo med drugimi udeležili odgovorni urednik TG3 Sandro Curzi, vodja TV oddaje za otroke Fabio Cortese, jezikoslovka Alda Cortese, didaktični ravnatelj Mauro Sbordoni in pediater Franco Pani-zon. Okroglo mizo bo vodil psiho-pedagog Giorgio Testa.
Ob 10.30 bo v dvorani Roma druga predstava iz ciklusa Stregagatto. Skupina Giallo mare mi-nimal teatro bo nastopila v delu Boccascena (Oder). Popoldne ob 16. uri bodo v miljskem kulturnem centru umestili delovne skupine, ki bodo pripravile načrt Milje, predstave za otroke. V Ul. Pancera bo zatem La Contrada ponovila predstavo o Labodu zalepi.
Osrednji dogodek jutrišnjega dne bo predstava skupine Banda Osiris z naslovom Greatest hits 2. Koncert, v katerem bodo izvajalci predstavili svoje najboljše stvaritve (od parodij Mozarta, Rite Pa-vone, pa do Ravela in Carosone-ja), bo ob 21.30 na Trgu Marconi.
V nočnih urah (ob 23.) bo v gledališču Verdi skupina Fontemag-giore-Area Piccola predstavila eksperimentalno predstavo Degli Eroici.
t
Zapustila nas je
Marija Žerjal
Pogreb bo danes, 9. julija, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo sin Žarko, sestri Bernarda in Simplicija ter ostalo sorodstvo.
Trst, Skedenj, 9. julija 1992
Ob izgubi drage matere Mire izrekata občuteno sožalje Eriki in Pavlu
Stanislav in Alba Jazbar
Ob nenadni izgubi predrage mame in none Mire izrekajo iskreno sožalje Eriki in Pavlu, vnukom ter ostalim sorodnikom
Neva in Etko ter Vida in Dario z družinama
Ob tragični izgubi dragega Vasilija izrekata družini iskreno sožalje
Sekcija DSL Prosek-Kontovel in Tržaška federacija DSL
Ob izgubi dragega Vasilija izrekata sožalje družini
Damjan in Dean Štolfa
V spomin dragega Vasilija sočustvuje z družino
družina Blason
9. 7. 1988
9. 7. 1992
4. leto je odkar si nas za vedno zapustil
Roberto Perosa
Bolest v naših srcih še silno tišči.
SVOJCI
Ferlugi, 9. julija 1992
S seje Združenja aktivistov in invalidov NOB
Zaskrbljena obsodba protislovenske gonje
Odbor Združenja aktivistov in invalidov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem se je na zadnji seji pod predsedstvom Srečka Colje soočil z vrsto vprašanj splošnega značaja in takih, ki zadevajo organizacijo samo. Pri ocenjevanju splošnega političnega in družbenega položaja na Tržaškem, predvsem v luči slovenskih narodnostnih interesov in interesov demokratičnega razvoja, je izhajal iz mučne ugotovitve, da so se na zadnjih upravnih volitvah močno okrepile fašistične in druge skrajno desničarske sile tako na pokrajinski kot na tržaški občinski ravni in v devinsko-nabrežinski občini. Uveljavitev desničarskih sil žal že občutno zaostruje nasprotovanje pravicam slovenske manjšine, kar prihaja zlasti do izraza v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu s pravcato sramotno gonjo proti svetovalcema SSk Samu Pahorju in SKP Stojanu Spetiču v zvezi s pravico do rabe slovenščine v obeh izvoljenih organih. Odbor Združenja je ostro obsodil tako početje v mestu, ki hoče biti zgled demokracije in ki ga povrhu pesti ena najhujših povojnih gospodarskih kriz. Prav tako je odbor Združenja menil, da nosijo za tak negativen politični trend odgovornost tržaške politične sile, ki se ne znajo izviti iz ovijalk nacionalizma, na drugi strani pa tudi
Samo še do jutri prijave za seminar za slovenske šolnike
Kot smo že poročali, bo letošnji poletni seminar za slovenske šolnike iz zamejstva od 23. do 29. avgusta v Bovcu. Zainteresirani imajo le še do jutri, 10. t.m., čas, da vložijo zadevne prošnje za udeležbo. To lahko storijo ali neposredno na Šolsko skrbništvo (Urad za slovenske šole) ali prek svojih ravnateljstev.
_________gledališča______________
FESTIVAL OPERETE
ROSSETTI
Danes, 9. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera operete Richarda Rodgersa OKLAHOMA. Dirigent David Allen, režiser Jeffrey Dunn.
Ponovitev v petek ob 20.30.
Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od
9.00	do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
SSG - Predstave na prostem
Slovensko stalno gledališče gostuje s komedijo Carla Goldonija PREBRISANA VDOVA danes, 9. t. m., ob 21. uri v Pre-benegu. Jutri, 10. t. m., v Nabrežini; v soboto, 11. t. m., v Zgoniku; v ponedeljek, 13. t. m., v Mavhinjah; v torek, 14. t. m., v Zabrežcu in v sredo, 15. t. m., v Dolini. Pričetek predstav je ob 21. uri.
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA.
V	kavarni Caffč degli specchi je na
ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Fine Art Room - Ul. della Guardia 16 — je na ogled razstava slikarja Igorja STEPANČIČA.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Na sedežu Turistične ustanove v Ses-
ljanu je odprta razstava "Karikature" Gi-ovannija DUIZA, ki bo trajala do 31. t. m. po običajnem urniku.
Na sedežu Turistične ustanove v ul. S. Nicolo 20 razstavlja ALFREDA CHAL-VIEN. Razstava bo odprta do 30. t.m.
V	župnijskem središču v Cavalliccu (Videm) je do 14. t. m. odprta razstava UMETNOST TKANJA, na kateri je med drugimi prisotna s svojimi tapiserijami MAGDA TAVČAR.
V	ateljeju kiparja Benedettija v Čedadu bodo v soboto, 11. t. m., v okviru Mittelfesta, odprli razstavo tapiserij "Poklon Moravske". Razstava bo odprta 31. t. m.. S svojimi deli je prisotna tudi Magda TAVČAR.
čestitke
Včeraj, 8. julija, je praznoval naš dragi očka VVALTER 42. rojstni dan. Obilo sreče, veselja in zdravja mu želijo vsi, ki ga imajo radi, žena Olga posebno pa Marko in Manuela.
bodisi nenačelnost v enem delu in razdvojenost v drugem delu levih sil, kar povzroča zmedo v vrstah slovenskih volivcev. Zato pa se je zavzel za premeščanje takega stanja in za konkretno povezovanje vseh slovenskih in Slovencem naklonjenih demokratičnih sil v obrambo pravic slovenske narodnostne skupnosti.
V nadaljevanju seje se je odbor podrobneje seznanil z vsebino skupščine ZZB in udeležencev NOB Slovenije, s potekom in vsebino zadnjega občnega zbora SKGZ ter z vsebino pogovorov z novo slovensko ministrico za vprašanja borcev in invalidov Ano Ostermanovo med njenim nedavnim obiskom v Trstu.
Govor je bil še o udeležbi na velikem shodu udeležencev NOB, ki ga pripravlja ZZB Slovenije za september ter o brošuri, ki jo je izdalo KD Rovte-Kolonkovec in v kateri je nazorno prikazan tudi delež tega območja med NOB.
Na začetku seje je predsednik Srečko Colja tudi v imenu odbora čestital svoji dolgoletni požrtvovalni članici in aktivni narodni delavki na območju Rovt in Ko-lonkovca Jolandi Guštinčič ob prejemu Plakete boja in dela SKGZ, kakor tudi Jožetu Korenu k prejemu Odličja boja in dela SKGZ. (-en)
koncerti
Festival operete
V ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo
na Trgu Unita v sklopu Mednarodnega festivala Operete KONCERT tržaške godbe na pihala G. Verdi, ki bo pod vodstvom Lidiana Azzoparda izvajala Sup-pejeve, Straussove, Stolzove, Kalmanove, Lebarjeve, Kernove, Gershwinove skladbe.
kino
ARISTON - 21.30 Cape Fear.
EXCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Cosi lan tutte, r. Tinto Brass, □ □
EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15,
22.00	Alambrado, r. Marco Bechis.
NAZIONALE I - 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 Point Break, i. Patrick Swayze, Keanu Rggvgs.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Una donna chiamata cavallo, □ □
NAZIONALE III - Zaprto zaradi popravil.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Sognando Manhattan, i. Kevin Bacon, Jamie Lee Curtis.
GRATTACIELO - 18.30, 20.20, 22.15 Nar-cos, i. Juan Jose Pinera, Adriana Sfor-za.
MIGNON - Zaprto zaradi počitnic.
LJUDSKI VRT - 21.15 DOC Hollywood -dottore in carriera.
EDEN - 15.30, 22.10 Buchi stretti, porn.,
□ □
CAPITOL - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE - 19.45, 22.15 Thelma & Louise, r. Ridley Scott, i. Susan Sarandon.
ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 Analita proibite di una casalinga, pom., □ □
razne prireditve
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi jutri, 10. julija, ob 21. uri prijeten večer na dvorišču osnovne šole Miroslav Vilhar v Cerovljah. Zabavali se bomo ob ogledu veseloigre Gospa ministrica v izvedbi dramske skupine iz Štandreža. Vljudno vabljeni! V primeru slabega vremena nastop odpade.
Godbeno društvo Prosek obvešča, da napovedani koncert pred cerkvijo sv. Martina na Proseku odpade.
SKD Slavec Ricmanje-Log vabi na jubilejno 20. šagro na Zrebčevem 10., 11., 12. in 13. julija 1992. Spored: jutri, 10. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Furlan; v soboto, 11. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Krt; v nedeljo, 12. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18.30 kulturni program, od 20.30 ples z ansamblom Krt; v ponedeljek, 13. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 ples z ansamblom Pomlad.
izleti
Sindikat SPI CGIL iz Devina-Nabre-žine organizira v soboto, 11. julija 92, izlet v Val Pesarino. Za informacije telefonirati na št. 200007.
SPDT prireja v nedeljo, 12. t. m., enodnevni avtobusni izlet na Koroško z vzponom na Konigstuhl v gorski skupini Nockberge. Odhod izpred sodne palače na Trgu Ulpiano ob 5. uri in ob 5.20 s trga v Sesljanu. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 635627.
Kulturni center Srečka Kosovela Sežana vas vabi jutri, 10. t. m., ob 21. uri v amfiteater KC
gostuje
KAZALIŠTE KOMEDIJA IZ ZAGREBA ANSAMBEL MUSICAL MUS1CAL
Odlomke iz operet in musicalov bodo peli in igrali:
Sanda Miladinov - Langerholz Nevenka Petkovič - Sobjeslavski Nada Abrus Boris Pavlenič Richard Simonelii
klavirska spremljava:
Pelko Mlinac - Kantardijev
V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani KC
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da so uradi odprti po poletnem urniku, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00.
Zveža slovenskih kulturnih društev Trst - še jutri, 10. julija je možna-tezer-vacija abonmajev za gledališko sezono 92/93 Primorskega dramskega gledališča - Nova Gorica. Informacije in prijave vsak dan razen ob sobotah, tel. (040) 635626.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289.
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za enoletno namestitev dveh uslužbencev s kvalifikacijo knjigovodje - 6. funkcionalna kvalifikacija. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11. 7. 1992. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za osebje Občine Devin-Nabrežina.
Uprava Občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu odprta v juliju in avgustu samo ob torkih od 16. do 19. ure.
KD Lonjer-Katinara prireja tudi letos OTROŠKI POLETNI CENTER in sicer od 24. do 29. avgusta v društvenih prostorih v Lonjerju. Vpisovanje in informacije na tel. št. 910178 v večernih urah.
ŠZ Sloga organizira od 30. julija do 2. avgusta turnir v beach volleyu (odbojka na plaži) na nogometnem igrišču v Trebčah. Informacije in vpisovanje ekip do petka, 17. julija, v čistilnici »Roiano«, Ul. Barbariga 5, tel. 414142, vsak dan od 8.30 do 18. ure. Vsak večer bo zabava s plesom in specialitete na žaru.
Taborniki RMV Trst-Gorica obveščajo svoje člane, da je odhod za letno taborjenje 11. julija. Zbirališče ob 8. uri na železniški postaji v Sežani, odhod ob 8.30.
Stranka komunistične prenove - krožek Kras vabi danes, 9. julija, ob 20.30 v gostilno Guštin v Zgoniku vse člane in simpatizerje na sestanek za pripravo praznika, ki bo od 17. do 20. julija v Zgoniku.
Skupina Sončni žarek pod pokroviteljstvom Zadružnega centra za socialno dejavnost prireja za predšolske in osnovnošolske otroke od 31. 8. do 11. 9. poletni center v Brojenci pri Križu (ob morju). Informacije in vpisovanja na tel. št. 360324 ali osebno na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah.
Urnik odhoda in prihoda šolabusa v poletni center v Nabrežini od 20. do 31. julija: Medjavas 7.30 - 13.35, Štivan 7.35 -13.33, Devin 7.40 - 13.30, Sesljan 7.45 -13.25, Vižo vij e 7.48 - 13.20, Cerovlje 7.52 -13.15, Nabrežina Kamnolomi 8.00 - 13.05, Slivno 8.05 - 13.00, Trnovca 8.10 - 12.53, Praprot 8.15 - 12.50, Šempolaj 8.18 - 12.48, Nabrežina Postaja 8.23 - 12.45. Urnik društvenega kombija: Prosek 8.00 - 12.45, Križ 8.10 - 13.00.
ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah).
VZPI-ANPI in TPPZ Pinko Tomažič organizirata v Bazovici 11., 12. in 13. t. m. PARTIZANSKI SHOD posvečen 100-let-nici rojstva tov. Tita in 20-letnici dejavnosti TPPZ Pinko Tomažič. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 12. julija, ob 18. uri. Slavnostna govornika bosta Mitja Ribičič in Tino Casali - podpredsednik VZPI- __ ANPI. V kulturnem programu bosta nastopila TPPZ Pinko Tomažič in godba na pihala Viktor Parma. Vsak večer bosta zabavala ansambla Furlan in Taims Adria kvintet. Delovali bodo dobro založeni
kioski.
Slovenska kulturno-gospodarska
zveza obvešča člane glavnega odbora SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 13. julija 1992, ob 19.30 v Domu Alberta Sirka v Križu z naslednjim dnevnim redom: izvolitev predsednika Glavnega odbora, predsednikovo poročilo in predstavitev kandidatov za Izvršni odbor, razprava, izvolitev Izvršnega odbora in razno.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Carlo Goldoni
PREBRISANA VDOVA
Režija Meta Hočevar
PREDSTAVA NA PROSTEM
Danes, 9. t. m., ob 21. uri
PREBENEG - v parku
šolske vesti
Sihdikat slovenske šole obvešča, da imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod INPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68 dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Urnik: ob torkih in petkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do
16.30	in ob petkih od 16.00 do 17.00.
Šola Glasbene matice Trst sprejema potrditve vpisov gojencev za šolsko leto 92/93 vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 11. ure (tel. 418605) do 31. julija.
Srednja šola Ivan Cankar obvešča, da poteka na šoli vpisovanje za tečaj »150 ur« za odrasle za šolsko leto 1992/93. Vpisovanje se zaključi 15. julija.
___________prispevki_________________
V	spomin na drago Fanico Sedmak darujeta Jadranka in Edi 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na drago Fanico Sedmak darujeta Rado in Vera 20.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomina drago sestrično Pierino Bretti darujeta Rado in Vera 20.000 lir za kriški spomenik padlim.
V	spomin na drago mamo Juštino darujeta Berto in Marcello Carli 200.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Rudija Puntarja darujeta Zdenka in Branko Sossa 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Rudija Puntarja darujeta Mira in Danijel Zavadlal 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob obletnici smrti mame Marije in tete Pepke darujeta Sida in Vinko Sancin 30.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na očeta Željka in na brata Sergija GržiniČa daruje Sonja Gasperčič
50.000	lir za Etnografski muzej v Skednju, 50.000 lir za PZ Fantje izpod Grmade - Devin in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo - Trst.
V	spomin na drago Marijo Dovšak roj. Danev in na nepozabno teto Rožo Košuta daruje Vlasta z možem 50.000 lir za otroke beguncev iz BiH.
V	spomin na nepozabnega Ninota Bu-settija daruje Vlasta z možem 50.000 luža vojne sirote iz BiH.
V	spomin na Alda Casale darujeta Karla in Gigi 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Rudija Puntarja daruje Etka Križnič-Puntar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na brata Rudija Puntarja darujeta brat Binko in Anica 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
Gospa Hedvika Terrin iz Benetk daruje 50.000 lir za VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Marico Lupine darujeta Ivanka in Marta Zidarič z družinama
50.000	lir za popravilo cerkve v Šempola-ju.
V	spomin na Štefanijo Besednjak in Alda Casaleja daruje Vekoslav Rupel
50.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na Rudija Puntarja darujeta Slauko in Sonja Budin 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Za nov sedež Skupnosti družina Opčine darujejo družine Bertoncelj 50.000 lir, Grgič (Padriče) 60.000 lir, Kalc (Gropada)
50.000	lir in Pahor (Trst) 70.000 lir.
Silvano in Lucy Caharija darujeta
20.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek.
Ada Čuk Verša daruje 25.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Proseku.
V	spomin na Rudija Puntarja daruje Stanko Štoka 10.000 lir za VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Alda Casaleja daruje Stanko Štoka 10.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Rudija Puntarja daruje Vida Gerlanc Menucci 10.000 lir za VZPI-ANPI Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Rudija Puntarja daruje Katy Regent 25.000 lir za VZPI-Anpi Prosek-Kontovel.
Ob obletnici smrti Josipa Tanceja daruje hči Mila z družino 30.000 lir za spomenik padlih v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Ladija Kobca daruje družina Blaževič 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 9. julija 1992
VERONIKA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob
16.25	in zatone ob 1.00.
Jutri, PETEK, 10. julija 1992
AMALIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.04 najnižja -30 cm, ob 7.47 najvišja 2 cm, ob 11.21 najnižja -4 cm, ob 18.17 najvišja 35 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1016,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cristiana Marinuzzi, Maria Grazia Cavallaro, Andrea Velišček. •
UMRLI SO: 92-letna Xenia Afenduli, 83-letna Antonia Ugrin, 82-Ietna Bianca Zotti, 93-letni Andrea Fontanot, 88-letna Teresa Terchich, 76-letna Santa Giordano, 90-letna Maria Zerial, 31-letni Vasilij Micheli, 87-letni Isidoro Tenze, 103-letna Maria Chiandussi, 94-letna Maria Prodan vd. Nazzini, 80-letna Maria Alba Tomasi.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6. julija, do nedelje, 12. julija 1992
Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/fax 0481-522250.
PRODAM knjige za 1. letnik realne. Tel. na št. 228803 - Valentina.
GOSPODARSKO društvo na Kontovelu obvešča cenjene goste, da gostilna obratuje.
FIRMA FURLANI - Ul. Milano 25 - nudi po zelo ugodni ceni kosilnice BCS, motorne obrezovalnike in ostalo kmetijsko orodje. Tel. 632200.
PRODAM po zelo ugodni ceni kiosk dolg 20 m in širok 4 m, primeren za vaške prireditve, ter stroj za filtriranje vina. Tel. med 20.30 in 21.30 na št. 220655.
PRODAM enosobno stanovanje v tržaškem predmestju (Ul. Flavia). Tel. na št. 229234 od 19. ure dalje.
PRODAM knjige za 1. letnik trgovske šole. Tel. ob urah kosila na št. 822286.
TRGOVINA MARTELLANI - Ul. Galilei 21, Trst, tel. 573182, razprodaja lestence in elektromaterial zaradi prenovitve prostorov.
KUPIM knjige za 4. gimnazijo (klasični licej). Tel. na št. 327128.
IŠČEM dvosobno stanovanje v Sežani ali okolici. Tel. na št. (040) 228338 po 20. uri.
TRGOVINA NADJA v Dolini obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta vsak popoldne od 7. 7. do 31. 8.
V NAJEM dajem opremljeno stanovanje v Ul. Carpineto za nebivajoče: kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, dvojne sanitarije in balkon. Tel. na št. 228390.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica
8. 7. 1992
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MII .AN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI _ MILAN	TRST	
Ameriški dolar		.. 1120,60	1100.	Švicarski frank		.	837,39	832.—
Nemška marka		755,37	745,—	Avstrijski šiling ...	. 107,344	105,75
Francoski frank ...	..	224,28	221,—	Norveška krona ...	192,67	190.—
Holandski florint .	670,19	662.—	Švedska krona		208,86	206.—
Belgijski frank		..	36,683	35,50	Portugalski eskudo	8,964	8,50
Funt šterling		.. 2167,30	2160. —	Španska peseta ...	11,947	11,25
Irski šterling 		.. 2014,70	1990. -	Avstralski dolar ...	.	843,20	780 —
Danska krona		..	196,33	194. -	Jugoslov. dinar ...	—	10.—
Grška drahma		6,172	6.—	ECU		. 1545,25	—
Kanadski dolar		..	948,15	880.	Slovenski tolar		—	14,25
Japonski jen 		9,058	8,80	Hrvaški dinar		.	4,25
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
_____________sklad mitje čuka____jelka cveibar
Predpočitniško razmišljanje
Konec šolskega leta lahko pomeni vesel zaključek pouka, kakor tudi temno obdobje, ki nastane zaradi slabih ocen. Ob branju časopisov lahko ugotovimo, do kakšnih in kolikšnih tragičnih posledic lahko včasih privede strah pred priznanjem staršem, da je v šoli šlo slabo. V neki šoli v bližini Frankfurta poskušajo pomagati otrokom na nov način. Namesto, da bi jih pustili same s svojim strahom, ko morajo priznati svoj šolski neuspeh staršem, poskušajo stati otroku ob strani. Ob zadnjem koncu tedna pred počitnicami pripravi razred manjše praznično srečanje, na katerega so povabljene družine in otroci. Če je vreme lepo, se praznik odvija na prostem ob kavi, sladicah in nastopu otrok. Med srečanjem razdelijo spričevala, ki so diskretno zaprta v ovojnice. Starši oziroma družina si lahko v miru, vsak zase ogledajo ocene, hkrati pa imajo tako starši kot otrok priložnost neposrednega pogovora z učitelji.
O ocenah oziroma o mnenjih najprej spregovori otrok, ki lahko pove, kaj misli o ocenah ali o mnenju. Nato pa imajo to možnost tudi starši.
Na tak način, ker so pač vsi soudeleženi zbrani na istem mestu, je omogočeno takojšnje razčiščevanje nesporazumov in morebitnega napačnega razumevanja.
Seveda je zelo pomembno, da je mnenje res napisano kot rezultat opazovanja otroka med letom, ne pa kot dolgočasno rutinsko delo, ki ga slabovoljne učiteljice namečejo na papir v obliki inačice iz prejšnjega leta, le da bi bilo te obveznosti čimprej konec.
Pedagogi menijo, da bi morala biti mnenja, ki označujejo otrokov šolski uspeh taka, da bi staršem nakazovala v primeru neuspeha upanje in pot do uspešnosti, otroke pa naj bi ne prizadela po nepotrebnem. Zaradi premajhne učiteljeve pazljivosti in občutljivosti se kaj rado zgodi, da je mnenje v spričevalu negativno naravnano, nerodno formulirano in otroka brez potrebe prizadene. Seveda so med učenci razlike: nekateri z lahkoto osvajajo snov, drugi pa ne. Nič narobe ne bo torej, če se predvsem oni, ki so pri učenju šibkejši, tudi poleti spoprimejo s šolskimi predmeti. Seveda ne gre za to, da bi čepeli pri zvezkih in knjigah že prvi dan počitnic. Prvi del počitnic naj bo prost, toda v drugi polovici naj začne otrok dnevno, vendar ne več kot eno uro na dan, ponavljati in vaditi predvsem predmete, v katerih je bil uspeh slabši. Na tak način bo otrok bolje pripravljen na novo šolsko leto. Pomembno je pri tem, da otrok med učenjem ni sam. Nič slabšega ni, kakor da otrok sam sedi med počitnicami pri knjigah, ostali člani družine pa se medtem skupaj zabavajo. Otrok sprejema tako učenje kot kazen z vsemi negativnimi posledicami. Zato poiščimo za njegovo učenje primerni čas. Najbolj spočit je seveda dopoldne.
Veliko se otrok nauči tudi mimogrede ob obisku muzeja ali živalskega vrta. Toda le če se z njim pogovarjamo o tem, kar je videl, in morda dodamo, kar sami vemo o tem ali pa vsaj z otrokom temo poglobimo nad enciklopedijo ali kako drugo primerno knjigo.
Tudi za pisanje in branje potrebuje otrok vajo. Naj si sam izbere knjigo, ki bi jo rad bral. Skupaj pa preglejmo besede, ki jih ne pozna. Otrok naj jih napiše, o njih pa se pogovorimo. Tudi če sami ne poznamo besede, naj nas ne bo sram. Za to so slovarji. V prodaji dobimo debele in drage, pa tudi cenejše, tanjše in nadvse praktične za vsakdanje življenje. Če besede ne poznamo, jo tam poiščemo in tako otroka naučimo mimogrede uporabljati pomemben pripomoček (vaja je dobra tudi za praktično iskanje imen v telefonskem imeniku). Posebno za nas, ki nas obdaja kopica tujih izrazov, je pomembno, da tudi starši preberemo vsaj od časa do časa nekaj slovenskega, kajti prav vsega spet ne moremo naložiti učiteljem: tako vaje kot odgovornosti za neuspeh. Pa tudi, kako naj otrok dobi, recimo, veselje do branja, če pa doma ne vidi nikoli knjige v rokah staršev.
Primeren način vaje za pisanje je tudi pisanje dnevnika. Ne gre za mastodontske nadaljevanke, temveč za kratke smiselne zapise, ki jih lahko povežemo s fotografiranjem.
Pri takem zavzetem delu z otroki starši lahko kaj kmalu odkrijemo tudi priložnost za sprotno urjenje v matematiki, za računanje s kamenčki, gumbi, školjkami, storži, denarjem itd. S kančkom fantazije pa lahko sestavimo tudi uporabne naloge sami in to kar mimogrede med vožnjo z avtom ali med sprehodom. Seveda še se s svojim otrokom pogovarjamo, ga upoštevamo in uživamo, ko smo z njim.
Coppelia v Londonu
Svojim družinskim težavam navkljub je britanska princesa Diana le našla čas, da si ogleda »Coppelio« avstralskega baleta, ki gostuje v Londonu od 7. do 18. julija	(Telefoto AP)
Raziskave na Antarktiki na Raisat
RIM — Italijanska satelitska TV Raisat bo v soboto v prvih popoldanskih urah predvajala poldrugo uro dolg dokumentarec, ki so ga posneli na Antarktiki, v italijanskem znanstvenem oporišču v zalivu Terra Nova. Gre za sad sodelovanja med Raisat in ENEA, posnetki pa prihajajo iz arhivov te ustanove.
Satelitski program ima trenutno v jutranjih urah vrsto vzgojnih programov, dokumentarec o italijanski znanstveni in raziskovalni dejavnosti na Antarktiki pa vsebuje tudi celo vrsto intervjujev s podnaslovi v italijanščini, francoščini, angleščini in nemščini na teletekstu.
Poklon Umbrie Rossiniju
PERUGIA — Jutri se bo začela 16. izvedba festivala »Umbria jazz«, ki bo trajal do 19. julija. Otvoritev je posvečena 200-letnici rojstva velikega italijanskega komponista Gioac-china Rossinija, ki mu bodo posvetili vrsto uvertur in arij iz njegovih oper v jazzističnem ključu. Za prireditev je poskrbel britanski komponist in aranžer Mike VJestbrooke.
Sicer pa predvideva letošnji Umbria jazz kar 100 predstav s 45 glasbenimi skupinami in 350 glasbeniki. 14. julija bo posebna predstava posvečena Maxu Roachu, 17. julija pa Milesu Davisu, ko bo zaigral kvintet, ki ga sestavljajo Herbie Hancock, Wayne Shorter, Ron Carter, Tony Williams in Wallace Roney.
jjj ■

sli
današnji televizijski in radijski sporedi
nr baii____________________
7.50	Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1
!0.05 Film: I cowboy del grande rodeo (pust., ZDA 1974)
12.00	Variete: Unofortuna
12.25	Vreme in dnevnik
12.35	Nanizanka: La signora
in giallo - Infarto al cia-nuro (i. A. Lansbury)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: I soliti ignoti (kom., It. 1958, r. M. Mo-nicelli, i. V. Gassman, M. Mastroianni)
15.50	Mladinski variete: Big!
17.05	Nan.: II cane di papa
18.00	Dnevnik 1
18.10	Nanizanka: Blue jeans
18.40	Dok.: Atlante DOC
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: II Canzoniere dellestate
22.45	Nočni dnevnik
23.00	Aktualno: Mediterraneo
24.00	Dnevnik in vreme
8-40 Rubrika opolnoči
1-10 Film: Coma profondo (dram., ZDA 1978, r. Michael Chrichton)
|	^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.15	Rubrika: Verdissimo
9.30	Film: Testimone a carico (dram., ZDA 1968, i. Ray Milland)
11.15	Aktualno: Galatheus
11.30	Kratke vesti
11.35	Nan.: Lassie, 12.10 L ar-ca del dottor Bayer
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nad.: Stagioni, 14.35 Santa Barbara
15.20	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
15.35	Film: Angeli senza pa-radiso (i. Al Bano)
17.20	Iz parlamenta in vesti
17.30	Nan.: Un giustiziere a New York, nato šport
18.35	Nanizanka: II commis-sario Kress, nato vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nad.: Atto d'amore (i. Claudia Abreu, 4. del)
22.20	Nanizanka: Una fam.i-glia come tante
23.15	Aktualno: Pegaz
23.55	Vesti, vreme, horoskop 0.05 Dok.: John VVheeler 0.10 Film: II ritorno delle streghe di Salem (srh., ZDA 1987, r. L. Cohen, i. Michael Moriarty)
RAI 3	I
7.00	Sat News
11.40	Univerzitetno SP v rug-byju
12.00	Film: I giganti uccidono (dram., ZDA 1956, r. F. Cook, i. Van Heflin)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Veliki izvajalci: Arturo Toscanini dirigira Beethovna (Simfonični orkester NBC)
15.40	Rubriki: TG Set per set
16.00	Boks: Parisi-Salas
16.30	Tour de France
17.35	Skoki v vodo
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanke: BlobCartoon
19.55	Variete: Cinico TV
20.05	Variete: Non e mai
troppo tardi (vodi Gian-ni Ippoliti)
20.30	Aktualno: Crimini e misfatti
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano, Italia (vodi Gad Lerner)
23.40	Posebnosti TG3
0.30 Dnevnik in vreme
0.55 Dok. o nastanku filma Passion (r. Jean-Luc Godard)
f Zt ^ Slovenija 1	|
10.10	Spored za otroke: Pe-denjžep, 10.40 Dimni-karček se potepa po svetu, 10.50 Iz stare skrinje {B. Golob)
11.10	Dok.: Nekoč je bilo življenje - Ploščice, 11.30 Ura s kremenčevim kristalom
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
12.50	Video strani
15.15	Napovednik
15.20	Športna sreda
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.10	Spored za otroke: Oblaček pohajaček
18.25	Svetovalno izobraževalna oddaja: Že veste
19.05	Risanka
19.10	Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.00	Žarišče
20.30	Košnikova gostilna (pon.)
21.35	Tednik
22.25	Dnevnik, vreme, šport
22.50	Poslovna borza
23.00	Napovednik
23.10	Sova, vmes nanizanka Dragi John in nadaljevanka Igra, niz in zmaga (9. del)
[1^ TV Koper
16.00	Aktualno: Sever Vzhod
17.10	Dok.: Sodobna umetnost
18.00	Studio 2, vmes (18.25) Slovenska kronika
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nanizanka: Agencija
Rockford
20.45	Film: Pazi na glavo! (vestern, It. 1972, r. R. Mauri, i. V. Karis)
22.25	Vsedanes - TV dnevnik
22.35	Glasbeni utrinek: Labodje jezero (Čajkovski, Simfoniki RTV Slovenija, dir. M. Munih)
22.45	SP v jadranju (iz Izole)
23.10	Nanizanka: Agencija Rockford
tT TV Slovenija 2
16.40	Sova (pon.)
18.00	Regionalni programi -Slovenska kronika
18.55	Nad.: Modro poletje
19.30	TV dnevnik BIH
20.05	Videolestvica
20.30	Znanost: Arhitektura
20.55	Zgodba o aspirinu
21.25	Umetniški večer: dok.
Življenje in čas dona Luisa Bunuela, (22.25) film Viridiana
C
CAHALE 5	|
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8-30 Nanizanke: Arnold, 9.00 Denise - Una ragazzina selvatica, 9.30 Love Boat - Caccia al reverendo,
10.30	La famiglia Brad-ford, 11.301 Robinson
4.00	Kviz: II pranzo e servito J3.00 Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti)
4.00	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
5.00	Nanizanka: Starsky e Hutch - La vendetta
8.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
.00 Kviza: OK il prezzo č giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike
»00 dSKL
40.25	Variete: II TG delle va-~ canze - Predstavitev
•30 Variete: Bulli e pupe (vodita Paolo Bonolis in An-tonella Elia)
44.30	Varite: II TG delle va-canze
•00 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
4.20	Nočni spored
RETE 4		ITALIA 1	ODEON
8.30 TG 4 vesti 9.00 Nadaljevanke: Una don-na in vendita, 10.00 General Hospital, 10.30		6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška varjete: Ciao Ciao in risanke 9.05 Nanizanke: Il mio amico	13.00 Risanke 15.30 Nadaljevanka: Viviana 16.15 Film: La citta canora (kom., It. 1952, r. Mario
Marcellina
11.00	Nan.: Teneramente Licia
11.25	Otroški variete
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.50	Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Io non čredo agli uomini, 15.55 Ines, una segretaria da amare,
16.25	Falcon Crest
17.30	TG 4 vesti
17.50	Variete: Ceravamo tan-to amati
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Cristal, 20.00 Glo-ria, sola contro il mondo
21.30	Film: Buonanotte... avvo-cato! (kom., It. 1955, r. Gi-orgio Bianchi, i. Alberto Sordi, Giulietta Mašina)
23.30	TG 4 nočne vesti
23.45	Variete: Buonasera
0.55 Pregled tiska
1.05	Nanizanka: Lou Grant
2.05	Nočni spored
Ricky, 9.45 La časa nella prateria, 10.45 Hazzard -Sguadra speciale femmi-nile
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Film: Due mafiosi nel Far West (kom., It. 1964, r. Giorgio Simonelli, i. Franchi-Ingrassia)
16.30	Nanizanke: I giustizieri della citta - Ogni lavoro ha le sue regole, 17.30 TJ. Hooker - Tranello da un milione di dollari,
18.30	Riptide - Compu-ter-killer
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Variete: Mai dire TV
20.30	Film: La mosca 2 (srh., ZDA 1989, r. Chris VValas, i. Erič Stoltz)
22.30	Dokumetarni film: Gole 0.30 Odprti studio
0.40 Pregled tiska 0.50 Studio šport
1.05	Nočni spored
Costa, i. Maria Fiore)
18.00	Nadaljevanka: Veronica
19.30	Risanke: He Man
20.00	Nanizanka: Casalingo superpiu
20.30	Film: Bye bye Vietnam (vojni, ZDA 1988, r. Mark Davis, i. Ch. Alan)
22.15	Candid camera: Olrait
22.30	Film: La gang (krim., ZDA 1951, r. John Crom-well, i. Robert Mitchum, Lizabeth Scott)
TMC
19.00	Dok.: Amsterdam
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	Film: Ladro e gentiluo-mo (kom., ZDA 1990, r. Bill Forsyth, i. Burt Rey-nolds, Casey Siemaszko)
23.30	Rubrika: Morski planet 0.15 Vesti: TMC News
0.40 Variete: Out-Officina -Con uso di spettacolo (vodita Umberto Smaila m Giobbe Covatta)
0.50 Film: I viaggi di VVinkel-man (dram., 1991, r. Jan Schutte, i. S. Lothar)
2.25	Aktualno: CNN News
TELEFRIUU
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delVArizona
10.00	TV film: Diadorim
11.00	Nanizanka: Strike Force
12.00	Rubrika o zdravju
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Risanke: Snack
14.30	Variete: Ottovolante
15.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
16.00	Tour de France
17.30	TV film: In cerca della nuova America (kom.)
15.00	Nanizanka
15.30	Rubrika: Mare pineta
16.00	Kratke vesti
16.05	Risanke
18.00	Kratke vesti
18.05	Nadaljevanka: La torre nera [4. del)
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika: Na prostem
20.00	Film: I pirati del cielo (dram., Nem. 1959, i. Sonja Ziemann)
21.30	Nad.: Lo scialo (5. del)
22.45	Nočne vesti
23.30	Rubrika: Motor News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Poletne melodije, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Mare Samse; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.20 Orkestri;
11.30	Odprta knjiga: Kdaj se bo meni nasmehnila sreča?; 11.35 Kantavtorji; 12.00 S potovanja po Srednji Ameriki; 12.30 Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 S festivalov;
14.30	Življenju naproti; 14.50 Orkestri;
15.00	Nadaljevanka; 15.30 Novosti iz radijske diskoteke; 16.00 Moje naj ljubše knjige; 16.25 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Kronika; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.;
18.30	Varnostna kultura-, 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Večerna podoknica; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu: 8.45 Informacije;
9.00	Souvenir d'Italy; 11.00 Hladno-Top-lo-Vroče; 12.00 Tropicana; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi,- 16.00 Glasbeni desert; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Turneje; 9.35 Glasbene želje; 9.15 M kot mladi; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 _ Pesem tedna;
13.45	Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Beatlesi; 17.32 tropicana; 18.00 Discoteca;
18.30	Ista plaža...; 19.00 Souvenir d'Italy;
19.45	New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
17.30	The story of...; 21.00 Radio ga ga.
Občinski svet v Sovodnjah soglasno odobril resolucijo
Zahteva po odobritvi načrta za odpadke in stalen nadzor nad upepeljevalmkom
Z igro Modra kapica so nastopili v številnih krajih
Oder mladih KD Briški grič je uspešno zaključil sezono
Sovodenjski občinski svet je na torkovi seji spet razpravljal o ekološki problematiki in posebej o uničevanju odpadkov ter o upepeljevalniku na robu vasi. Po daljši razpravi je soglasno odobril tudi resolucijo, ki v sklepnem delu zaobjema štiri zahteve: da se pospeši odobritev pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov, da se načrt začne uresničevati in posledično temu, da se zapre upepeljevalnik, da se sprejmejo vsi možni ukrepi, da se prepreči sežiganje posebnih odpadkov iz bolnišnic v omenjenem objektu, da se zahteva izvajanje stalnega nadzora nad emisijami. Kontrolo naj izvaja KZE ali druga za to pooblaščena ustanova.
Osnutek resolucije in razloge, ki so občinski odbor napeljali do tega, da se vprašanje ponovno postavi na dnevni red občinskega sveta, je na seji obrazložil odbornik Rafko Butkovič. Razlogov je precej. Prvi je vsekakor v dejstvu, da je pokrajinski načrt za uničevanje odpadkov obstal na mrtvi točki in ni videti prave politične volje, da se vprašanje vendarle spravi z dnevnega reda. "O razlogih zamrznitve lahko samo ugibsamo", je na seji dejal odbornik. "Tudi vesti o skladiščenju odpadkov iz bolnišnic, ne samo z območja goriške pokrajine, ki se širijo med ljudmi, nas morajo spodbuditi k dodatni budnosti in aktivnemu ukrepanju". Prepričljiv pa je seveda tudi tretji razlog: v zelo kratkem času bodo izčrpane vse kapacitete odlagališč in se bo Občina, tako kakor mnogo drugih, znašla v sila nerodnem položaju.
V razpravo so poleg odbornika Butkoviča posegli še podžupan Petejan ter predstavnika manjšine Černič in Fajt. Slednji je spomnil na zagotovila, ki so bila dana pred kakšnim letom, s strani Dežele in
zdravstvenih oblasti, zlasti glede dodatnih analiz za ugotavljanje stopnje in vrste onesnaženosti okolja v bližini upepeljevalnika.
Predlagal je naj Občina zahteva od KZE dokumentacijo o ugotovljenem stanju.
Sicer pa je svetovalec Andrej Fajt predlagal naj se v okviru občinskega sveta ustanovi posebna komisija za ekološka vprašanja. Sestavljali naj bi jo člani sveta in tudi zunanji sodelavci. Predlog je naletel na takojšnje soglasje in morda bo že na prihodnji seji občinski svet sklepal o ustanovitvi take komisije.
O ekološki problematiki je bil govor tudi v zaključnem delu seje, med delegatskimi vprašanji. Svetovalec SSk Kovic je župana vprašal, v kakšni fazi je odlagališče za odpadni gradbeni material pri Rupi, z ozirom, da se je postopek za ureditev takega objekta začel že pred leti. Odgovoril je župan, ki je dejal, da stvar še ni povsem urejena, da pa se rok, do katerega bi občina smela uporabljati omenjeno odlagališče izteka in da so zato zaprosili za podaljšanje. Glavna težava je menda v tem, da ni usposobljene in pooblaščene osebe, ki bi nadzorovala odlaganje. Prav zaradi takega stanja pa si občani pomagajo, kakor vedo in znajo, tudi z odpiranjem odlagališč na črno, je bilo slišati ugotovitev iz vrst večine.
Občinski svet je na torkovi seji, ob dokaj okrnjeni udeležbi, saj je v začetku seje manjkala kar tretjina svetovalcev, med temi dva odbornika, odobril tudi obračun finančnega poslovanja v letu 1991, ki izkazuje nekaj nad 181 milijonov lir pribitka. Približno dve tretjini te vsote se nanaša na pribitek iz leta 1990 in prejšnjih let, v letu 1991 pa je pribitek znašal okrog 43 milijonov lir.
Gledališka skupina Oder mladih pri KD Briški grič iz Števerjana je uspešno zaključila svojo sezono. V mesecu maju so se v domu na Bukovju predstavili z zgodbo o Modri kapici, ki jo je nekega večera napisal njihov mentor Sten Vilar. Eva, Valentina, Erika, Katja in Andreja, pa so se skupaj z njim le veselo igrale. Pri tem sta jim pomagala tudi Andrej in Viljem, ki se je odločil, da bo tudi za naslednjo zgodbo napisal glasbo. In kaj nam je hotela povedati Modra kapica?
Morda samo to, da se moramo imeti radi, da se moramo več igrati in drug v drugem iskati predvsem dobro. In vsak človek je lahko tudi dober, mar ne? Tako smo tudi Modrega volka sprejeli v svojo sredino, ga prenehali obsojati in se tako naučili nekaj novega. Spoštovanje je "velika reč"... pa o tem kaj več kdaj drugič!
Mi smo se imeli lepo. Tudi v Novi Gorici. Tam smo namreč gostovali na tretjem srečanju otroških gledaliških skupin, ki je potekalo v mali dvorani Kulturnega doma 4. in 5. junija. Na srečanju so se predstavili še mladi iz Prvačine, Kanala, Nove Gorice, Dornberka in Branika. Na ta način so preverili in potrdili svoje mlade moči, končno pa je tako srečanje lahko tudi kot nagrada in vzpodbuda za naprej.
Oder mladih se je v mesecu juniju predstavil tudi goriški publiki in sicer na Vrtiljaku mladosti, kjer so se v četrto zavrteli še njihovi vrstniki iz Doberdoba, Štandreža in Gorice. Tokrat malo drugače...
Sicer pa bomo jeseni obiskali še vsa tista kulturna društva, ki bi rada spoznala pet "modrih" deklet in enega volka.
Vsi, ki bi se radi igrali z nami, se nam lahko pridružite, do takrat pa:
Naša zgodba se, zdaj končala je, vedno je lepo, ko igramo se.
Pridite še kdaj, v gledališče k nam, do takrat pa vsem, lep pozdrav!
Sten Vilar
Nedeljski obiskovalci Trnovskega gozda naj bi plačevali simbolično pristojbino
Motnje v oskrbi z neosvinčenim bencinom
Avtomobilisti na Goriškem, lastniki vozil, ki imajo vgrajeno posebno napravo za čiščenje izpušnih plinov in torej uporabljajo neosvinčeni bencin, so se v zadnjih dveh tednih znašli v neprijetnem položaju. Precej črpalk, kjer imajo v prodaji to vrsto bencina je menda izčrpalo zaloge bencina proste cone. Avtomobilisti, čeprav z bonom v roki, so se znašli pred odločitvijo, ali natočiti bencin proste prodaje (ki je skoraj dvakrat dražji), se odpeljati do naslednje črpalke, ali pa čez mejo. Večina se je odločila za slednje. Pomanjkanje neosvinčenega bencina je bilo občutiti kaka dva tedna. Stanje je te dni, kakor smo se informirali, spet normalno.
Že včeraj smo poročali, da se izteka rok za dvig bencinskih bonov za drugi letošnji kontingent. Zamudniki imajo le še nekaj dni časa, saj rok nepreklicno zapade v soboto, 11. t.m.
Do sobote lahko dvignejo nakaznice tudi tisti avtomobilisti, ki so šele pred kratkim (do 30. junija) predložili prošnjo.
SDZPI
PRIREJA V ŠOLSKEM LETU 1992/93 NASLEDNJE TEČAJE:
1.	Za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (1.000 ur - 2. letnik)
2.	M aster s kvalifikacijo (500 ur)-pogoj za vpis v ta tečaj, je višja srednja šola
3.	Začetniški tečaj angleščine (120 ur)
4.	Personal computing (90 ur)
Vpisovanje in morebitne informacije od 6. do 17. julija t.l. na sedežu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. ure (tel. 81826).
Poskusna pristojbina za obiskovalce Trnovskega gozda ?
Odbornik prenoviteljev v Občinski skupščini Nova Gorica in turistični funkcionar Rajmund Kolenc, je na zadnji seji Skupščine ponovno opozoril na slab odnos obiskovalcev do naravnega bogastva, kakršnega predstavlja Trnovski gozd. Obiskovalci, ki se zlasti v poletnem obdobju v njem hladijo in počivajo, namreč do gozda nimajo spoštovanja, saj hodijo po tratah, vozijo po gozdu z avtomobili, trgajo cvetje, ki je zaščiteno, "plenijo" gozdne sadeže, denimo gobe, in podobno. Med obiskovalci je največ tistih iz Italije, nad 95 odstotkov jih je, je opozoril Kolenc, ki pa vseh ni mogoče obdolžiti za omenjeni neodgovoren odnos do Trnovskega gozda, oziroma do naravnega okolja nasploh.
Spričo takega stanja se Rajmund Kolenc zavzema za to, "da občinski upravni organ preuči zakonsko možnost, da bi v času poletne turistične sezone, to je od 15. julija in do 15. avgusta na meji med zasebnim in državnim goz-
Danes popoldne je napovedano novo srečanje med predstavniki strank, ki skušajo oblikovati novo močno koalicijo na Pokrajini in ki naj bi do konca mandata, to je v sedmih ali osmih mesecih razrešila nekaj ključnih vprašanj. Glede programa je bilo na dosedanjih srečanjih doseženo načelno soglasje in do tu vse lepo in prav. Danes naj bi sporazum dogradili z oblikovanjem lestvice imen, oziroma sestavom pokrajinskega odbora. In tu se, kakor smo že pred dnevi poročali, začenjajo težave,
dom, ki poteka 2 km od Trnovega proti Lokvam, pobirali poskusno pristojbino. Pobirali pa bi jo le ob nedeljah med 10. in 14. uro. Tedaj je namreč obiskovalcev v Trnovskem gozdu največ. Včasih se namreč pripelje do tisoč motornih vozil. Pristojbina naj bi bila simbolična, to je nizka. Denar, ki bi ga tako zbrali, bi namenili za ureditev prostorov za počitek in pripravljanje jedil na žaru, ki jih je v Trnovskem goedu precej. Dodajamo, da je pri urejanju takih prostorov prejšnja leta sodelovalo tudi Soško gozdno gospodarstvo s svojo enoto v Trnovem.
Do pobude, sicer koristne in dobronamerne, občinskega odbornika, turističnega funkcionarja na Lokvah in v Novi Gorici ter politika Rajmunda Kolenca, imajo nekateri pridržke. Opozarjajo, da za uvajanje pristojbin ali taks oziroma drugih dajatev, v Sloveniji ni zakonske osnove in možnosti. Tudi trenutno še ni zakona ali drugega predpisa, ki bi določal režim obiskovanja in obnašanja v gozdovih.
ki spravljajo v dvom načelno soglasje o programu.
Dejstvo je, da za vseh v odboru ni prostora in da bo morala katera od močnejših strank, ki sta v odboru zastopam več kakor z enim predstavnikom, popustiti. To pa sta socialistična stranka m krščanska demokracija.
Republikanci so že dali vedeti, da jih mesto v odboru ne zanima in da se bodo sproti, ob vsakem vprašanju, posebej odločali, če bodo novo večino podprli ali ne.
V vrstah socialistične stranke tudi zaradi notranjih težav, ki bi nastale, ne nameravajo popustiti. Demokratična stranka levice pa reflektira na vsaj tri odborniška mesta, tudi spričo številčne teže, ki jo ima v pokrajinskem svetu. Kako bo mogoče pogoje, želje in možnosti vskladiti ? Tudi zaradi tega ker bi morebitna izločitev predstavnikov dveh manjših strank (PSDI in SSk) predvidoma povzročila nekakšno verižno reakcijo.
Kakšne so torej možnosti ? Najbolj verjetna se zdi tista, da se bo nastajajoča nova koalicija razbila ob vprašanju sestave odbora. Tako nekako, kakor se je zgodilo v Krminu. Nekateri pa namigujejo tudi na možnost ustanovitve nekakšne atipične koalicije med KD in bivšimi komunisti, m morda še s katero od manjših strank in ki bi imela dovolj trdno večino. So pa tudi taki, ki so prepričani, da iz vseh dosedanjih pogovorov ne bo nič in da bo obstoječa koalicija bolj ali manj uspešno zvozila do konca mandata.
Zaradi take pravne praznine, je odnos do gozda, torej le stvar vsakega posameznega obiskovalca in njegove kulture ter civilizacijske zavesti.
Marjan Drobež
Nadaljuje se praznik godbe Kras
Slabo vreme je v nedeljo okrnilo prireditve ob 45-letnici godbe Kras v Doberdobu. Člani pihalnega orkestra so zato sklenili, da bodo program nadaljevali jutri in v soboto, 11. t.m.
Jutri zvečer pripravljajo spet tekmovanje v briškoli (prva nagrada je gorsko kolo), v soboto, ob 19. uri pa bo koncert pihalnega orkestra z Vogrskega, zatem pa ples z Novimi Laposi. Prireditev bo na odprtem, poskrbljeno bo za okusno hrano na žaru in domačo pijačo.
Lovci odpirajo sedež
Društvo slovenskih lovcev Doberdob bo v soboto zvečer v Ga-brjah, odprlo svoj sedež. Prostor so si lovci uredili v nekdanji Pavletičev! hiši, kjer imata sedež tudi KD Skala in sekcija krvodajalcev. Slovesnost z nastopom pevskega zbora bo ob 20. uri.
Video kasete: sodno obvestilo za 35-letno Tržičanko
Preiskava v zvezi s proizvodnjo videokaset pornografske vsebine in izkoriščanja mladoletnih oseb se širi. Poleg že omenjene Anna-marie Bozzi, ki se je kot osumljenka pojavila že kmalu po odkritju škandala, zgleda, da je v zadevo vpletena še druga ženska. Šlo naj bi za 35—letno L.T. iz Tržiča. Ženska naj bi te dni prejela sodno obvestilo v zvezi z omenjeno afero, ki Že nekaj tednov razburja tržiš-ko javno mnenje in, kot je slišati, jemlje spanec tudi nekaterim znanim in pomembnim osebnostim.
V priporu pa je še zmeraj 66—letni Ottone Pellizzoni, upravitelj kavarne Al Municipio. Kavarna je že nekaj dni zaprta, formalno zaradi inventure. Žnano pa je, da zakon Merlin določa uradno zaprtje javnih lokalov, kjer se izvaja ali omogoča prostitucija. Sodišče je namreč zavrnilo vlogo, da bi ga izpustili na začasno prostost ali v hišni pripor.
V gosteh so bili upokojenci iz Trbovelj
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici je pred kratkim gostilo skupino prijateljev iz Trbovelj, članov tamkajšnjega društva upokojencev. Ne gre za prvi obisk, kajti društvi sta pobrateni in gojita tesne prijateljske stike in v program sodelovanja sodijo tudi izmenični obiski.
Gosti iz Trbovelj so obiskali Gradišče, Redipuglio in tamkajšnjo kostnico in Doberdob. Opoldne je bila v Sovodnjah družabnost in srečanje z izmenjavo pozdravov in priložnostnih daril.
Društvo upokojencev v Trbovljah je eno najbolj številčnih v Sloveniji, saj šteje nad 4.500 članov.
razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
zaprta od 6. do 10. julija. Od 13.7. do 11.9. bo delovala v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ter v torek in petek od 9. do 12. ure.
Lekcije za popravne izpite iz italijanščine, slovenščine, latinščine, grščine, angleščine, nemščine in matematike bodo v dijaškem domu Simon Gregorčič od 10. do 30. avgusta. Prijave sprejemajo do 10. julija od 11. do 13. ure v dijaškem domu, Ul. Montesanto 84, tel. 533495.
Društvo slovenskih upokojencev priredi 2. avgusta celodnevni poletni piknik v Gojačah pri Črničah, pri lovski koči. Poskrbeli bodo za glasbo, jedi na žaru, pijačo in tudi avtobusni prevoz. Prijave ob sredah na društvu in pri poverjenikih. Prijave sprejemajo do 22. t.m.
Taborniki RMV Trst - Gorica obveščajo člane, da bo odhod na letno taborjenje v soboto, 11. julija. Zbirališče ob 10.30 na železniški postaji v Novi Gorici. Odhod ob 11.25.
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole Ivan Trinko obvešča, da bodo v šolskem letu 1992/93 priredili eksperimentalni tečaj za delavce ( tečaj 150 ur). Interesenti naj do 15. julija vložijo prošnjo. Tečaj bodo priredili v kolikor bo zadostno število prijavljenih.
____________kino_______________
Gorica
VITTORIA Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »Gosi fan tutte«. Prepovedan mladino pod 18. letom.
VERDI Zaprto.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 20.30 »Maščevanje dvojčkov«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Ne reci mami, da smo sami«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna št. 1 ( v Štandrežu) -ul. Del San Michele - tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 - Ul. A. Manlio 14 a/b - tel. 480405.
Krožek za družbena vprašanja	Slovenska skupnost v deželi
"Anton Gregorčič” - Gorica	Furlaniji Julijski krajini
vas vabita na srečanje s slovenskim ministrom
JANEZOM JANŠO
ob izidu knjige PREMIKI.
Srečanje bo v torek, 14. julija ob 20.30 v Sedejevem domu v Števerjanu.
Toplo vabljeni!
Krožek "Anton Gregorčič"	Slovenska skupnost
David Grinovero	Marjan Terpin
Danes (morda) oblikovanje nove trdne upravne večine na Pokrajini
V Ljubljani predstavili arhitekturno revijo Piranesi
Slovenska kultura prostora gre skozi piranske izkušnje
SONJA ANA HOYER
Z ambicioznim naslovom »Prva srednjeevropska arhitekturna revija za kulturo prostora« so snovalci revije »Piranesi« Vojteh Ravnikar, Tomaž Brate, Ranko Novak skupaj z ministrom za varstvo okolja in urejanje prostora Mihom Jazbinškom pred nedavnim predstavili v Ljubljani slovenski javnosti nedvomno kvalitetno oblikovano in evropsko zastavljeno revijo arhitekturnega oblikovanja. Revija pomeni pravzaprav nadaljevanje smotrov arhitekturnih seminarjev - piranskih arhitekturnih dnevov, ki jih bodo letos že desetič organizirali v Obalnih galerijah v Piranu. Leta 1989 so organizatorji arhitekturnih dnevov razširili simpozijsko in razstavno dejavnost na podelitev nagrade Piranesi in sedaj je letos pred nami arhitekturna revija Piranesi, ki je s pisano besedo nadgradila piranska arhitekturna srečanja srednjeevropskih arhitektov.
Po besedah glavnega urednika Vojteha Ravnikarja je bilo prav zbiranje arhitektov različnih narodnosti v Piranu, po katerem je revija dobila tudi ime, odločilno pri zastavljenem projektu priprave arhitekturne publikacije. Spomnimo se, da se v Piranu vsako jesen poleg predavateljev iz različnih evropskih držav, zbere okoli 200 arhitektov. Poleg domačih prevladujejo sosedje iz Avstrije in Italije. V ljubljanskem Nebotičniku, kjer je potekala svečana prireditev, smo pogrešali prav tiste predstavnike evropske arhitekturne misli, ki bi s svojo prisotnostjo obogatili tako pomen kakor tudi svečanost prireditve. Nedvomno gre največja zasluga Piranu kot začetniku evropskega arhitekturnega razmišljanja na Slovenskem, z njim pa je tudi povezano svetovno znano ime beneškega arhitekta - največjega italijanskega grafika 18. stol. Giam-battista Piranesija, ki je prav iz Benetk ponesel karakteristične beneške efekte uporabe svetlobe, tolikokrat ponazarjene v grafičnih ciklih antične arhitekture. Arhitekturni seminar 1987 »Imaginacija v arhitekturi« je bil kot vzporednica razstavi »Piranesi v Piranu«, ki je sicer ka-snila za eno leto, posvečen prav imaginaciji umetniškega sporočila velikega grafičnega mojstra jedka-
nja bakrene plošče Giambattista Piranesija.
»Misliti svetlobo« na relacijah regionalnega in internacionalnega, pa je, kot pravi urednik Tomaž Brate, tudi osnovno sporočilo revije Piranesi.
V tem kontekstu »svetlobnega razmišljanja« predstavlja prva številka dobitnika nagrade Piranesi '91 Binna Valleja, Mazdino garažno hišo Borisa Podrecce, skladišče pri Čedadu Giovannija Vragnaza. Med pisci, kjer se internacionalna orien-
IZTOK UMER
KOPER — »S knjižico Darka Da-rovca smo Slovenci dobili prvi po-ljudno-znanstveni pregled zgodovine Istre od prazgodovine do najnovejšega obdobja. Na videz drobna publikacija je izjemno poučna, razgibana in bogata. Njen avtor je z njo samo potrdil svojo strokovno rast in kakovost,« je na nedavni predstavitvi knjižice Pregled zgodovine Istre dejal Salvator Žitko.
Knjižico Pregled zgodovine Istre, ki je izšla kot prva publikacija Zgo-
Pri Vidmu umetniška razstava tapiserij
Kulturni krožek »Cavalicco duemila« iz Cavalicca pri Vidmu, ki posveča veliko pozornost ljudskim tradicijam, zlasti nekdanjim obrtnim dejavnostim, skuša obnoviti v umetniški preobleki nekdanjo tkalsko dejavnost. V tem okviru prireja vsako leto v vaški cerkvici sv. Leonarda umetniške razstave. Letošnja, 23. razstava je posvečena tapiserijam furlanskih in drugih umetnikov. Odprli so jo v nedeljo in bo na ogled do 14. julija. Med letošnjimi razstavljale! sta tudi Magda Tavčar in Dinora Coslovich iz Trsta s svojo tekstilno delavnico.
tiranost revije odčitava s sprotnim angleškim prevodom ob materinem jeziku pisca, nastopajo stari piranski znanci (Beny Meier, Aleš Vodopivec, Ivo Maroevič, Leonardo Miani, Mariano Bayon) vključno z Vladimirjem Šlapetom, ki s predstavitvijo hiše Mtiller v Pragi Adolfa Loosa, zastopa v reviji Piranesi arhitekturo preteklih dob. Poleg Zagrebčana Iva Maroeviča sodeluje v prvi številki med arhitekturnimi kritiki in pišočimi arhitekti tudi umetnostni zgodovinar Ennio Concina iz Benetk.
devinskega društva za južno Primorsko, so ob finančni podpori zavarovalne družbe Adriatic zatožile Primorske novice, ki skušajo z njo zakoračiti tudi na pot založniške dejavnosti. Brošuro so natisnili v 1.500 izvodih.
Kot je povedal avtor Darko Daro-vec, je bil osnovno vodilo nastanka zgodovinskega pregleda Istre lanski seminar zgodovinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije na temo enotna in (ali) neenotna Istra. O Istri, ki so jo prejšnji in lanski dogodki dokočno razdelili med tri države, se je namreč ustvaril varljiv vtis, da gre v zgodovinopisju za manj oziroma slabo preučeno območje. Dejstvo je, da so o njeni zgodovini pisali številni avtorji, tako hrvaški, slovenski, italijanski, nemški, res pa je, da je bilo pisanje kronološko in tematsko omejeno. Darko Darovec je torej prvi v slovenščini strnil zgodovino Istre od prazgodovine pa do najnovejše dobe, pri čemer je, kot je sam poudaril, skušal zgodovino predstaviti v objektivni luči. Doslej se je po njegovem mnenju prav zgodovino tega območja obravnavalo in prikazovalo preveč prilagojeno težnjam in potrebam aktualne politike. Avtor je še priznal, da se zaveda vseh pomanjkljivosti in različnih razlag, ki jih lahko sproži tako strnjen prikaz celotne zgodovine območja. Da ne bi spodbujal dvoumja pri bralcih, je zato na koncu knjižice navedel dolg seznam dosedanje bibliografije o Istri.
Zgodovina Istre od davnine do danes
glisbll	Jože pirjevec
Nehvaležni Tudjman in groteskne poteze
Pred nekaj meseci sem imel na srečanju v London School ol Economics kratko polemiko z zagrebškim časnikarjem in večnim disidentom Čičakom. V našem krogu verjetno ni zelo znan, zato naj spomnim, da je bil Čičak leta '71 na čelu študentskega gibanja na univerzi v Zagrebu in je s svojo plamenečo retoriko precej pripomogel k propadu hrvaških liberalcev decembra istega leta. V diskusiji o jugoslovanski krizi sem postavil tezo, da je bil spor med Slovenci in Srbi, ki se je razvil v osemdesetih letih, bistveno drugačen od poznejšega spopada med Srbi in Hrvati. Čičak me je takoj prekinil in zasmehljivo vprašal, ali je bil drugačen, ker je bil slovenski. Odgovoril sem mu, da je šlo, po mojem, za drugačno lestvico vrednot. Slovenci so se sprli s Srbi zato, ker so branili ideale civilne družbe: ugovor vesti, svobodo misli, besede in združevanja, civilni nadzor nad vojsko. Zavračali so smrtno kazen in Titov kult, predvsem pa branili pravico do samoodločbe. Vse te vrednote so Srbi, pogosto tudi njihovi najboljši intelektualci zavračali, češ da gre za jodlanje zabitih Kranjcev, ki hočejo biti nekaj posebnega. Šlo je za dva različna pogleda na svet, izvirajoča iz dveh miselnih in kulturnih plasti. Spor med Srbi in Hrvati je po svoje bolj prvinski in tradicionalen: povezan je z idejami zemlje in krvi ter z vprašanjem meje med obema narodoma. V tem je bolj primitiven, a tudi bolj homogen, saj se giblje v istem vrednostnem krogu.
Cičaka seveda nisem prepričal, toda dogodki zadnjih dni mi dajejo še kako prav. Pravkar sem bral v časopisu, da se nameravajo hercegovski Hrvatje odcepiti od Bosne in tako Muslimane prepustiti na milost in nemilost Srbom. Očitno je, da gre za potezo na las podobno tistim, ki so jih Srbi od začetka lanskega leta udejanjali
na Hrvaškem in ki so bile eden od poglavitnih vzrokov današnjega zla v tem koncu Balkana. Sicer pa, ali ni politika, ki jo je vodil Tudjman od svoje izvolitve dalje v marsičem podobna Miloševičevi politiki? Ali ni tudi Tudjman v svoji ustavi »pozabil« na srbsko manjšino na Hrvaškem in s tem pripomogel k njeni panični reakciji? Ali ni tudi Tudjman gradil predvsem na mitih bolj ali manj izmišljene preteklosti in včasih, še bolj kot Miloševič zabredel v grotesko? Pomislimo samo na pandurje, ki si jih je postavil pred Banske dvore in ki me vedno spominjajo, kadar jih vidim, na grofico Marit-zo. Ta opereta je prav prijetna v gledališču, dosti manj pa v glavnem mestu Hrvatske.
Tudjman je v svoji megalomaniji dosegel višek pred štirinajstimi dnevi na Grobničkom polju, kjer je organiziral veliko proslavo v spomin na zmago Hrvatov nad Tartari. Ne glede na to, da je dokaj patetično proslavljati zmage izpred šesto let, je pri vsem najbolj komično, da tiste bitke verjetno nikoli ni bilo. Jugoslovanska enciklopedija iz leta 1971 pravi: »O tobožnjim bitkama na Grobniš-kom polju i blizu morske obale na sjevernom primorju, kao i pomorskoj bitki kod otoka Paga, nema nikakvih pouzda-nih podatka. Te vijesti se za-snovaju na mnogo kasnije kri-votvorenim ispravama«. Sicer pa, naj Tudjman proslavlja, kar hoče. To me bolj malo moti. Moti pa me stavek, ki ga je izrekel ob tej priliki, češ da Hrvati med zadnjo vojno niso imeli nobenega prijatelja. Mislim, da nam je naredil s tem krivico, pa ne samo ljubljanski vladi, ki mu je med vojno konkretno pomagala. Tudi vsem ostalim Slovencem, ki smo se za Hrvate angažirali in marsikje pred Hrvatom sovražno publiko razlagali, zakaj jim je treba priskočiti na pomoč in jih podpirati v njihovem spopadu s Srbi.
Kri ter žrtvovanje v Nitschevi umetnosti
17. julija, ob 20. url bodo v koprskih galerijah Loža in Meduza odprli razstavo zadnjih del avstrijskega umetnika Hermana Nitscha. Razstavljene bodo njegove slike iz obdobja 1990-1992 in spremljala jih “o stalna projekcija številnih »akcij«, ki jih avtor uprizarja od leta 1960 do danes v raznih krajih.
V središču Nitscheve umetnosti je kri in žrtvovanje, daritev žrtve, ki jo povezana z »orgiastično - misteričnim« gledališčem in njegovo izvirno glasbo ter projekti, ki jih avtor opisuje v samostojnih publikacijah in knjigah.
Nitsch je svojo umetnost predstavil na številnih razstavah doma in Po svetu ter se med drugim udeležil likovne manifestacije Documenti v Kasslu. Mnoga njegova dela so našla prostor v stalnih zbirkah najuglednejših svetovnih galerij in muzejev. Na sliki: Hermann Nitsch - 80. akcija. Prinzedorf 1984.
Knjižne izdaje: Grenka življenjska izpoved Andreja Rota
Obljubljena dežela, ki je ni
Andrej Rot, rojen leta 1953 pri Buenos Airesu kot sin slovenskih političnih emigrantov, se je po študiju in že med njim družbenopolitično in literarno udejstvoval pri slovenskih organizacijah v Argentini. Bil je tajnik slovenske študentske organizacije, na slovenskem srednješolskem tečaju je učil slovnico in retoriko, bil je tajnik Slovenske kulturne organizacije, ploden publicist, urednik glasila Druga vrsta in revije Med-dobje. Skratka bil je v tujini in tudi že doma aktiven javni in družbeni delavec in književnik. Marca lani so ga povabili v Slovenijo, kamor se je preselil z družino. Slovenija je bila zanj sanjska, obljubljena dežela. Kaj je tu doživel, je zapisal v svoji knjigi V obljubljeni deželi, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije. Ko jo preberemo, jo odložimo s trpkim priokusom. Kajti obljubljene dežele ni več, spremenila se je in postala samo še (navadna) slovenska dežela, kjerkoli se nahajamo.
V tej svoji knjigi, ki so po vsebini in obliki dnevniški zapisi (tak je podnaslov knjige, čeprav avtor pravi, da ni nikoli pisal dnevnika, niti ga ni nameraval), je Rot opisal svoja doživetja, spoznanja in predvsem razočaranja v slovenski domovini. Sam pravi, da je bil vzgojen v katoliškem duhu in da je veren. Ni pa bil nikoli klerikalno usmerjen, niti ni pristaš enoumja temveč pluralističnega mišljenja.
Zato je bil toliko bolj razočaran pri časopisu Slovenec, kateremu je bil takoj po prihodu v domovino glavni urednik. Za ta posel je bil namenjen od vsega začetka. Toda prav ta posel ga je zaenkrat odvrnil od časnikarstva. Neprestano je prihajal v spore ali vsaj do nesoglasij z vodilnimi ljudmi okrog časopisa Slovenec. Ni mogel delati po direktivah, ki jih sam ni odobraval, ni mogel prenašati zakulisnih spletk ne personalne politike, ki je tudi njega slednjič spravila proč. Za njegov odhod so iz Avstrije in kasneje iz Združenih držav ponujali Slovencu milijone in čeprav se ni čutil krivega za ničesar, je prostovoljno odšel. Pa še ob tem odhodu so se njegovi nasprotniki pri časopisu obnašali zelo ne-fair.
Rot je imel kot sin emigrantov, čeprav rojen v tujini, svojo vizijo svobodne Slovenije. In te svoje sanje je hotel uresničiti. Toda videl je zakulisje majhnih slovenskih razmer, značilno za našo stvarnost, postal je razočaran nad svojo domovino. Čeprav človek krščanskega etosa, je v svojem bistvu liberalen, svobodnjaški. In zato mu vse, kar s tem ni v skladu, ne gre v račun. Čeprav je sprva nameraval molčati, se je kasneje odločil za to, da svoja spoznanja zapiše. Tako je nastala knjiga, sicer droban a pomemben dokument naše stvarnosti, našega časa, obenem
Andrej Rot
pa tudi knjiga, ki je Rotova življenjska izpoved. Če sami sebe gledamo v zrcalu, če skorajda ne moremo verjeti v spletkarjenje zakulisja našega kulturnega in političnega življenja, če namesto slavospeva obljubljeni deželi beremo kritiko, predvsem pa razočaranja nad sodobno slovensko stvarnostjo, potem je s tem povedano o knjigi vse: gre za prikaz razmer, za podobo časa in izpoved avtorja ob tem. Žalostni smo lahko ob tem branju, pa čeprav lahko ob vsej stvarnosti današnjega osamosvajanja Slovenije prav iz tega Rotovega pisanja potegnemo tudi koristne zaključke. Pravzaprav bi jih lahko, pa jih najbrž ne bomo.
Sl. Ru.
Ivan Pregelj
T0ČM7M
le oči, globok, iz življenja se trgajoč vzdih mu je bruhnil iz prsi, da so upadle kakor meh, ki so izsuli žito iz njega pod kamen. Oster tresk je kresnil nad Bučenico in odjeknil od Senice in Kosovta.
Takrat je prihitela od Modreje šestdesetletna Kraguljeva žena, stresla starca pred uljnjakom in zavpila:
»Jezus, križani bog! Zdaj mi je pa še umrl!«
Prav tedaj se je usulo izpod neba. Veter je gnal nevihto, kakor da svatuje z njo. Padlo je ledenega zrnja za palec visoko. Bilo je mnogo čebelic, ki jih je zalotilo sredi pota in se niso vrnile v uljnjak...
*
Na Dobravah, nekaj sežnjev pod ljubinjskim poljem, je široka, za moža visoka duplina. Vanjo se zatekajo kmetiške plevice, kadar jih zaloti pri delu dež. Ob tisti nevihti je stopil vanjo vedrit Mohor Kacafura, birič tolminskih gospodov Coroninijev, ki je užival pri tlačanih glas ”domačega“ biriča, "poštenega11 galjota. Mohor Kacafura je bil v svojem petdesetem letu rejen in zajeten dedec, nemaren po postavi in obleki, še nemar-nejši v besedi in pogovorih z ženskami. Ta Mohorjeva robatost, ki mu je tlačani niso zamerili in jo celo cenili kot nekakšno priljudnost, je bila postala kar v pregovoru glasovita. Oblevno govoriš, kakor Kacafura, so rekli ljudje. Tlačani v Mohorju niso videli strogo uradnega človeka. Zdelo se jim je, da opravlja svoj galjotski posel mileje kot drugi. Vedeli so tudi, da je njihov rojak, iz Tolmina. Pričala ga je beseda in priroda. Če so kdaj biriči v Tolminu kleli, je klel Mohor izdatneje in izvirneje. Tlačani so rekli, naj vzame hudič grofe in galjote. Mohor je menil, da se to lahko zgodi, da pa mora prav tisti hudič prej vzeti Tolmince z žloto in golaznijo; da se bo to tudi zgodilo in da bi se že bilo zgodilo, če bi v peklu ne bili v zadregi, kam naj posebe spravijo tolminske jezike. Tolminci so odgovarjali, da vsi tolminski jeziki ne zaležejo za Mohorjevega, Mohor pa je rekel,da se s Tolminci ne bo pravdal. Tolminci so odgovorili, da se tudi ne bodo z Mohorjem, pač pa z grofom. Ali z jeziki? je dražil Mohor. Da bo že videl kako, so rekli in se spogledovali.
»Tristo,« je vzkliknil Mohor, vedreč v duplini in zavarovan pred dežjem in bliskom, ki se ga je bal, spomnivši se zdajci zadnjega dovtipa iz svoje besedne pravde s tolminskimi kmeti. »Mohor Kacafura! To ni samo jezik hudičev tolminski! To je že grožnja! To je že več kakor grožnja! To je že očiten upor, punt, križ božji, Mohor Kacafura!«
Ko je Mohor Kacafura samega sebe tako nagovoril in doumel nekaj, kar mu je bilo do tistega trenutka nejasno, je iskal, kako bi vedril kolikor moči prijetno. Z roko si je pogladil nemarne brke, ki so mu nečedno sršeli nad ustnice, obrisal nato pot s tolstega lica, zasopihal trikrat in se spustil udobno na kup sena, ki ga je bil prinesel v duplino. Naslonil se je s hrbtom ob skalno steno in zamižal. Pa se je omislil, da so hoteli tlačani na roboti, naj vedri z njimi v bližnjem seniku. Nevolja se ga je lotila. »Ali je to potrebna spodobnost,« se je jadil sam pri sebi. »Seveda, z njimi na kupu naj vedrim, da strela udari! Kakor da se še ni slišalo, kako rado trešči v čredo ali ljudi, ki so stisnjeni, pa že sam znoj pa smrad puhti kakor dim
pod oblake in vleče strelo nase! Prav privoščili bi mi, kajpada, hudičeve!, ki so —«
Čster tresk mu je vzel besedo. Udarilo je sredi Dobrav v samoten gaber. Kosci so bili obesili prej nekaj kos v veje. Zveneč se je razletelo železje v bližnji kup sena, ki je začel pri priči goreti z gostim dimom.
»Kolneš, Mohor!« se je tedaj zdrznil birič, ki je videl strelo, in si potegnil križ čez čelo in ustnice, kakor je bil vajen že od mladih let. Stisnil se je tesneje v duplino, potegnil noge k sebi in zamižal. Nekaj trenutkov je tako mižal in si z rokami mašil ušesa, da ne bi slišal strašnega grmenja. Zdajci pa ga je obšla nova bojazen. Segel je k sebi po ploščato medeno čutarico, jo nagnil in izpraznil. Nato jo je pognal od sebe pred duplino. Tako se je umiril, da zdaj nima ničesar več pri sebi, kar bi utegnilo vleči strelo nase. Poslušal je šumenje dežja. Prijetno toplo mu je bilo ležati na senu. Začelo se mu je zdehati. Hladno je kipelo ohlajeno ozračje v duplino, prvi jezni krik nevihte se je bil zavlekel proti Modreju. Tedaj so se Mohorju začele uravnovešati misli in je iskal od tam, kjer je bil prej prenehal razmišljati, kako neki se mislijo pravdati Tolminci.
»Da na Tolminskem ni punta?« je modroval. »Ali takisto misliš, Mohor? Da ga ni, verjameš. Deš, da je? Amen pa hudič! Mohor, pa te vprašam, ali ne bi mogel biti? Mogel bi! Mohor Kacafura, zapomni si, mogel bi biti! Vol je vol, pa ga jarem drži. Ljudje pa niso živina. Niso! To je prvo. Zato se puntajo. To je drugo. Stoj! Če se še ne, se pa bodo. To je tretje, Mohor Kacafura. In četrto, Mohor...«
Zdehaje se je trudil birič, da bi bedel in domislil do konca, da bi si odgovoril na četrto. Odgovor se mu je izlizoval kakor jegulja prstom, po sili so se mu zapirale oči,
z občutjem rahle nejevolje je usihal mož v prijetnem spancu.
Zdajci pa mu je bilo, kakor da se je predramil. Gleda, vidi: pred duplino v medli luči ognjenih strel stoji človek v prtenicah in srajci domače preje. Srajca mu je v zapestju skrbno zapeta, odprta pa pod vratom, daje videti suhotne prsi, kako hlipajo za sapo. Mohor vidi moža, da govori, sliši ga ne, sluti, da mu grozi:
»Mohor, lovač! Fej te bodi!« Mohor občuti, da se zbira nejevolja v njem. Planil bi nad njega, udaril bi za psovko. Oni se ne gane, stoji, kara, kratko, bridko, stari Kragulj niz Modrejce, ženin Testenove Anice:
»Mohor, galjot! Fej te bodi!« Mohor išče mukoma, kaj neki mu veže roke in jezik, da se ne more braniti.
»Mohor, praaasec!« zategne Modrejčan pred njim in pljune.
»Ti, ti« se sedaj razveže birič. »Čebelar hudičev, potrpljenje mod-rejčansko! Ti tudi že? Se puntaš,
zlodej, psuješ?«-----
Rezek smeh predrami Mohorja. Odpre oči in vidi, da je sanjal, in vidi, da le ni sanjal, zakaj v dežju pred duplino res stoji nekdo, se smeje in govori:
»Glej no, Mohor, kako spiš nemirno! Grešna vest, Mohor, pa nečednost tvoja, kletvina pa kvanta...«
Prebujeni birič se zaveda:
»Duša prekleta, ali te še ni vzel zlodej?« zavpije na Petra.
Peter Duša pa se zasmeje:
»Ne vem, galjot, če ne bo hudič vzel prej koga drugega.«
Pa mu je v smeh in besedo treščilo in ga preglušilo. Mohor se je opotekel nazaj v duplino. Veter je vrgel mimo potok težkih in gostih kapelj. Mohor vidi skozi naliv, kakor skozi meglo, da Peter odhaja. Mrzlo strese biriča:
»Hudiču je zapisan, zato se ne boji ne strele ne ognja.«
Ko se je umiril, ja doumel svobodneje:
»Najbolje je, Mohor, da živiš s takimi v miru. Birič sem, birič, tja! Naj poja grof sam zlodja, če se mu bo ujeti dal. Mohor Kacafura ga ne bo...«
Nad Dobravami se je nosila druga nevihta. Grmelo je in treskalo blizu in daleč. Biriča ni plašila več nebeška sila. Ni je čul. Hujši strah se mu je bil zavadil na dušo. Vzhajal mu je iz grozotnega videnja v zadnjem spanju, rasel mu je v neznansko čudno spoznanje, da prihaja od nekod strašna nesreča, ki ni punt, marveč nekaj hujšega, nedopovedljivo, nedoumljivo, zadnje, pogubljenje od kraja do konca, žalost brez dna in vrha.
»Bog pomagaj, Mohor!« je vzkliknil birič s posinjelimi ustnicami, »Ne! Obupal ne, obesil se ne boš. Obesil ne, Mohor Kacafura, pa če bi te živega na ražnju kmetje peči imeli.«
Začel je zmedeno moliti. Strah ga je bilo v samoti in žal mu je bilo, da ni šel vedrit s tlačani v senik.
*
Peter Duša se je bil medtem zatekel do kože premočen v senik, kjer so vedrili tlačani, kosci in grabiče.
Dobrave so kosili grofu Višnjam, Poljubinjci, Modrejčani in Lomnjani. Grabile so jih Modrej čanke, Idrijčanke, Čiginj-ke in Volčanke, vsako drugo leto pa Doljanke. Zaradi slabega vremena je bil pritegnil to leto koscem grofov oskrbnik Gran-dente še Doljane, dasi so mrmrali, da imajo s planinsko košnjo posla dovolj. V Tolminu so jim rekli, da bodo planine kosili Za-tolminci. Ti so se zopet branili, češ da jim gre samo spravljanje planinskega sena in da jim grof že dve leti dolguje osem soldov
od vlak,!1) pa da imajo še težko raboto s kamenjem za grofovo apnenico. Grofov oskrbnik je imelo nato, da se Doljani hočejo upirati in Zatolminci puntati. Naj sami gledajo, kaj bo. Ljudje so res pogledali sami. Doljani so prišli kosit Dobrave in se prerekat z Mohorjem Kacafuro, kolikor se jim je pri težkem delu sploh še ljubilo.
Peter Duša je odprl senik tako nenadno, da je nekaj grabič od strahu zavreščalo. Peter se je zasmejal pa vprašal, ali je prav, da vedre brez briškega nadzorstva. Kraljeva Tina iz Modreja, o kateri so rekli, da ni le huda, temveč tudi bridka ko pelin in pa nagla, je odgovorila, da Mohor že sam ve, čemu ne vedri rad z njo pod eno streho. Peter se je veselo zasmejal in povedal, kje je videl Mohorja; nato je hotel od Kraljeve, naj Mohorju pove, da bo že še pomnil Dušo, ki je še ni zlodej vzel. Bridka Tina ga je prezirljivo ošinila s pogledom in se obrnila vstran. Duša pa je začel dražiti Doljane, da je red lepa reč, zlasti kadar je vsako leto drugače pisano v grafovskih bukvah, kdo in kdaj naj kosi Dobrave. Tako je zanihal pogovor na Dobrave!2) in Dobrave so povzročile pol šaljiv pol resen prepir s Poljubinjci, ki da so vseh zmed krivi, ker so se dali upijaniti grofu pa mu opiti prodali travnike. Poljubinjci so ugovarjali, da vse to nič res ni, da so te in take čenče izmislili Modre-jani, ki so zavistni in škodoželjni, da še svojih vislic ne posojajo. S to trditvijo so razjezili Kraljevo Tinko, ki je bila bridka ko pelin pa tudi nagla v rokah.
Peter Duša se je medtem smeje se preril v temen kot, izvlekel kos sira, potegnil dremajočega kosca za rokav in dejal:
»Lovrenc, nož mi posodi!« Mrmraje mu je ustregel mladi Kragulj. Duša je ogledoval rezilo in pripomnil pikro:
»Kaj si ga v vodi našel, da ga je razjedla rja?«
Kragulj je molče zmignil z rameni. Peter je mirno zalagal grižljaj za grižljajem v usta. Tudi Kragulju je ponudil, ki pa ni maral. Tedaj je dejal Peter tiho, rahlo posmehljivo:
»Tvoj stari mi je nekaj pravil. Ta nož! Dejal bi, da je res tisti, ki je v Soči ležal.«
Nejevoljno se je ozrl Kragulj na Petra, rekel pa ni nič.
»Ni tisti,« se je po svoje igral z Modrejčanom lovač, »ni ne, tisti. Tisto rezilo je povodenj odnesla in prod zasul.«
Ko Modrejčan še vedno ni niti trenil, se je glumač razgrel in vzkliknil:
»Tak, povej no! Saj je tisti, ki ga je tvoj oče v Sočo pognal, ko je obljubil, da se ne bo puntal.«
»Molči!« je zinil tedaj mrko Lovrenc in se obrnil vstran.
Zunaj je bilo prenehalo deževati, vedrilo se je. Nebo se je ubrisalo, v senik je dahnilo prijetno hladno. Kosci in grabiče so se iztisnili iz zatohlosti na prosto. Peter je pridržal Lovrenca Kragulja in mu dejal tiho:
(se nadaljuje)
(1)	osem soldov od vlak: vlaka je iz vej zloženo vozilo, na katero v senožetih nalože seno in ga tako spravijo v dolino.
(2)	Tako je zanihal pogovor na Dobrave: Rutar pripoveduje, da je najlepše travnike na Dobravah Polju-binjcem z zvijačo izplel tisti tolminski grof, ki so ga uši snedle. Povabil je Poljubinjce na gostijo in jih upijanil. Pijani kmetje so privolili, da odstopijo travnike, razen enega, ki je rekel, da rajši plača grofu kosilo; tako je obdržal svoj travnik, drugo je bilo poslej grofovsko (Rutar, Zgodovina, str. 245).
Po 4. etapi toura v ekipni vožnji na kronometer
Napadalec Foggie bo okrepil Fiorentino
Bugno prehitel Induraina
LIBOURNE — Italijanski kolesarji so bili med tistimi, ki so se na francoskem touru najbolj jezili nad ekipno etapo na kronometer, češ da ne sodi k individualnim dirkam, vendar pa so zdaj lahko z njenim razpletom kar zadovoljni.
Zmagalo je Fondriestovo moštvo Panasonic, Chiappuccijeva Carrera pa si je zmagovalni oder zapravila samo za 7", čeprav je vodila vse do zadnjih kilometrov 63,5 km dolge
Na potezi je zdaj Beograd
LAUSANNE — Član Mednarodnega olimpijskega komiteja Francois Carrard je optimist glede nastopa srbskih in črnogorskih tekmovalcev na bližnjih igrah v Barceloni. Kot znano, se MOK po placetu z vrha sedmerice najbolj razvitih držav v Munchnu zavzema za to, da bi sankcijam OZN navkljub omogočili nastop jugoslovanskim atletom, vendar le v individualnih panogah in z belimi dresi brez simbolov. Carrard je dejal, da se mora MOK o detajlih te pobude še dogovoriti, tako na interni ravni, kot z jugoslovanskim olimpijskim komitejem. »Veliko smo si prizadevali v tej smeri. Smo optimisti, končna odločitev pa bo padla pojutriš-njim« (jutri, op.ur.), je še izjavil Carrard. Mednarodna skupnost torej tekmovalcev ne želi prikrajšati za možnost nastopanja na igrah. Na potezi je zdaj Beograd.
etape od Libourna spet nazaj v Li-bourne. Na 3. mesto se je z zaostankom 21" uvrstilo moštvo Gatorade-Chateu DAx, v katerem je Gianni Bugno. Moštvo Miguela Induraina (Banesto) je bilo šele sedim) z 51" zaostanka. Bugno je torej Špancu odščipnil 30". Chioccioli (GB-MG Bianchi) je bil osmi z 59" zaostanka.
Rumena majica ostaja v lasti Francoza Pascala Lina. Drugače tudi ne bi moglo biti, saj je njegova prednost na lestvici velika, drugouvrščeni Virengue pa je njegov klubski tovariš. Oba pripadata namreč moštvu RMO, ki je doseglo 13. čas z 1’45" za zmagovalci.
Razlike v časih torej niso izjemno velike, a vrstni red se je vendarle precej spremenil. Posebno pomembno je dejstvo, da je Bugno prehitel Induraina. Zdaj je namreč tretji s 27" prednosti pred zmagovalcem gira (rumeno majico Lina nihče ne jemlje resno...), ki je zdrknil na 6. mesto. Četrti je Chiappucci, peti pa njegov tovariš v klubu, Irec Roche. Irca ne gre podcenjevati, saj je na touru leta 1987 celo zmagal. Ekipna etapa je tudi okrepila položaj veterana Fignona (dvakratanega zmagovalca te dirke), Američan Lemond pa se je povzpel na 12. mesto, potem ko se zanj dirka ni pričela najbolje.
Indurain se zdaj ne bo mogel več izgovarjati, da mu ni treba napadati, češ da so njegovi tekmeci na lestvici za njim, razen če ne bo za ponoven »preboj« na lestvici počakal 9. etapo v Luksemburgu. Ta etapa bo namreč spet na kronometer.
Bugno, ki je včeraj iztržil največ, je bil seveda nadvse zadovoljen. »Nisem veliko pridobil,« je dejal, »a pomembno je, da sem zdaj pred In-durainom. V bistvu sem vesel, da moja prednost ni velika, kajti sodim
med tiste, ki zavračajo ekipne etape in res ne bi rad, da bi bila ta etapa odločilna za moj položaj na lestvici,« je še pristavil svetovni prvak.
Danes se bodo kolesarji preselili v 650 km oddaljeni Nogent, kjer bo štart 5. etape. Merila bo 196 kilometrov.
Vrstni red 4. ekipne etape: 1. Panasonic 1.13T5"; 2. Carrera po 7"; 3. Gatorade po 21"; 4. Z 40"; 5. Once 47"; 6. Motorola 48"; 7. Banesto 50"; 8. GB-MG 59"; 9. Tvm 106"; 10. PDM 114"; 11. Tulip 1T9”; 12. Casto-rama 1’26"; 13. RMO 1'45"; 14. Telekom 2 01": 15. Buckler 2014"; 16. Clas 214"; 17. Ryalcao-Postobon 2'48"; 18. Ariostea 3'38"; 19. Helvetia 3'44"; 20. Festina 3'53"; 21. Amaya 4'35"; 22. Lotto 5’23".
Skupna lestvica: 1. Lino (Fr) 18.34 51"; 2. Virengue (Fr) po 1'54"; 3. Bugno (It) 5'06"; 4. Chiappucci (It) 5'20"; 5. Roche (Irs) 5'28"; 6. Indurain (Šp) 5'33"; 7. Perini (It} 5'35"; 8. Bo-uwmans (Niz) 5'40"; 9. Zdanov (SND) 5'42"; 10. Fignon (Fr) 5'49"; 11. Tebal-di (It) 5 54"; 12. Lemond (ZDA) 5'55"; 13. Bauer (Kan) 6'12"; 14. Boyer (Fr) 6'24"; 15. Delgado (Šp) 6'25"; 16. Ar-nould (Fr) 6'25"; 17. Alcala -(Meh) 6 27"; 18. Skibby (Dan) 6 27"; 19. Bre-ukink (Niz) 6'29"; 20. Kvalsvoll (Nor) 6'30"; 21. Simon (Fr) 6'32"; 22. Ham-psten (ZDA) 6'38"; 23. Chioccioli (It) 6'40"; 29. Mottet (Fr) 6'59"; 31. Vona (It) 7 01"; 40. Rooks (Niz) 7'54"; 41. Sierra (Šp) 7'57"; 43. Sciandri (It) 8 29"; 46. Kelly (Irs) 9'33"; 51. Fondri-est (It) 11'07"; 52. Bernard (Fr) 12 00"; 58. Zulle (Švi) 12'55"; 61. Jalabert (Fr) 13'22 'i 75. Ghirotto (It) 16'51"; 82. Bontempi (It) 18'21"; 98. Lelli (It) 21'43"; 100. Anderson (Avstral) 22’04"; 105. Museeuw (Bel) 22'38"; 108. Ludvig (Nem) 23'44"; 114. Marie (Fr) 24'57".
10 milijard za Baiana
Na nogometni kupoprodajni borzi je bilo včeraj živahneje. Fiorentina je za napadalca Baiana (16 zadetkov v A ligi) odštela Foggii čedno vsoto 10 milijard lir, a tudi za tem poslom se skriva vsemogočni Milan. Novinec Brescia bo imel romunsko trojko. Poleg Sabaua sta pogodbo podpisala še Raducioiu in Hagi, ki je lani igral nič manj kot za Real Madrid. Pin je od Lazia prestopil k Parmi, čeprav ga je njegov klub obljubil Torinu. A tja po »primeru Lenti-ni« noče več nihče. No, tako hudo že ni, če vemo, da je zvečer napadalec Silenzi le sprejel ponudbo turin-skega kluba, ki bo Napoliju odštel nekaj manj kot 6 milijard.
Navijači Udineseja so že nestrpni
VIDEM — Nova podoba Udineseja, ki se je po nekaj letih spet prebil v nogometno A ligo, je še precej nedodelana in navijači so že nestrpni. Cena argentinskega veznega igralca Redonda se iz ure v uro veča, tako da bi lahko ob potrjenih Sensiniju in Balbu zaigral dosedanji član Fio-rentine Dunga, za katerega bi bilo treba potrošiti manj denarja. Orlando se vrača iz Genove (lani je igral pri Sampdorii), Roma pa je Udinese-ju odstopila Stefana Pellegrinija. Vi-demčanom manjka zunanji napadalec. Potegujejo se za Branco, govori pa se tudi o Carnevaleju, ki pa ga baje tehnični direktor Mariottini ne mara. Zvečer se je razširila tudi vest o izmenjavi napadalca Nappija z Onoratijem (Genoa). Časa ni veliko, kajti zbor igralcev bo že 13. julija.
Kaže, da Vierchovvod ostaja pri Sampdorii
GENOVA — Sampdoria je kot prvi prvoligaš že objavila seznam
moštva za prihodnjo sezono, v njem pa je tudi branilec Vierchowod, ki je bil dalj časa kandidat za prestop k Juventusu. Novi trener Sven Goran Eriksson bo v novi sezoni lahko računal na sledeče igralce:
VRATARJA: Pagliuca (26 let) in Nuciari (32). BRANILCI: Bucchioni (19), Lanna (24), Mannini (30), Sac-chetti (20), Walker (27), Vierchowod (33).
VEZNI IGRALCI: Corini (23), Bo-netti (28), Invernizzi (29), Jugovič (23), Katanec (29), Serena (22). NAPADALCI: Mancini (28), Bertarelli (22), Buso (22), Lombardo (26), Zanini (18) in Chiesa (22).
Danes žreb za italijanski pokal
Danes bodo izžrebali pare 1. kola italijanskega nogometnega pokala. Pravico do nastopa ima 48 moštev, 38 A in B lige, četverica izpadlih iz B lige in šest najboljših C-ligašev.
SP na Japonskem?
SAO PAOLO — Prvo svetovno nogometno prvenstvo po letu 2.000 (2.002) na bi priredili na Japonskem. Tako je nekemu brazilskemu dnevniku izjavil predsednik FIFA Joao Havalange.
Chechi operiran
RIM — Nesrečnega gimnastičarja Jurija Chechija, ki se je težko poškodoval tik pred nastopom na olimpijskih igrah, na katerih je računal na osvojitev dveh kolajn, so včeraj operirali na ahilovi tetivi. Chechi se bo lahko v telovadnico vrnil šele januarja prihodnjega leta. Prejel je vabilo, da se na stroške CONI-ja vseeno udeleži iger.
Na jadralnem SP v razredu evropa v Izoli
V vodstvu Severnjaki
IZOLA — Tretji dan svetovnega jadralnega prvenstva za razred evropa je bil veter vendarle spet naklonjen tekmovalcem in organizator je izpeljal dve regati, ki sta navrgli največ uspeha Italijanom ter potrdili- da se bodo morali Švedi za pre-vlado bolj potruditi. Slovenski predstavniki so jadrali s spremenljivo Srečo, fantje ponovno boljše od deklet, pri katerih pa čast rešuje le domačinka Vesna Dekleva. Po treh regatah sta prevzela vodstvo Švedinja Malin Millbourn in Norvežan Peer Moberg. Najboljši slovenski jadralne je Samo Potokar na sedmem mestu, deseterico zaključuje Kopr-'-an Branko Brčin, med dvajseterico Pa sta še Igor Deržek na 13. ter Mariborčan Zmago Kranj na 17. mestu. Med dekleti je Vesna Dekleva 18.
Včerajšnjo prvo regato je ob maestralu jakosti okrog treh boforov Pobil Italijan Martino Bolleti, na rmenitno drugo mesto se je vdrugo Povzpel Pirančan Samo Potokar, Igor Deržek je bil osmi. Državni prvak Branko Brčin je imel slab trenu-
Jutri* prične prazni ŠD Primorec
ŠD Primorec bo tudi letos organiziral tradicionalni športni Praznik, in sicer na igrišču Gri-za Pri Trebčah. Praznik bo popestril nogometni turnir v malem nogometu, na katerem se oo merilo osem ekip iz sosednjih vasi. V skupini A bodo igrali Delavnica D. Križmančič (Bazovica), Gostilna Tul Breg, Kopen ter Start Šport, v B sku-Pini pa bodo Mizarska delavnica Milkovič, Prosecco Colori Prosek, Jeans Market Trebče in Confezioni Robi. t J>raznik se bo začel jutri, prva ekma v malem nogometu bo °b 19.30, druga pa ob 20.30. Polfinalni dvoboji bodo 18. t.m„ finalni pa 19. t.m., ko bo Primorec tudi sklenil svoj praznik.
Tekme bodo vsak večer, kot oodo vsak večer tudi odprti ki-?/,!od 18- ure dalje) in bo po-bij eno za zabavo s plesom, aj bodo od 20.30 do polnoči nastopale skupine Happy Days, malifornia in Kraški kvintet.
tek in na 48. mestu je za las ulovil prvo polovico uvrščenih. Med dekleti je bila Vesna Dekleva na 29. mestu, takoj za njo Pirančanka Ana Kraigher, ostale pa_ so le v ozadju. Regato je dobila Švedinja Camila Nordgvist, ki je prva udeleženka izolskih jadrlanih dni z dvema regatnima zmagama; bila je namreč prva tudi v prvi regati Open weeka.
V drugi dnevni regati je zmagal Norvežan Morten Konttrop, najboljšo slovensko uvrstitev pa je dosegel Branko Brčin, ki je bil šesti. Potokar se je povsem izgubil in je pristal na 53. mestu. Zato pa se je popravila Vesna Dekleva in s 15. mestom napovedala, da bo le bolje. Najboljša Italijanka je po treh regatah Federi-ca Salva, medtem ko že uveljavljeni Caligarisovi ne gre po načrtih, čeprav je bila v včerajšnji drugi regati peta.
VRSTNI RED PO TREH REGATAH - MOŠKI: 1. Moberg (Nor) 35,7; 2. Karto (Fin) 43,7; 3. Molund (Šve) 47,0; 7. Potokar 65 (SLO); 9. Rabbo (It); 10. Brčin 77,4; 13. Deržek 87; 17. Kranjc (vsi SLO); ŽENSKE: 1. Millbourn (Sve) 22,7; 2. Eikeland (Nor) 24; 3. Bellemans (Bel) 24; 7. Salva (It) 48,7; 18. Dekleva 73; 37. A. Kraigher 124 (obe SLO); 39. Zerial (It.) 130; 47. Čok 148; 51. B. Kraigher 164, 52. Ba-ebler (vse SLO), itd.
Danes bosta na programu dve regati, prva s startom ob 11. uri. (Kreft)
V Kopru bo igral tudi Američan
KOPER Košarkarji Micom Mar-cusa, ki jih letos čaka ob rednem prvenstvu v 1. slovenski ligi promocijski mednarodni nastop v tekmovanju za pokal Radivoja Korača, so pod vodstvom novega trenerja Vječeslava Ka-vedžije, ki je zamenjal Natka Avdiča, že pričeli s treningi, čeprav še v nepopolni sestavi. Nove pogodbe so podpisali vsi dosedanji igralci z izjemo Rizmana, ki zapušča Koper, v Sloveniji pa ostajata Gvinfejca Sory in Sow, ker se zanju zanimata Kraški zidar in Elek-tra. Pogodbo je z Micom Marcusom že podpisal 24-letni in 212 cm visoki Bojan Lapov, ki je doslej igral v švicarskem prvoligašu Bellinzone in bo zanimiv tudi za zveznega selektorja Sagadina. Drugi tujec v ekipi bo 204 cm visoki temnopolti Američan, ki je bil v švicarskem prvenstvu med najboljšimi. Micom Marcus načrtuje še, da se okrepi z dobrim strelcem in se resno pogovarja z Dušanom Hauptmanom, kandidat pa je tudi Bojan Brodnik; vse pa bo znano ta konec tedna. (Kreft)
Italijanski košarkarski prestopni rok brez senzacionalnih premikov
Najbolj se je okrepil Knorr
MILAN — Italijanska košarka je na predolimpijskih kvalifikacijah v Zaragozi izgubila skoraj ves svoj ugled, zato ni čudno, da se je kupoprodajna borza domačih igralcev, ki se je končala v torek opolnoči, odvijala v znamenju precejšnje brezbrižnosti. Nezanimanju je botrovalo tudi pomanjkanje senzacionalnih prestopov, saj so cene igralcev izredno visoke, čeprav se na mednarodni sceni pokaže, da gre za razmeroma poprečne košarkarje, klubi pa nimajo denarja, največ pa ga sicer namenjajo najemanju zvezdnikov iz ZDA. Prav zaradi tega je v tem trenutku težko reči, kdo se je resnično okrepil, kajti le malokatera ekipa že razpolaga s parom tujcev. Med moštvi z zgornjega kakovostnega razreda imata že izoblikovano začetno postavo le bolonjski Knorr (z Danilovičem in VVenningtonom) ter rimski Messaggero (Radja in Mahorn).
Tako kot se položaj v moštvih kaže zdaj, se zdi, da ima najmočnejšo ekipo prav Knorr. Peterki Danilo-vič, VVennington, Brunamonti, Mo-randotti in Binelli je treba dodati še odlično klop, s katere naj bi štartali Carera, Moretti in reprezentant Col-debella. Carera in Moretti sta tudi dva od boljših igralcev, ki sta letos zamenjala klub.
Za Bolonjčani se kot favoriti postavljajo Rimljani, ki so vrzel na kri-
Marko Lokar je prestopil k Trapaniju
lu zapolnili S prihodom izkušenega borca DellAgnella. Seveda ne gre zanemariti prvaka Benettona, če bo branilec Del Negro obnovil pogodbo s klubom. Potem ko je Benetton namreč ponudil Kukoču sanjski aranžma, je Del Negro zahteval zase enak tratma. Tu velja še omeniti nakup strelca Ragazzija.
Scavolini je najel glavnega protagonista kupoprodajne borze Carlto-na Myersa, a mnogo bo odvisno od tega, kdo bo zamenjal Američana Daya in kakšen bo učinek centrov Magnifica in Coste, ki ju vse bolj bremenita leta igranja. Beograjčan
Djordjevič je v vlogi režiserja pokril šibko točko lanskega Philipsa, po vratek Portaluppija bo okrepil mi lansko klop, odločilna pa bo izbira drugega tujca, kajti orjak Dawkins odhaja v Forli.
Slabe ekipe nima niti Phonola. Zanjo bo vse odvisno od kakovosti tujcev. Podobna ugotovitev velja menda tudi za tržaški Stefanel, ki se je zlasti okrepil pod košem. Kot znano, sta v vrste tržaškega prvoligaša prestopila centra Alberti (23 let, 206 cm) in Pol Bodetto (24 let, 210 cm). Tanjevič ima v tej vlogi na voljo še Cantarella in Meneghina. Izbire mu ne manjka, a zdi se, da je še vedno zanesljiv predvsem 42-letni »Super-dino«. Mladi Kontovelov košarkar Jan Budin ima menda zagotovljeno mesto med dvanajsterico v prvem moštvu, drugih nakupov pa Stefanel ni opravil, Lokarja (lani pri Napoliju) je odstopil Trapaniju, S arterija pa Desiu. Vprašanje tujcev je prava zagonetka. Graya se je Stefanel znebil, Middletonu se bo pogodba iztekla šele prihodnje leto, tu pa je še obetavni 19-letni Bodiroga. Vendar tako Middleton kot Bodiroga še nimata zagotovljenega mesta v moštvu. Lahko bi ostala oba, lahko le eden, morda pa tudi nobeden.
Danes bodo na sedežu košarkarskega združenja objavili koledar obeh prvoligaških lig. Prvenstvi A-l in A-2 lige se bosta pričeli 20. septembra.
Krasu prvo finalno srečanje na zamejskem balinarskem prvenstvu
Drevi povratni dvoboj Kras - Primorje
Kras Elio Mobili je korak pred osvojitvijo drugega zaporednega naslova zamejskega balinarskega prvaka. V prvem srečanju je namreč na Proseku s 6:2 premagal Primorje in ima v današnjem povratnem dvoboju v Zgoniku lepe izglede, da se že po dveh srečanjih ovenča z naslovom. V primeru, da bodo danes zmago slavili Prosečani (ne glede na to, s kakšnim izidom), bodo jutri v Repnu odigrali še tretje, odločilno srečanje. Kraševcem bi v tem primeru zadostoval tudi neodločen rezultat, ali bolje rečeno, dve zmagi iz štirih tekem.
Ugled domačinov je v torek rešil le Gulič, ki je bil v bližanju in obveznem zbijanju že dvanajstič zapored uspešen in je tako ohranil ne-
premagljivost na letošnji izvedbi zamejskega prvenstva. Krašovec Peli-zon je po treh lučajih sicer vodil, a to je bilo obenem tudi vse, kar mu je uspelo proti izredno solidnemu nasprotniku. Dell Anno je že tretjič letos gladko premagal nerazpoloženega Tenzeja, ki je edine tri točke dosegel po zaslugi neposrečene izbire Krasovega predstavnika.
Zgoničani so prišli v vodstvo po zaslugi dvojice v sestavi Skupek -Simoneta, ki je po izredni igri bli-žalca gladko premagala Sibeljo in Subana, katerima športna sreča tokrat res ni bila naklonjena. Predstavniki Primorja Sferza, Bertuzzi in Ferluga so imeli v trojkah priložnost, da izid izenačijo: potem ko so
zaostajali za štiri, so pri sedmih točkah dohiteli nasprotnika, vendar glede na prikazano igro tokrat res niso mogli pričakovati več od častnega poraza. Krašovci Pieri, Kante in Doljak so se izkazali kot homogena postava, ki jo odlikuje predvsem konstantnost, saj se ji ni nikoli primerilo, da bi v enem in istem lučaju istočasno odpovedali vsi trije igralci.
Skupni seštevek točk prvega srečanja med Primorjem in Krasom seveda govori v korist slednjega, saj je dosegel kar štirinajst točk več (49:35)
Rezultat 1. finalnega srečanja: Primorje - Kras 2:6 (3:11, 21:16, 4:11, 7:11). (Z.S.)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna^ naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči' račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda, osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 9. julija 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Pri namiznoteniškem odseku ŠK Kras z jasnimi koncepti proti novi sezoni
Odločna volja in zagnanost še ne zagotavljata uspehov
Zaključek sezone z mislijo in programi že uperjenimi v bodoče delovanje. Tako je izzvenel nedavni zaključni večer pri namiznoteniškem odseku Krasa, kar je dokaz, da delovanje samo sloni na trdnih temeljih, o čemer pričajo tudi bogati uspehi. O tem kot o samem večeru smo že poročali. To pa je bila obenem priložnost za krajši pogovor z odgovornimi pri Krasu, pri katerem je po letošnjem občnem zboru prišlo tudi do nekaterih sprememb, v prvi vrsti pri zasedbi predsedniškega mesta. Slednje je prevzela Sonja Milič, dolgoletni predsednik Zvonko Simoneta pa sedaj vodi namiznoteniški odsek. Najprej nas je zanimalo, zakaj Simoneta ni več kandidiral na predsedniško mesto.
»Zdi se mi prav, da po sedmih letih predsednikovanj a pride do zamenjave, predvsem zato, ker sem svoje ideje nekako že iztrošil v tem svojem predsednikovanju. Prav je, da pridejo novi, mlajši ljudje, zlasti z novimi zamislimi, ki bodo društvu dali novega elana, tako da se tudi društvo samo v sebi prenovi. Moj povratek k namiznemu tenisu pa ni nič drugega kot vrnitev k moji prvi ljubezni.Tam sem kot odbornik tudi zrastel in s svojo izkušenostjo še lahko pomagam, predvsem glede organizacijske plati odseka samega. Glede ostalega moram reči, da odsek itak napreduje, tako s tehničnega kot tudi strogo strokovnega vidika. In to je tudi glavni razlog, da sem opustil predsedniško mesto. Seveda sem kot predsednik namiznoteniškega odseka še vedno član ožjega odbora in kot tak bom po svojih močeh tudi pomagal. Mislim pa, da je mesto, ki ga je zasedla Sonja Milič in pa še nekateri drugi novi odborniki, zagotovilo, da bo društvo nadaljevalo z resnimi ljudmi in tudi z resnimi programi in, v kar sem še najbolj prepričan, dali bodo svoje nove ideje, kar bo gotovo pomagalo pri rasti društva samega.«
Gotovo se ne motimo, če trdimo, da se Simoneta ni prav iztrošil. A taka je njegova odločitev... Sonjo Milič pa smo vprašali, če si je že začrtala kratkoročni ali dolgoročni program skupaj z ostalimi odborniki in kaj ta program predvideva.
»Mislim, da je to bil nekako šele začetek. Kratkoročni program okvirno predvideva, da zaključimo ali pa začnemo novo sezono s 30-letnico Krasa, kar naj bi bilo bolj v obliki internega proslavljanja. Dolgoročno pa imamo v odboru namen preurediti tajništvo, tudi nekje decentralizirati kot je bilo sicer že začrtano, delo po odsekih, tako da se responsabilizira in uvede nove ljudi, predvsem pa, da se dobi nove moči v odboru samem.«
Kako je s temi novimi močmi v odboru, pa tudi pri samem igralskem kadru?
»V namiznoteniškem odseku,« je povedala Sonja Milič, »je delo že utečeno, v odboru je več ljudi, med njimi so tudi nekateri starši ali pa bivši igralci. Sedanji igralci pa so, razen redkih izjem, nekoliko premladi, da bi sodelovali v odboru in njihova edina skrb je, da nadaljujejo pot za zeleno mizo. Agonistično deluje tudi rokometni odsek. Pri ženskem rokometu imamo že nekako sestavljen mini odbor, ki pa bo konkretno začel delovati šele septembra, sedaj smo pač na koncu sezone. Že lani so v tem odseku imeli svoj odbor in upam, da bo tako tudi vnaprej. Tudi pri moškem rokometu smo letos sestavili majhen odbor. Igralci so pač vključeni v ekipo in v odboru ne moremo nanje preveč računati. Po mojem mnenju bi morali priti v poštev bolj zunanji sodelavci, predvsem starši in bodo pač na tak način, kot pri ženskem rokometu, sodelovali v odboru.«
»V ostalih odsekih, pri otroški telovadbi in rekreaciji, kot tudi pri balinanju, imajo že svoje odbore, ki delujejo sicer nekoliko bolj poenostavljeno, ker dejavnost ni tako razvejana kot
za
utrjevanje dosedanjega delovanja...
»Mislim, da ni nobene novosti, temveč samo nadaljevanje vsega tistega, kar je bilo že začrtano s prejšnjim odborom, z Zvonkom na čelu.«
Od trenerja Šercerja pa smo želeli oceno minule sezone, v kateri ni
pri prvih dveh odsekih.«
Bi se torej lahko reklo, da gre le
manjkalo velikih rezultatov, začenši s prestopom v prvo ligo.
»Mislim, da se ne bi smelo reči velikih rezultatov. Uspehi nedvomno so, vendar ne gre pozabiti, da je Kras veliko društvo in je v preteklosti dosegal še večje uspehe, kot osvojitev državnega naslova leta 1984 in 1985. Tako je verjetno uspeh samo osvojitev naslova državnega prvaka v A ligi. Vsekakor pa se je sezona povprečno zelo dobro končala. Razumljivo je vsak prestop zelo dobrodošel glede na to, da smo pred petimi, šestimi leti prav sistematično začeli delati z mladimi. Rezultati sedaj prihajajo. Ekipa v B ligi je bila med najmlajšimi, edino to je lahko velik uspeh. Imamo pa še višje cilje.«
Kakšne perspektive pa imajo sedaj dekleta v višji ligi?
»Sedaj je zelo težko govoriti o naših bodočih rezultatih v A ligi,« je odvrnil Šercer, »saj vsako leto prihaja do sprememb v sestavi posameznih ekip. Zato moramo najprej skrbeti, da se dobro pripravimo, da dobro treniramo. Nadalje menim, da bo naš cilj obstanek v ligi. Kaj več ne bi dejal, ker je prav napovedovanje rezultatov zelo težka zadeva. Upam, da bodo dekleta čim bolje igrala in da bomo čim bolje pripravljeni v naslednji sezoni.«
»Gotovo je, da bodo naše igralke proti prvim desetim v Italiji nekje brez možnosti, proti ostalim pa to možnost imajo, in, če bomo imeli dobro pomoč s strani tujke, se bomo lahko proti vsaki postavi borili enakovredno, vsaj proti zadnjim petim ekipam.«
Simoneta, imate že v mislih ekipo, ki bo nastopala v ženski A ligi?
»Potem ko smo bili gotovi, da nam prvo mesto v B ligi ne more uiti in s tem prestop v 1. ligo, smo že začeli misliti na bodočo sezono in smo začeli s pripravami za sestavo ekipe, ki naj bi bila uspešna v prihodnji sezoni. V tem smislu imamo tudi stike z Borom (o tem poročamo posebej, op. ur.). Zavedamo se, da bo obstanek v ligi izredno težaven: od 12 ekip bo kar 5 nazadovalo. Glede na to, kar do danes vemo o sestavi drugih ekip, bi lahko dejal, da so tri, štiri nedosegljive: imajo zelo dobre tujke, poleg tega imajo najboljše italijanske igralke. Tako se strinjam s tem, kar pravi trener, in sicer, da se bomo nekje borili za peto oz. za sedmo ali šesto mesto, ki naj bi nam zagotovilo obstanek. Da to dosežemo, pa je odvisno predvsem od kakovosti tuje igralke, kar ni enostavno in ne lahko: tuje igralke predstavljajo zelo težko finančno breme, poleg tega iščemo tako igralko, ki bi živela tu pri nas, trenirala z našimi igralkami in bila tudi v pomoč trenerju samemu, kolikor v društvu imamo zelo velik podmladek. Ni nobena skrivnost, da smo se usmerili na Kitajsko. Trenutno je tehnični nivo kitajskih igralk dosti boljši od evropskih, so pa tudi zanimive s finančnega vidika. Seveda danes nimamo še nobene gotovosti, veliko je birokratskih zaprek, predvsem glede vizumov, dovoljenja kitajske namiznoteniške federacije, vendar delamo na tej poti. Če nam ne uspe, smo nekje usmerjeni na evropsko igralko. Lahko rečem, da bi bila iz vzhodne Evrope, ne vemo pa še, od kje, kajti navezava potrebnih stikov ni enostavna.«
»Glede naših igralk pa bi rekel tole: so zelo mlade in od njih lahko pričakujemo še en kakovostni skok, seveda ne v enem letu, najbrž v dveh, treh letih. Vprašanje pa je, kako bomo znali to ekipo sestaviti. Vprašanje je tudi, kako bomo finančno zmogli to prvenstvo: po podatkih, s katerimi razpolagam, bomo imeli najmanj dve gostovanji na Siciliji, eno na Sardiniji. Za ta potovanja pa gredo težki milijoni, ker jih je treba nujno opraviti z letalom, da se ne izgubi preveč dni šole ali česa drugega. V tem trenutku je naš največji problem prav finančne narave, od rešitve tega vprašanja je odvisno, če si bomo zagotovili obstanek v ligi, oziroma, če se bomo lahko borili za obstanek. Hočem bit zelo realističen in si ne delati nobenih utvar, ne nam ne občinstvu.«
(db)
Na sliki Davorina Križmančiča: trenutek z zaključnega večera sezone pri namiznoteniškem odseku ŠK Kras.
Borovka Bersanova prestopila h Krasu
Ana Bersan
Dosedanja igralka namiznoteniškega odseka ŠZ Bor Ana Bersan bo v prihodnji sezoni branila barve zgoniškega Krasa. Tako je bilo dogovorjeno na zadnjem sestanku med vodstvom obeh naših zamejskih namiznoteniških organizacij.
Prehod Bersanove h Krasu zanesljivo predstavlja pomembno okrepitev zgoniške ekipe pred pričetkom prihodnje prvoligaške sezone. Borovka namreč sodi trenutno med najboljše zamejske mlade igralke, ki je že doslej skupno s svojima soigralkama Laro Posega in Jadranko Cergolj posegala v svojih kategorijah po naj višjih mestih v državi. Zato je- razumljivo, da si je želela nastopati tudi na navjišji ligaški ravni v Italiji, čemur pa vodstvo tržaškega kluba iz tehničnih vzrokov ni moglo ugoditi. Zato je prišlo - kot logična posledica zelo dobrih odnosov in sodelovanja med Borom in Krasom - do podpisa pristopnice za zgoniško društvo, za katero je pomembno zlasti to, da je tokrat dobilo pomembno okrepitev iz domačih, zamejskih vrst.
Uvrstitev Bersanove v Krasovo prvoligaško ekipo predstavlja obenem ponovno potrditev uspešnosti Borove namiznoteniške šole in učinkovitosti dela njenega trenerja Mirana Filipasa, ki bo s pripravami ostalih Borovih igralcev in tistih, ki se bodo prvič vključili v to dejavnost, nadaljeval tudi v novi sezoni, (boj)
Na košarkarskem turnirju »Bor ’92« v Trstu
Cicibor nad pričakovanjem
iz planinskega sveta - iz planinskega sveta
Na zanimivem Borovem košarkarskem turnirju je prvo mesto presenetljivo osvojil Cicibor. V polfinalu je presenetil dotlej še nepremagano peterko Old Bora, v finalu pa le s točko razlike še eksperimentalno in zelo ojačeno postavo Bora Radenske, z katero je tokrat igralo več višjeligaških posameznikov (Ruaro - BI liga, Pozzecco, Radovani in Monticolo - D liga), ki so nadomestili poškodovane ali odsotne Borove člane. V finalu za 3. mesto je Cicibona (zanjo sta igrala tudi jadra-novec Crisma in Beograjčan Crvene zvezde Trunič, ki išče mesto v naj višjih italijanskih ligah) tesno premagala na papirju najboljšo postavo turnirja, bivše Borove člane.
POLFINALNI TEKMI OLD BOR - CICIBOR 76:89 (32:40)
OLD BOR: D. Kovačič 10, Carbonara 12, Korošec 6 (0:1), Kneipp 13 (1:3), Ci-vardi 13 (1:1), Uršič 3 (1:2), Ažman 13 (3:5), Oberdan 6 (0:2); trener Pozzecco.
CICIBOR: Pavlica 11 (0:1), Kovačič 11 (1:2), Jogan 2, Barini 28 (3:4), Semen 15 (1:2), Smotlak 12 (5:11J, Furlan 10 (0:1); trener Mari; 3 TOČKE: Barini, Pavlica in Smotlak 1.
CICIBONA - BOR RADENSKA 85:94
(44:49)
CICIBONA: Crisma 22 (5:11), I. Bajc 11 (2:6), Corsi 4, Cupin 10 (4:4), G. Bajc, Dolovič 4, Iz. Bajc 7, Trunič 24 (1:2); trener Martini; 3 TOČKE: Trunič in Crisma 3, I. Bajc 1.
BOR RADENSKA: Radovani 12 (2:2), Ruaro 14 (2:7), Monticolo 14 (2:3), Pozzecco 23 (4:7), Poretti 19 (3:8), Tul 2, Samec 10; trener Crisma; 3 TOČKE: Pozzecco 1.
FINALE ZA 3. MESTO CICIBONA - OLD BOR	118:117
(70:61)
CICIBONA: B. Pertot, Crisma 30 (5:10), Corsi 4, A. Cupin 6 (2:5), Dolo-
vič, I. Bajc 10 (6:6), Trunič 39 (5:8), Tomšič 25, Iz. Bajc 4; trener Martini; 3 TOČKE: Trunič 8, Tomšič 3, Crisma 1.
OLD BOR: D. Kovačič 4, Carbonara 28 (6:8), Korošec 20 (3:5), Kneipp 20 (4:7), Uršič 19 (1:3), Oberdan 21 (5:6), Skerk 3 (1:2), S. Cupin 2; trener Pozzecco; 3 TOČKE: Carbonara in Oberdan 2, Korošec 1.
FINALE ZA 1. MESTO CICIBOR - BOR RADENSKA 72:71
(38:31)
CICIBOR: Pavlica, Kovačič 4, Smotlak 14 (4:10), Jogan 18 (1:2), Barini 17 (7:8), Semen 15 (3:4), Jankovič 4 (0:2); trener Mari; 3 TOČKE: Jogan 1.
BOR RADENSKA: Ruaro 8 (2:2), De-beljuh 1 (1:2), Monticolo 2 (0:2), Pozzecco 23 (1:3), Poretti 10 (4:4), Radovani 11, Tul 8 (2:2), Samec 8; trener Crisma; 3 TOČKE: Radovani 1.
Finalu je sledilo nagrajevanje ekip in posameznikov. Po vsaki tekmi so namreč prisotni trenerji dali preferenčni glas boljšim posameznikom. Rezultat tega glasovanja je naslednji:
Najboljši igralec turnirja: Robi Smotlak (7 glasov), Pozzecco (6), Crisma (5).
Match winner: Igor Civardi (5), Crisma (4), Oberdan (3).
Presenečenje: Stefan Samec (5), Jankovič (4), Pavlica (3).
Najboljša peterka: Robi Smotlak (12), David Barini (12), Gianluca Pozzecco (12), Marco Crisma (10), Gian-franco Carbonara (7), Trunič, Oberdan, Civardi in Ruaro (vsi po 6).
Najboljši strelec: Gianluca Pozzecco (138 točk), Crisma (121), Barini (119), Carbonara (106), Smotlak (103).
3 točke: Nenad Trunič (14), Debeljuh in Carbonara (9), Oberdan (8), Pozzecco (6). (Vanja Jogan)
Konigstuhl čaka
Se nekaj prostih mest je v avtobusu, ki bo v nedeljo, 12. julija peljal izletnike SPDT na avstrijsko Koroško, kjer se bodo povzpeli na 2336 metrov visok Konigstuhl, ki se dviga na tromeji med Koroško, Salzburško in Štajersko v gorski skupini Nockberge. Po tem gorskem predelu pelje izredno panoramska cesta do višine nad 2000 metrov, ki so jo Avstrijci uredili predlanskim, da omogočijo obisk lepega naravnega parka.
Ker je pot dolga, je odhod predviden za 5. uro izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu, ob 5.20 pa bodo v avtobus na trgu v Sesljanu stopili izletniki iz zgornje kraške okolice.
Tisti, ki se zanimajo za izlet, naj se čimprej javijo na ZSŠDI (tel. 635627) v uradnih urah. Vodja izleta, Lojze Abram, priporoča predvsem točnost, udeleženci pa naj imajo s seboj tudi potni list ali osebno izkaznico za prestop itali-jansko-avstrijske meje pri Trbižu.
Alpinisti gredo na Ortler
Alpinistični odsek SPDT pripravlja 17., 18. in 19. julija tridnevni avtomobilski izlet na 3899 metrov visok Ortler na meji med Lombardijo in Gornjem Poadižjem. Udeleženci, največ 18, se bodo peljali mimo Verone in Bočna do Solde, od koder se bodo povzpeli do planinske postojanke Coston na višini 2661 metrov. Do koče sta dve uri in pol hoje, če pa se bodo poslužili žičnice, si bodo prihranili skoraj polovico truda in prispeli v kočo v eni uri in četrt. V postojanki Coston sta predvidena večerja in spanje, naslednji dan, 18. julija, pa je v zgodnjih jutranjih urah na sporedu vzpon na
Ortler po grebenu Hinter Graf. Premagati bo treba 1300 metrov višinske razlike po snežišču in ledeniku s prvo in drugo težavnostno stopnjo, na enem mestu pa je prehod tretje stopnje, ki je sicer opremljen. Hoje od koče Coston do vrha Or-tlerja je za pet do šest ur. Alpinisti bodo potem sestopali po normalni poti do koče Payer na višini 3029 metrov, do katere je z vrha približno dve uri in pol. Tudi na tej poti so prehodi druge težavnostne stopnje. V koči Payer si bodo udeleženci vzpona privoščili počitek in naslednjega dne, 19. julija, sestopili v kraj Solda in se vrnili v Trst.
Izbira smeri za vzpon je odvisna od vremena, izkušenosti in sposobnosti ter opreme udeležencev. Izlet je namreč samo za izkušene planince, ki morajo imeti popolno opremo za hojo po ledeniku v navezah: cepin, dereze, varnostno vrv, pas, pru-sik. Vodje izleta na Ortler bodo udeležencem pred odhodom posredovali seznam opreme, ki jo morajo imeti s seboj.
Vpisovanje za tridnevni izlet na Ortler je že v teku na ZSŠDI (tel. 635627) v uradnih urah. (L.A.)
SPDG prireja pohod Kekec - Triglav
Planinsko društvo Nova Gorica pripravlja, letos že petič, pohod Kekec - Triglav. Pohodniki bodo šli na pot 16. t.m. zgodaj zjutraj, vrnili pa se bodo 19. t.m. Vodil jih bo Laci Gyoerfi.
V primerjavi s prejšnjimi leti bo izlet za dan krajši, zato pa bodo morali udeleženci v poprečju nekoliko podaljšati dnevni napor. Predvidenih je od najmanj deset do največ trinajst ur hoje, zato se zahteva primerna fizična kondicija.
Prvi dan pohoda bodo udeleženci prehodili pot do planine Stador, kjer bodo prenočili. Naslednji dan jih čaka enajst ur hoje med Stador-jem in kočo pri Triglavskih jezerih. Tu bo prenočevanje. Tretji dan je predviden vzpon preko Hribaric do Tržaške koče na Triglav, spust na Kredarico in nato do Staničevega doma, kjer bo prenočevanje. Zadnji dan: spust po Tominškovi poti v Vrata, mimo Peričnika do Mojstrane. Od tu prevoz z avtobusom do Jesenic. Povratek bo z vlakom.
zadnji dan bo hoje za kakih deset ur.
Prijave sprejemajo na sedežu PD Nova Gorica, Delpinova 1, ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro, do vključno 14. julija.
Ob vpisu je treba vplačati akontacijo 2.000 tolarjev.
obvestila
JK ČUPA
vabi člane In prijatelje na društveni praznik, ki bo v soboto, 11. julija, s pričetkom ob 19. uri.
ŠZ SLOGA
obvešča, da od 30. julija do 2. avgusta organizira turnir v beach volleyU (odbojka na plaži) na nogometnem igrišču v Trebčah. Informacije in vpisovanje ekip do petka, 17. julija, v čistilnici »Roiano«, Ul. Barbariga 5, tel. 414142, vsak dan od 8.30 do 18. ure. Vsak večer bo zabava s plesom in specialitete na žaru.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR
sporoča, da bodo v Borovem športnem centru od 17. do 21. avgusta predprvenstvene priprave za novo sezono. Vabljeni stari in novi igralci. Prijave v uradnih urah na društvenem sedežu.