Z38. Stranko. V UnmiiniL v sototo ZZ. oktobra 19Z1. LIV. lefo Ishaja vuk dan popoldne, tiTiamaft aedell« la pranlk*. litaarati: Prostor 1 m!m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m viiine 1 K. od 30 m/m visine dalje kupčijskl in uradni oglasi 1 m/m K 2'—, notice, poslano, preklld, Izjave In reklame 1 m/m K 3—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročllih popust Vprašanjem glede inseratov naj te priloži znamka za odgovor Vpravnlštvo „Slov. Naroda'* ta „Marodna tiskana1' KaafUva ulica st 5, prltllono. — Teleltn it. 304. „Slovenski tfarseV valja v LlaMiaal U * postu ¥ Jagvalavtfh ¥ latAttttttai celoletno naprej plačan . K 300— celoktno......K^'- polletno........ 150-— polletno.......240 — 3 mesečno......, 75*— 3 mesečno......120-— 1 ........25— 1 .......„ 40- Pri morebltnem poviianju se ima daljša naretnlna doplaCatl. Novi naročniki naj poSljejo v prviĆ naročnino vedno W" po nak.iznid. Na samo pismena naročita brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Ureaaifiž/o „Slov. PUraes" Eaaliova Biloa *L 5, I. aađalropl* Telefon stev. 34. Penise 3?rs|e*a !• »otpisane U sedostao fraakOTane« g*» Rofcaplaov to aa vrata. ~^T2 Possmezna iteviiiia slane 59 por=Z kronl. II Uiszemstun 03 par = & 2*60. Poftnlna platana v gotovini. Ifaliianska sođba o Trstu. Bruno Astori je priobčil v listu »Gazzetta di Venezia« o sedanjem Trstu obsežen članek, iz katerega posnemamo: »Trst preživi ja te tedne naj* težje trenotke svoje krize. Zatvo* ritev ladjedelnic in splošna stavka sta pokazala, kako resna je situaci* ja v tržaškem gospodarstvu. Ka* mor se stopi, na ulico ali v kavar* no, na kak shod ali na borzo, po* vsod se ti zdi, da prisostvuješ po* grebu Trsta. Pesimizem, nezaupa= nje, poparjenost se razširjajo po« vsod, med trgovci kakor med poli* tiki, in ustvarja se atmosfera, ki duši mesto, ki ovira se preostalo možnost gibanja, ki uničuje vsako inicijativo, ki razorožuje vsako vo-, ljo. NajneverjetnejŠe vesti nastajalo med množico, se širijo in ubi« jajo zadnje upanje v bodoČnost Povsod se kriči: »Pogin pristanišna smrt tržaškega mesta!« To se sma= tra za neodvračljivo, in zaman je vsak boj proti takemu izvajanju. Naravno, da se poslužuiejo te situ? aciie vsi nezadovoljneži, vse cen* trifugalne sile v deželi, vsi oni, ki Žele v resnici Trstu pogin, če ne že zaradi drugega, zato, da bi dobili zadoščenje za svoje trditve o av* strijskem gospodarstvu, da brez Avsćrije sta življenje in prospeh tržaškega pristanišča nemogoča. Te dokazu jejo jasno tuđi razni članki polni trpkosti in žolča, v slovenskih in nemških listih v zaledju od »Slo* venskega Naroda« do graške »Ta* gesposte«. Za te liste je pogin Tr* sta že realnost in nobena stvar ga ne more odstraniti. Pravo križarske vojsko vodijo proti tržaškemu pri* stanišču in proti vsakemu trgovs skemu odnošaju z Italijo. Kriče, da nobeno blago ne srne več preko meje v Italijo in noben jugosloven# ski državi!an ne srne več v Trst, da bi tam zaključil kake kupčije. Ta kampanja se je udejstvila že prete= kli mesec. Trst je bil napovedal svoj drugi vzorčni semeni, ko pa se je izvedelo o njem v zaledju, so or* ganizirali Dunaj, Li ubijana in Gra* dec tri vzorčne semnje v časovni zvezi s tržaškim. Trst ie moral svoi semenj odpovedati. Ne priznavati tega stanja razmer in ne reagirati, bi bil težek pogrešek in krivda, ki bi samo povečala škodo in še obte? žila situacijo. Res je, da situacija Trsta ni rožnata, marveč žalostna in nevarna, kakor morda še ni bila nikdar, ali ne srne se pozabiti, da je sedanja pomanjkljivost in zašto) pristanišča posledica velike krize ki pretresa vse zmagovalce in prc* magance, da so to pojavi, skupni vsem deželam. Treba je tore i .za* upanja, in sicer pri voditeljih, ka* kor pri množici. Ne mrmrati in ne slabiti si duba, marveč no Iviiiti svoje sile z resno voljo, to je dolž* nost mase. Ostati tuka i kljub ne ugodnosti momenta in kljub obeta* jočemu se zunanjemu zaslužku, s svojo navzočnostio množiti inicija. tive in vstrajno držati podjetia, to je dolžnost onih, ki so dajali svoje ime deset ali pa sto let kakemu pod* jetju, ki je prineslo Trstu pa tuđi njim prospeh. Zelo se je ukoreni* nil v javnem tržaškem mnenju glas da se misli i o izseliti razne indu* strijske in trgovske družbe, delo* ma v Genovo, deloma na Reko. de* loma v Hamburg. Pustiti, da se SU rijo te vesti oziroma resno misliti na odhod, to bi značilo veleizdaja stvo proti lflstnemu rodu, oroti lastnemu mestu, proti Italiji. Delna krivda na sedanjih tržaških razme^ rah zadeva Tržačane same, še večjn krivda pa vlado. Pa rekriminacijc ne koristijo nič. Treba je pogumno na delo, da se prične zdravijenje tega velikega bolnika. To ni lahka stvar. Veljavni ekonomisti in y>iu blicisti so v uglednih listih doka« zali, da vlada v deželi naoram Tr* stu, in recimo skoro proti Trstu neverjetno nezauDanje, indispoziji ja, da se smntra Trst ne samo za pasivno postavko za državo, mara več tuđi za samopašne£a parasita, ki ga ni moj?oče zadovoljiti z nlkas ko velikodušnostjo in žrtvijo. Do* slej ni bilo pravega razumevanja tržaškega vprašanja .Kolebalo se ie med problemom italijanskega Tr* sta in italijanskim problemom Tr? sta. Trst je dobival podporo kakor kak reven sin in ni se razumevalo, da je bil Trst mnogo več nego eno mesto, bil ie čudovito sredstvo za življenje, za delo, z& ekspanzijo na; roda po svetu. Tega. kakor sodimo niste še razumela dežela in vlada In dokler ne bo tega razumevania, ne bo mogla nobena pomoć dati olajšav obubožanemu mestu in ne bo mogoče tržišča in bogastva be» neškega orijenta, italijanskega ori: jenta, zapet prisvojiti domovini.« Počasi prihajajo Italiiani sam k pravemu spoznanju tržaških raz mer. Ni bilo pravega razumevania na merodajnih mestih, to ie res in rea je rudi, da, dokler ga ne bo, pojde Trst rakovo not. Trst vel i a v Rimu za pasivno postavko, za para* sita ga imajo, ki ni nikdar sit. Bru* no Astori se je povspel do bridke resnice glede Trsta in io očitno po$ vedal. Prav je storil. Moti pa se, da smo v zaledju kdo ve kako sovražni Trstu. Ako je med nami nerazpolo« ženjc proti Trstu, je na tem kriv sam tišti Trst, hi da ebsoja Astori in tišti faktori i, kat^-m bere Jevitc Mi pričakujemo 7^'nl'šania Trst* iz Trsta samega. AVo je nima, pa naj si vrame sve" :; T ; za svoje pro* metno življenje! L'rugače mora umreti! K. Ugled držane, Z državo je kakor z žensko. Čc ne skrbi za svoj ugled, če skoraj boječe ne pazi na svoj dober glas jo stabe govorice prej ali slej po* tegnejo v propast. V izjemnih slus čajih more sicer neodvisna in moč* na ž^na ponosno prezreti vse go* vorice, ne srne pa tega storiti dr* žava, ki ni nikdar čisto neodvisna in ki c-ostikrat niti ni tako močna, t?a bi mogla omalovaževati posledi« cc pndanja svojega ugleda. Zato je država dolžna, da skr* hi ra, svoj dober sloves, in vsak vr idjoč narod se po toj resnici načelno ravna. Stari Rim je branil ud cd svoje države tuđi v maniših stvareh z orožjem v roki in enako dogledno so se ravnali po tem na* ček: Angleži, ki so branili z orožiem ćelo svoj prestiž. — Za nas, ki smo komaj nastali, ki se moriimo še vedno boriti za prizna« m>, za nas ie ugled države še prav posebne važnosti. In vendar vemo vsi, da Ie malokatera država skrbi t^-.o malo za svoi usled kot naša. Ktiv'i temu pa ne smemo, če hoči* mo hiti pravični, zaradi tega na na* sti države, ker šc mani kot država, skrbe nje državljani za ugled svoje dorrovine. V tem oziru bi mogli napisat! ce!o knjigo samih žalostnih doka* zov in tako splešno znanih, da je v resnici od več, če spravljamo z oni-som čitatelia v slabo voljo. Potrfb: no pa je, da omenimo en slnčai, kjcr bi mogli z malimi stroški in tud* z ma'bnim delom mnogo đose* či. To :e delo za naš ugled ob mcii. Preko naše države vodiio velike sve tovne ceste in mednarocJrr brzovlaki vozi i o dan na dan prekc naše države. V veliki meri je odvir sen ugled naše države od tujih t»ot» niVov, ki prehajajo našo zemljo br oni so žive priče naših rarrr^r. n^*e sile. Nobena »lika pa se ne nt;~.nc potniku tako globoko v s~»O: *^iin, kakor ona. ki fo dobi nri vho* du v državo. Zato je največje važ? nosti. da država skrbi, da nudi na meii kar najbolfšo sliko, da dela krnt^omalo za sebe reklamo. Če no: mislimo, da prihaja večina tujce^ iz Italije in iz A vsi..! •, potem moremo reci. di naši c rži vi nikakor ne more biti težko, ra prepriča por. nika, da ie vredna v:>ega spoštovas nj a. Posebno pa je treba misliti na take stvari, ki jih je pogrešal, ko se je vozil čez Avstri o in Italiio. V tem oziru ste-i na pr\'cm mestu čistost. Treba ]c priznati, da je v zadnjem času Južnu železnica očistila vse kolodvore in jih pobe-lila. Vendar pa bi se moglo v tem oziru še mnogo steriti. Tako ie nui» no, da izgine jo vsi ostanki umaza* nih barak, tako je treba, da »o po« slopja mejnih postaj reprezentariv« na, da so uradniki vzorno unifor* mirani, da je v vagonih preskrbije? no za zadostno razsvctljavo in da so garderobe v redu. Zrmanje lic© postajo f« vrro kar Tpliva na porr.ika. Druc vtis pa mu da carina, mejna porcija in pa vojastvo, z eno besrdo naša upra* ▼a. In dasi se je v tem že mnoUo izbob'šslo, vendar se mora še mn^ go napak odpraviti. — Cisto v redu je, če so oblasti stroge, toda popolnoma napačno je, če so suro« ve. S strankami je treba ravnati strogo, in v času številnih tihotap* cev in drugih mednarodnih šlepa? rij je strogost tuđi umestna, ki jo rad prizna vsak tiijec. Toda vedno treba — vljudno5ti. ^^ tem oziru se nam Italijani stokrst naprej. Ka* kor surovost, tako pn ie škodljivo vsako š?kan:ran?e potnikov. \Tai* veČ je zlo pa je men javan je odredb. Če je bilo rečeno, d*. moraio pof* niki izstopiti, potem naj izstopijo in sicer vsi, brez izjrme. NaS* največia *ila je ntli ar* mada. Na meii imamo priliko, da se z njo, dejali bi, pohah amo. Čisto nemosjoče pa je, da bi mogli to do* seči — sicer ves respekt in spošto* van je pred njimi — s kozaki. Na mejo bi se moralo poslati Ie zastav« ne voi?ke m orožn^ke in vso v čednih uniforman. Razrnjana ar» mada ne more nrioobiti državi no* benesja uglerfa in škodu ie sebi, ker nimato tiijci tisteca re^pekta pred njo. ki hi Ca morali imeti. Naša držara slovi naravno#t po izobilju svojih poljedelskih prti delkov. Tuđi v tem oziru bi morali preskrbeti, dz tujec takoi občutL da je pri?.el v bogatu deželo. Na kolodrorskih postaj ah bi so moiti lo dobiti tako ceno in taka dobro hrano, kakor povaoiH v c!eirli. Irt kar ni nazadnie, postreibA bi OiO* rala biti prvovrstna. Prvi vt's, ki £a dobi tuj©C nil meji o m:ši cr/avi, li rnoral hiti: Da je pri nas čisto, da je red, da sđ ljudje go^taijubni in rljudal, da Jtf ernuida silna in da je vs*<-a v iii obilju. Za to naj skrbe ir^erodajnj kro£i! UauĐđEn slm$$£lna. Prra plenarna **»Ja. — Bcojp-ad, 20. oktobra (l*w) T>& darno po ročilo. Kw ^«> »o 7>ogajafvi^ m^d deiBC)krati in »ttaiikjilai o Da&nftl otvoritre narodn« «lmp6čin« SATlaklA l+T 10. uro, j© iaiD3gol pr^dsetinili dJ. Iran Ribar otroriii *©jo ler^dn«« raeadenjo. 4ole ob 11. dop. Ker Jo b{B od vladnih »trank rxsvr»i*?no n«i^«lo °^dF rltr© rednoga z.i^^dan]\ tknpSiina, ft \lada po narr^stnikn Tnir^'strakegu prej hitala kraJJ»ri ukai o raJdjuMtvi isr\|S* nega r^j^lajij.t r umiplu i 149 tut\T^ Staro pr^dsAdstvo *kup^ino je na tt položilo svoj« Junkrija. RadlkftTte 1» sto OdarK je predlflgsi, da s« (rrt>u Ea<\i«TK> pr#d«dNinM t*«ade! Voli ti Je tro^ naj«w rejep* *a pr«w1*©dnik!V< Od*»\-ić j^ #y pet predlaffAJ, da ^e za ra&iKnejE:* pT*«<» ft^dnikft irroli Mihaldiić. Zt>p^t Kralo in tniM. Pr. Koroloo [^ rtkllkmlt1 i?t-arej*i Jf* p. Oo«ar!< Pru^l r%klikW >Tre»ba j*1 konFt^tirati, kdo Jo najutap rc*7*f, ne đ» fv» £ti voli iz vlad^u* ▼^j»' D«nokrAtje: >T4nbA Dftvido^ić.< KruM jo trajni daJj*. »^(fel prrdsMni^ko moatn Proti Vlihai džić.. Nato je ministar Trifki>rl^ nri fital kraljt^ri nkai o o t v o r I I t J prMf»«inik jo imeooral nh to »a »»plA r.ikarJA radik«Jca dr. jHn]I<*a, drm^kr^ ta Agtaton*)t\<*a. miulimfirt* AM«S* [A E«nljoradnikA Benina. OH Fplotnw| hnipu 1^ bila seja raklJn^nA, k^r pr*^ sednik ni dovolil klarlkal^t lUridf besed«. Pnovni red jutriinjo. bS 1(J dop. m rrd©če auto je FoUter i>re4Mv stva. Ivan Podržaj: Slike z nnft rivijere. (Z zleta jugo slovenskih novinarjev v Dalmacijo.) V Solina. Prekratek Je bil čas, kl «mo g& Imeli na raz polako v Solinu. Morda zaradi odsotnosti monsignora Bulića, brez katerega so solinske razvaline mrtve, saj Je on duša, ki je t>živila po tolikih stoletjih nekdanjo rimsko in starokršćansko Salone, kjer so se ohra-nili tud! spominl na prve čaše slovan-Bkega življenja v Dalmaciji. Ob pozni popoldanskl ori smo otopili pri solinskom kolodvoru na ig"^do-vinska tla, V sprematru prijaznih splitskih piPofeaoTJev smo ogledali ▼ naglici rso Salono, od Portae Ocdden-tdlis, pa skoraj do Portae Andetriae. Videli smo dobro bhranjen* rasrallne nmfitoatra s sedeži, stebr! !n *****>. Oboke Dioklecljanovega vodovoda, ki še danes preskrbuje Split e zdravo gorsko vodo. Razre zidove, WSe, ntrdhe. Rimsko fcopališče z bazeni, kanali, garderobo, cevmi t& parne kopeli itd. Dve ali tH starjkrSčanske bazilike, krasne mozaike, vse pjlno poganskih to kt-ščanskih grobnic in sarkofagov. Vm to in še marsikaj drugeg*, Ie škoda, da ni bilo vcv čoss. Gori ob razvalinah starokršćanske bazilikfe, skoraj na izkopanem ptar> davnem pokopališču, si Je poptavil nas arheolog Frano Bulić svoj Tuskul, ne-daleč pa si je pripravil med cipre&flmi svoje posmrtno bivališče: velik earko-fag z latinskim napisom, ki bo pričal našim potomcem in vsemu svetu, da 6mb imeli tuđi Juposloveni svojega Momsena, Roseija in Bendorfa. Frano Bulić je sveSenik, učenjak sve^ovnega glasu, velik JuirJ3loven. Eden največjih, kar jih pozna naša zgodovina. Rojen leta 1846. v Vranjici pri Solinu, praznu Je letos svt>jo petin-sedemdeseletnico.*) Gimnazijo ie štu-diral v priSkem seminarju in Splitu, bogoslovje v Zadru, na Dunaju pa klasično filologijo in slavlstlko. Med drugi mi je bil njegov učitelj tuđi nas Mi-klo£i& Bil Je nato profe«jr v Splitu in Dubrovniku, lel je poslusat na Dunaj rimsko epigrafiko, bil iolski nadzornik v Dalmaciji, trinajst l«t ravnatelj splitske gimnazije — dokler ga ni Dunaj zaradi poAkodovane ilike Franca Jjžefa t njegovi gimnaziji vpokojll. Od leta 1883. Je ravnatelj dri*vn©0* arheolo&kega muzeja v SpHtn. Bulić ie|t pt> vpokojitvi popolnoma posveti 1 raziskavanju Salon«. Re-rultate svojega dela ]• obiavljal v zva-nem >Bullettino di aroheologia • storia •) 2ivIJenJepUnl podatU splitaka >N6re D^Imk. dnlmntn«, ki izhaja s^daj pod imenom sVjesnik za arheologiju i Istoriju f'a.1-nvatinskitc. Nnplsal je mnogo znanstveno - zpodovinskih razprav in član-kov. Bulić perfektno govori in pis« prbsko - hrvntfski, i talijanski, franeoski in nemski. Sedaj dela na zgodovini po-kristjnnJenja n» jurro^lovenskftn oxem-Iju do 12. stoletj« Za to delj je prido-bil vse naše zarodovinarj© in Arheologe. Svoje raz i sko valno delo je priSdl s »kromnimi sred^tvi. Ni se ustrašil no-bene zapreke. S svojim sistem«tičnlm delom je dosegrdl nepričakovana nspe-he in nokazal pot svojim naslednikom. Lep vzgled naii povojni generaciji. Eno glarnih del BullĆevega znanstvenoga iivlj*nja je brezđromno odkHtje cerkve Svmpheriu« - Hesychitw, od-kritje ptokopaliSča Manastirine in Maru-sine, staraga rimake^a amfiteatra, rimske nekropole — v»e to v Solinu. Nadalje v Rižinloi pod Klisom odkrltjo e«rlrr© ■▼. Petra a naptoom >Dox Tr«-plmirus«, odkritje nagrdbn* ploU« hr-ratske kraljice Jelene >Vhor Mihaell Regi Materq StefanU In odkritje eer-kve, kjer Je bil kronan kralj Zvonimir. Bulitova zasluga Je, da ae je obranila Dioklecijanova palafia v Splita, kl lo Je hotel neki bivSl tvstHjski notra-nji minister prodati kot driavni >ka-roenolom«! In arheološki muzej v Splitu, kl je bil dograjen vo velikih borbah 8 bivio avstrijiko vlado komaj med svetovno vojno. Prtfkrbel Je» da bo prižl* v ta murej v#e izkt»pine ie Solina in drugih dalmntinskih krajev. Muzej je la^t naše ujedinjene drfcave, ki bo potovo skrbela za njet»ov.> uredi-tev, kakor to zahteva moderna znanost. Sedaj pa *e naknj o Rulic>T©ra kr^-m^ntfem značaju in njcgt>ve^m rodo-ljubju. Del.) je njejrov princip. Se sedaj kot staree vstajA rano, dela ves dan in prd pozno k počitku. \jejrov spomin j*» isvrsten. Srominja Pe v«eh znamenitih letnic. se^tankov itd. Ni pedant, toda pri niem je vse v najlepfrera redu. Ked je pole? dela važna fmrniica v njegtv vem življenju. Ko sem ira videl pre mi prATili zadnjič, da j« *« vedno tako skromen, kakor je bil takrfet, ko je bilo njegovo ime. te neznano v znanstv#-nem sveta. Zal, da j« bil v fnsu naA«ffa konereaa na oddihu ▼ Ro^aAki Slatini. Njejrovo narodno juprosloTensko «a-vest priča predvsem ibiranje dok um f Titov ra starosloven^ko bo^otluije. Kot ■aopnik velike«* Strjssmaverja j"* P°" toval tMno ▼ Rim. kar J© bilo vzrok, đa sr na Dunaju priveli paziti na njegort> >jugo#Iorentko agitacijo«. Bulić Ja svetovnoznan Juffjetevenski arheolog. Njecovo delo pozna ▼*• znanstveni svet. Dobil je neSteto edli-kovanj in priznanja Ur jo dopisni ali teatni alaa ak^rmj vseh »anstveoik druitov v «lovai\«ke«n in dr»c«n •▼JP tu. Ob njegovi 751 etnici g% ]« x*4rrW &ka univerwk promorirnlA n rvf»Jed| j^stnega doktorja. Muzejski (troitrr* J Ptnju pa mu J© isro^ilo dipl**irv> ^^"f nega Uanstra. V krmtk*»m itiđe »p^ minska knjiga ki bo velikana rjp«MiB sploh, ampak rudi v mednarodnaai k«» turno - politične™ bzirn. P r ▼ i i b i avetovni vv»jnl so •• ibralj uSenjaki vseh narođof, v: M Bidli, P>ljak B!#nkow^W, Hol^r K^ •AT3V. Nadalj« mnoffi franenaki, H*lf janski, nemiki. danaki. rocrmnukl, «i«u> iaraki in drugi uč%njjiki. Naj bi ia«n bljLgohritna aaođa 4Ua Ie mnogn takih mol, kakor j» aai BJ» lić! Njegov sarkofag pa n«j .nlaae i« dolgo vrsto let praien v ve^jo *o*i jm slavo ntAega jubilanta ia a**« ajsm« njene domovine.! — Odkar se je ra*vil A*«■* maJ rationalec — vsaj Rfiodovina p*t> vi tako — spoltnjo posteao it\» rre* jega bližnjega Ni treba otaecjati s4v-' rik Grkov ia lliml>anov, ki ae i*WM* stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 22 oktobra 1921. §tcv. 2.''5 Politične vesti. sa Protiv položi prisego t skupštini. Beograd, 20. oktobra (Izv.) Sto-jan Protić je danes naslovil na pred-6ednika skupščine pismo, v katerem izjavlja, da sprejema mandat v kragu-jevaćk^m okraju in da položi prisego ▼ skup £č i ni. Obenem je proflll, da se Akt prisege izvrši čimprdje, = Komunisti dvigajo glave! >P> bedac piše: Kakor običajno pri na«. Mnogo krika, mnogo odredb proti komunistom, pa mir. Oni pa malo po malo prihajajo iz svojih satišij in priče-Bjajo Izzivati. Čuj ej o se izgovori: podali 6o izjavts nišo veo komunisti itd. Med tem pa sd ta teroristiena banda javno sestaja po ulicah, da ne govorimo, kako sanjarijo o mastavanju! Ml pazimo na te teroriste in ostanemo pri Bvojem: ne v Splitu in nikjer t Jug> slavi]i ne srne biti komunizma 1 = Odložen ođhod antantne komisije t Albanijo. Beogradski Preabiro poroča iz Pariza: ženevski dopisnik lista >Journal des DfebaUc javlja, da jd antantna komisija, kl bi imela odpo-tovati t Albauijo ▼ ftetrtek, prelDžila Odbod radi tega, ker eden izmed do!o-Čenlh članov ni hotel sprejrti t^ga mandata. Dopisnik «matra, da se bo me?tr» tega člana moglo takjj popolniti, tako da bo komisija lahko odpotovala pri-hoduji teden. =3 »Vrnlto nam našega cesarla!« Monarhistična propaganda se Širi po Avstriji in Madžarski že čisto odkrlto. ' Avstrijska monarhistična stranka se te |K>vspela do te smelosti, da je poklala posebno spomenico veleposlaniSki kon-ferenci. V tej spomen 'ci zahteva obno-vitev stare avstromadjarske monarhije. Spomenica naj?laša, da je bilo s proglašeno republiko uzadovolienih le malo Živl.iev. kam osrrevall so se za nio v glavnem Individuji, ki se plašijo dela, iujci in razllčni fločin*ko razpolnženi ljudje. To je vsa opora republikanske^a Sistema. Na povelje ni mogoče izpre-menlti v republikance podanikov c. In kr. apostolskega veličanstva. Spomenica se zaključuje z zahtevo: Vmito »am naSnesra cesarja! i = Mllnka proti zvezl t madžarski- ; ml klertkalci. Vodja slovašklh klerikal-cev poslanec Hlinka le v svojem crovo-m v Prečovu Izjavil, da ne more biti fcredlSče slovaSklh katolikov ne pri bu- j dlmpeštanskih jrroflh in ne v VarSavi, j fcmpak edlnole v Prasrl. Skupno delo- i vanje z madžarskim! klcrikalci je ne- ] jnogoče, ker so vsl sovražniki Slova- i tov. pač pa je mojroče sodclovan*e s j slovaškimi komunisti In agrard. O slo- ! Vaški avtonomiji ni izgovorll niti bese-đlce, I == Češki list! tn reUtcv gornje- \ Ifezljskega vpraSairia. ZanlmM so ; glasovi česTcesra tiska o reSltvi jrornje- j Ilezijskeea vprašanja. Vse Časopisje j $e bavi obSirno s tem predmetom, j »čas« piše med drustfm: Poljski nacrti j ga bodoSnost so v clavnem vedno te- j neljili na Gornji Sleztji. kjer so bilo i rtle, ki naj bi napravili Poljsko za de- i ansko velesilo. Bilo bi tragično ln ne- j »ravično, če bi se vzele poljskemu na- i ■odu vse te nade na možnost nadali- | icga razvoja. Zveza narodov ic hotela )ItI pravična In je upoštevala v cnaki tnerl poljske in nemške interese. »Na-jtodnl Listyc: Gorniešlezijsko vpra- : lanje ni samo nemško. ampak cvrop- ■ $ko vprašanje. To pomeni, da se Je j inoralo ozirati tudl na pravične za- i ntev Poliakov na podTajd versaillske : mirovne pojrodbe. Zveza narodov je. i resila to vprašanje na moralno-inter- i nacionalno politični podlaci. »Narodni Politika«: Nemčija dobi dve tretjini. j Poljska pa eno tretjino dežele. Zato se [ Be more govoriti o nepravičnost! na- j pram Nemčiji. Vznemirienie v Nem- j ciii je psihološko razumiHvo. pa se bo poletio; Kre le za posledico poraza. Zmagala je Francija, čeprav ne v pol- j ttem obsesru. Z našega stališča je treba j pozdraviti rešitev. čeprav ni popoino- * ma v zmlslu poljskih želja, že v Inte- j re*ti naših trsrovsklh odnošajev % Poljsko. = Italijandco česocisje o re^Ttrl fornješlezijskeKa vp rasan ja. Nittiiev *Paese« se jezi. ker ie antanta uničila jjorniešleziisko industrijsko ozemlie. ki fe eden redkih vlrov evrODskesra boem- stva ln pravi, da so r* dali saveznik! naj bol j skrahirani in najnezmoJnejSi državi na svetu. List meni. da Nemčija vsled tega ne bo mocla plačati svojih reparacijskih doljrov in da bo morala vsled tega trpett vsa Evropa. Italjanski zastopnik pri Zvezi narodov pa je zadovoljen s to »strogo pravično in nepristransko reSltvijo«. — »Po-polo Romano« pa piše, da fe Zveza narodov Je vedno zaslepljena od svojih versailskih ustanovitellev. Nemčiia se ne bo nikdar odpovedala odtrtanim cornješlezijskim krajem. Franclja ja ustvarila med Nemčijo in Poljsko brezdno sovraštva. List pravi, da ima Nemčija železna pljuča in cl a ie Foch ne bo moKel nikdar zadusiti. — Iz teh kratkih eitatov je zopet rax\idno tradicionalno sovrašrvo Itfllvie napram slovanskim državam, ki sf moraio končno zjediniti vsai v srosnodarskein ozlm proti (talijanski megalomaniji in streti slavo protislovanski politični kaci. » Italijanska politika v SrWa)i Evropi. >Coeke Slovoc piJe o novi orijentaciji iUlijanake politike v Srednji Evropi pod vplivom nacijonalističnih elementov. To je razvidno s tttlitda Italije v zapadnoogrskem vpraa^nju. List pravi, da bo ta tenđenra slabo vplirala na ffjspodar*»kd odnoiaje med Itilijo in državami male antante, ki so se v zadnjem easu priželi tako lepo rasvijatJ. = Poljski drlegnt aa Portom^e. Varfava, 20. okt. Poljski poslanik na Punaju Szarjta je imenovan za načelnika poljske^a odposlanvtva za konfe> remeo v Pbrtorose. rr Poljski finan^ni diktator. Ob n*jneufodn-ej*ih razraerab Je naatopil novi poljski finančni ministar Michal-eki svoje ministrstvo. Poljska ima skoro 200 mllijard mark notranje^a dol ga in 8 milijarde 35 milijonov frankov v »Utu do!§:a v inozemstvu. Razven tega s# izdaja detetkrat već ne?o •• tu»e~ jema. Michalski prari, (U treba ^vliati industiijsk^ produkcijo in povsodi nrt-sti skrajno šteđenje. Zato hoče zelo smižati število državnih nameič«ne«v in zase r^klajnuje pravico sveta pri vseh projektiranih izdatkih, zahteva opustitev naznih sunanjih uradov in izbris vseh svot v drfavnera promčn-nu, ki nimajo zakonite ^nore. Finančni svet, o katerega dikt-^onki moči se toliko govori, bo tvor !5 članov. sr Bciand Zvesi «i;ieških in aaae-rlikih norvinarjev. Zveza ajifrlefikih in ameriških novinarjev je priredila v Pariru na čast mlnUtrskemu predsed-niku Briandu dine. Na pozdravni nagovor predseđnika zveze je odvrnil mi-•aistreki predsednik, da bo odpotoval v Wsshington zato, dat bo pokazal, da hoče francoaka vlada v interesu Fra»-dje in vseh drugih držar na evetu -roditi politiko miru. Dokler bo on nače-loval vladi, se bo trudi!, utrditi mir ln olajšati nemžk^rau narodu moderniziranje NemMje ter skrbeti za t*>, da «e spoSrujejo in izvriujejj mirovn« pogodbe. KonSal je s tem, da je izraiil svoje preprifcanje, da bo »*4c»voljila wa-shigtonska konferenca želj« vse^a sveta. cs ĐItII francoAI nlnistrskl pred-sednik o zunanjm položaju. Na shodu sodallstičnih radikalcev ie imel Pain-Iev6 srovor, v katerem je rekel med drtirMm: FrancHa ne zasleduje nobene maščev^lne politike Ona hoče le roto-vost, mir in Izpolnltev reparadj. Ovlro tvori le še nem§ki mllitariasem. kate-resra korenine It nfso fzrMvane in ki še vedno živi v svojih nrindpih. rzr Resni nemiri v Rusiji. »Berll-ner Tldend«« Javlja iz H*lsingfor»a: Vsi listi poro^io b nad»*ljnih r^imih T»emirih v ruskih pnbernHah H#rk.*>v, Orel in Kuhan. Prebivalitvo j« sovjetske nradnike prisililo, da so prenshali x zaplembam! živil. Sibirija se brani sprejematt begimce Iz pokrajin, kjer divja lftkot« 7s Nova Iredentistična stranka m Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo. da se je tam ustanovila nova stranka« katere program ie vzpostavltev teritorijalne integritete Madžarske. Zt pred-sednlka stranke ie Hl izvoHen blvS . državni poslanec Terdlnand Urmanczy. f Iz aaSe kralfeolne. — Kralj Alek^ander Binn!Lini|n. Naš novinarski starotta Juraj Đianki-ni ie prejel nakcadno k stojmđu jubileju brvojavkto, v ka tori mu čestita kralj Alekaander na petdesetletnici njegove-ga sasluinega novinarskoga dtlovanja. — Za spomenik Miloradu Dra< Ikavicu. Beo^radaka »Pravda« pri« občujo na vso \ugoslovensko |av> nost apel za zbiran to darov v svrho postaritTe snornenika umor:enemi ministru MilnraHu Draikoviću. ~ Hrvački kiretje »a pot« v Sti-mađijo. Te d*i fr* okoli 2 hrrntskih km#tov U lapori* in Me :1 r.r**ni7.ir%n v Va-raidinu, ki?r t • UMlo n*d r»00 kmetOT. Ker r* ." --Tiogoče, da bi *lo lako veliko ^m!':-. kmttov na#nkrat. «e J© J*tevil> zl^tmikov redneiralo na oko!i 300. -r- Tlaa* ba đalatalinske rtT.-i^. Minis.trski svet ]^ ♦»dobri 1 kredit t *na-skn «nejra milijona dinarj^v ra naba-to potrebnih ribarskih potr#Hi£in z* naie dalmatinska ribiče, ki hodo dobili te potrebftčine za nabavno cenj. — Vladna pomol Hvam. Z ozirom na izredno veliko Jkodo. ki jo j* na-praviU filoksera v hvarski oblini, je finftn&nl minister dr. Kumanudi d.>vr>-111 Hvaru r>ro«t uvoz Aest ragon -»t če-fckoalova&keiTA sladkorj«, k^ pa 1* >-•*-delila hhrnrska oVina nrebfr-1 *-i* Hvara, Grabliii Jn Brutjft. Fln«n^ t-nlster Je poslal ITvuni densrno • ^ ■ «i v mesku Ak^ll 1.020.000 kit>n, ■'- i© morla oh^inA ■ tem dsaarje« vu^att OTOim« «riiw>. — Naf**^fa >nr«*l<»v«»«1k» ^^-rni-€•, k1 #• je im#noY»»l*» cio »Maj >Qaitlr tvo Nov*nibre<, j<% pri Sin )nr>t last >Tn-fr3slovewik9 d. d. na ^ul^Jrn« v Pnlit. kj«r bo >"i »rnanfla pvr>t» i*w«. J»rt«mi-da j# »graj«na l*t* 1900 ▼ Batl^ ▼ Am§-riki t*r j# ^l^a 1% m. U «T>Hli»k^ luk« odrleve s rmvHmtcin \n slfT««nl v Jofno Ara#Hto, ki bo pt^lna prior* »**• najveće jt^fi-n^*^ rn f»«ifrm morj». — PH'M rlbotai^e. Na T»arn!ku »Vodlr««, ki je do^^el tn ftrd v fcibmik, so aretirali nek^ra Benića, ki je hotel vtfnotapit! n*A 5000 Jtottm«*ot rrf»>>rnih Vron sa s«keffa IUliJtna EUrrrelliJa. r Zjidrn. Meodrešens domovina. — Proti j«|rf>*lovrnrfciw Kolom v Kadro. Na kC!ile in se naselili v Istri in Trstu, *© r>H to fuj ajo. d* so po-polnoroa zaT>»iSl^*ni in ifmoriremi. Po-seHfio se nritofcijejo o pogtspfmin blv-iih navdn^enih av»trij«kth priflA^tr, k1 jlh firefan]a|o r b^fledami: N-ohrti beimne« ne bo đobil stanovanja. Mo^li »t« oftoti ▼ Da!»MHji. Mi ▼»» ni nihfte klieal wn' — Tmovtki jrozd ittd Oorfco t Oa^iffl* Iz Gorice poročafo. da Je 18. t m. Isbruhnn velik r>o?ar v zn«nem. neV-daf prekrasnem frnov?;kem zozću nad OoHco. Vojna, kf Je điviala okro«: Sv. OanH'ela. ^e rmć nrece! rx>*kodrkv«U, •eda! nreti ocromni o«renf. da sra r>o-notnoma nnf?'. Oasff w nrfSl! vMtki odde^kf vojaStva ali «u*!a ln nomtni-kanje vod« 1« pocpelujeta požar. Revefaclffl na Portaofll- — d Lfzhonu. 20. oktobra. Mili« tftr!«tf£no tflbatije Je rmnptnlo breF krvolitf«. VlnJ* ja od«topila. Bivši reTclaciontr Marqtielle bo sesisvl) novi kabinet. tzkazovali ćast t>nim, ki so vse svoje livljenje posvetili svojemu narodu, tuđi ne n. pr. Francorov in Nemcev, EadostnJ'A naj vzgled na^ih brator Ce-poslovakov, kl no zamudijo noben^s prilike javne proslave nesebiftnega dela onih, kl so živeli in le Žlvijo za narre-flek svojega nareda. Ne Bflmo hvalež-nost, ftut pravilnosti in priznanja za-bteva, da se spominjamo javno vseh onih, ki se >per eininentiAm« odliku-|ejo s svojim delom. Vsako delo zar iluži nRjrrađa, tem bolj delo, kl Je neka] več nego naradno icpolnjevanje Iolžno8ti. V tem otiru *e ^rrefii r>ri nas na ra-ftun narodno zavesti mnogo Te* nego mislilo razni Unitelji. Prišlo Je že tako Baleć, da s« merijo caslui^B splolnega Iralturnega dtlovanja le le po stran-karski pripadnosti. Eni očitajo osebni kult, drugi nazadnjafko svetovno nadiranje, trefll progla*ajo >deslnteresse-ment«, četrti pa *ploh ne vedo, da bo Jugosloveni ln tako naprej! Naveezad-nje ps »e oglasi kdo. ki m^ni, da Je Beograd le za Srbe, Maribor sa Stajer-ca. Zagreb za Hrvate in kre£j|*»mu le i* Pr^kmurce itd. Komcretnib ulu^ajev ni treba navajatl. Bilo bi jlri prevH* tu ln tiim. To dokazuje, da smo Kaslenlje-oi >ku1turnf separntipti«, £e Je uiro ravnanje splob ie kulturno. Ravne kultura je naieanesljirejai medi] sa flrtsfbojno SROsoavaaJe poUttčo« dile- renciranih skupin. Toda grem preda-leč. Je že tako, kdror mora — noče, kdor pa hoče — ne more I.., Tuđi v tem »žiru je Dalmacija pred nami. Bi! Je i« mrak, ko naa je solinski sokolski narašSaj pred Bulićevim Tu* ikulom pozdravil s krepkim > Zdravo U Lepa mala SokMira pa nam je predala kito evetja « Ijubko dobrodošlico. Bili smo presenećeni s fino nostrežbo Iju* beznivih gospa in gosp^dičen. >Kox* jake Je doli klieal in klical, mi p* bi najrajše kar bstali v prijetni družbi. Po prisrčni poslovitvi smo vendarle zapustili Bulićar Tuekul in hitsli na pamik. Na poti med rasvalinami Salone se je sdelo kakor da bi gororili tamni si* dovi o noftnih »krirnoatih poganskih in kršćanskih Rimljanov in Rlmijank, e sljlainih prireditrah v amfiteatru, e verskih eeremonijah starih kristijft* nov, 3 prvih Jugo^lovenskih kraUlh in krnliicah na dalmatinski zemlji, e vsero, kar Je bilo davno, davno... Je lepih spomfnov nas je prehudtl koma] dam«ki orkestar na rrtu >Be-lega orlac ob bajni razsvefMivl v dni-žbi gostoljubnega splltskega me-&£anstva. Drugi dan no zaključku kongresa je bil le slet ▼ romantični Om li, karB-rega se pa nisem ud*l?tilt ker sva s fteao I«^#U ogledati Split te se poslo- vi ti od simpatične Jugoslovenke ii 8i-benlka. Veo kolegov jd odpotovalo preko Dubrovnika, nekateri bo ee vrnili pre-kt> Bakra, mi pa preko Metkovića in .Sarajeva, kjer smo posetili kraj aten-Ut* in malo karamo, ▼ knteri se ]• mY*dil Princip neposredno pr«d i»vedbo stejsga nacrta, ki j* po volji usode in Jugosl ^venskih r^voludjonarjev po-spesil nsis ocrobojenj« in ojedlnjsnje. To 0o utlsi s naaaga sleta v Dalmacijo. Nišo ponolni, tođt odkrito«r&-ni. Naplial eem Jih s dobrim namenom, kl ga j« rodila želja, da bi •• nafta sir-ia javnost sainteresila m. naio jugo-■lovenskb rivijero. Dalmaslja ]s rkljub srofl sapnW%-nostl t gospodarsko-orometneoi osim nala prava >dev<*ia deitlac, kjer ne ra* stej^ samo roziči in ponv^ran^e, palme in limone, ampak se poii tudl pravi nariion»»lizem, fiato jugoslovenutve. Kakor rovoHjo stari dokumenti ■» enot-n«n Ptarodnvnem Flnvan*tvti Dalmsrl. je, t«ko bodo morali gor.irlti hndoči zgodovin^ri* o n^>nem .fugo«lr»ven«tvn t ft**u, ko *o »»lov^naki pvtonomirti nosili vodo v moHe, hrvMskl pepamti-*»tl šore v rnHf^evpke Aten^, ko so ▼ Heogradu Igrali ris ln Irnm, v Sura-Jevu pa Iskali versko dlako t politio-nsm Jajcu, Telefonska Ifi brzojasins par!! *iJac Krali HtakitflBdcr. — Bsograd, 21. oktobra, (Izv.) Po ratnih glavnih mesrih, osobito ▼ Ljubljani in Zgrebu krožijo ne. Kontrolirane, naravnost fantastične vesti o kralju Aleksandru. Te vesti prihajajo po većini potom italijan* skih iistov iz Trsta. Ntmen je nro* zorcn. Vsi dopisnik »a je obrnil na merodaina mesta in iih opozoril i-.a te vosti. Glede boJerni kralja Alcfk« sandra lc donil t-^no za^otovilo. da je r.ti kralj Alri'snder v re«nici bolehal na vnctiu Tiepiča TApnen* dicitis). Bolezcn ic /t starciSetia iz. vora. Glede nir-;? ve od povedi na prestoi pa ni potrebno, da bi se :e enkrat vest »Chicago Trihime« a.do na Srbilo 145, na Vojvodino 75, Hrvatsko 70. SJovenifo 35. Bos* no in Hercegovino 30. na Dalmacijo 9 milijonov in okoli 30 milijonov di. narjev na uradniške podpisc. PO\rRATFK MTNISTRSKEGA PREDSEDNIKA PASICA. — Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Vlada }c »noči iz Pariza preiela po* ročilo ministrskoga preds^dnika Pa Siča, da se pripravlja na povratek Prihod pričakujeio prihodnio src^ do. V političnih krogih matraio Pa* šičev povratek za nuino potreben. Minister Krizman ie tuđi preiel od finančnega ministra dr. Kumanudl. 70 pi»mo o PcSičcvem povratku. REORGANIZACIJA KONTRO LE VALUT IN DEVIZ. — Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Generalni inspektor ministrstva fi« nanc Slavko Pctrović odpotuje v Zagreb in L i ubijano, da se s trgov* ftkiml in bančnimi krogi pon-ctuie o praktični uredi tri odborov za kon trolo valut In deviz. ALBANSKE RAZBOJNIKE VO* DUO TUJI AGENTJE. — d Zagreb, 20. oktobra, »Riječ« poroča iz Beograda, da pomeniajo dogodki v Tajmišjh začetek arnavt* skih akcij na naših mejah. Naša vlada ima nepobitno dokaze, da ar# navtska akcija ni samo navadna razbojnička akcija, marveČ da ima značaj te hn i eno organizirane ok< čije. BoIgniUL BTA1TBOLIJSKI O POLOŽAJU BOLr O A RIJE. — Sofija, 21. oktobra (Izv.) Povodom Jubileja ministra proBTete In pe«-nik:* Cerkov*k«ga *& bil* v niag-Jvam rojstnera kraju v B*li cerkvi valike 8v#ftano8ti. Keo* »• Je pred kratkim po-vmil U Sviće minUtraki pr©da«dnik Bt*mbolij«ki, jov Beli cerkvi priredila »emljodelika stranka veliko kmetsko iborovanje. Na tem zborjTa-n]u Je glovoril n^J tri ure ministrski predsednik StrvmboliJ-ski o notranj^m in rtinanjem položaju Bolaarljo. Med drugim je raipra>vlj«al rod o p^kusih FardinQn(k>T«ffa povratka na prectoL SUrabolljaki je errl&ao irjavii: »Km«t-)e! Ne reHeinite, 4a je moffote, č* m vrne v DofjTariJ« Ferdinan«! in »j^ffov politični rrž'm. Imamo dane^ novrg* rarja, ki vlada po naSi vo-'Ji. a ne ny>rav-Ija A žave po svoji volji. Več te^ko^ bi lrotli e prrdscvlniltOTTi republika kot pa jfb irrvimo t*^*\ r Porivom nn!*nrjj" Jr rfien«! N'mn n'kjor zananje^a ne-pr!jVr!ja! Vsl n»Ji n/uprotnikl r državi po por«*eni. F^r'1*n«nd j« r»ri r>ns nemoso^. Km^ki narod ho^e obdr^.nti n*d 20 l*»t x\ndo t r.*kri»u da r*Z\ dr*a-vo. Nikdar pa n* pridao na vlado ko-munisti ali Ferdiniuidovci.c Govor Je BfLBrairU na> mpoiioo fflobok vUa. PROCES RADOSLAVOV. Zasliievanje fceneraLi Žekora, — Sofiia, £"). oktobra. (Izv.) Oe-neral 2 e k (- v je sprejcl obtožn.o šelr v razpravni dvorani, ko se Je tnm pred dnevi javil. Hivši Kenerali^imus bol-Karskc vojske ic po katastrofi BoUa-rije odšel v Berlin. Državno sodišwC mu ni dovolilo n ka 7 dni za odsrovor. marveč je moral podati takoj svoje izpovcdbe V imenu 2 trk ova je predla-gal njegov zagovornik To^kov dovabilo številnih. uglednih politlkov. jfcneralov in diplomatf^v za sved ke. Branitelj , Jklanja krivdo in so'.nltle.'bo 2eko\z pri nar>''Vedb; vo ne Srb:ji in antanti. Ko je sodni dvor 2ekovu Dredo^il. za-kaj se ni popreje vrnil v drrr.ovlnc. ie odjfnvoril, da so ga zavirale — tujc države. BOLGARSKO r MADŽARSKO PRIJATELJSTVO. — d Beograd, 2<\ oktobra. Pres biro poroča iz Budimpešte: Mec iMad^arsko in Eol^arijo ?e stalm vzdrž'jjejo in krepijo odnošaji dc brega prijateljstva. Društvo »Ti. rcnva« deluje med intelii:cnco V sploh v izobraženih me>čan«.ki' krotiih. Pred nekatenini dne vi i društvo v Budimu priredilo veli! konce-t, katere^a po so udele/ii vsi odlični Bolcari, da bt se manife stirala solidarnost. Pri koncertu s« bili navzoOi tucii trijc Janonci, ki s nahflja'o ra Mad^^r^kcm. Ncdavrs so ic ustanovila boliiirska tr^o\^k in pod i etnička drtTŽba n*>d p-^c1 sudstvom Iv?na StoUnovitsa. biv Šecfa poslanika v Sofiji, ene^a izme najvdanei5;h ljudi bivšemu krali Ferdinandu. V času vladanja Ferd nanHa je bil Stojanovits kot uprr \nteli no^re in brzojava eden izme-cjlavnlh p.£enrov kralja Ferdinnndr Stojanovits je znan kot ognjevi £jermflnofil. DEFINITI\rN A R A 7DELITEV GORNJE SLEZIJE. — d PanV, 20. oktobra. Zvezr narodov naznanja, da ie šlezijsk: mejo določila tako*le: Meia Cr3 o1 Odri od n|enet!a prihoda v Gornjr $!ezi?o do Niebočana in potem nro ti severo*vzhodu. Pri tem ostaneic pri Poljski občine: Hohenbirken Adamovvitz, Bo^unick, Lisek, Sur min, Zwonovitzt Chwalenczicz Ohojecz, \Vilcza, Kriewald, KntL rov, Preiswiczf Makosa, Končawi ce, Pavlowo, Ruda, Oriekow ir Hohenlinden. Nemčiii prinadric občine Ostrow, Markowlez, Babicz Bureci, Stodol, Niederdorf. Pilcho witz, Nieboro\vitz * Hammer. Nle borowitz, Schonwald. Ellgut * Sabr ze, Sosnica, Mathesviorf. Zabo^s Biskupic, Bobrek ir ■■■•lOiubcrr Meja teče potem med V^ icsb^rgorr« ki pripade Nemčtii. in Pirkenhoi mora, ki pripade Poljski, ter teče potem proti severozepadu. Nemčij pripadalo te občine: Korf. Mieho wic, Stolasovic, Ptakowic, Larisch hof, Miedar, Neudorf, D\vorok Kottenlust, Potempa, Kelc, Za wacki, Pluder. Pcten^orf, Klein!« diewcik, Skrid!owic, Kwe5tian, Ci elna, Cziasnaw fn Sorowski. Polj »ka dobi te občine: §ar!ai, Racien ko, Trockenberg, Ncurepten, Alt repter^ Alttamovric (RvbnrO. Pi^t^ setzna, Borušo^nc, Mtkola^kf Drahthammer, BruŠiek, Wustcn hammer, Kokotck, KoSmlder, Pa-wonka, Spie^clfcld, Cro5»!adlcw nik, Glhvic, Kohčic in Lissau. Se verao od zadnjeda kraja se strini? meja s staro državno meio do toč ke, kier dosega fe dolnčene meje med Nemčiio !n Poljsko. i VELIK VlflAR V PARIŠKI I ZBORNICI. ! •— Pariz, 20. oktobra. Orv.) Povo-i dom razprave o zunanji r>olitiki Fran-čije je nastal v zbnrrrci velik vihar. Poslanec M a n d e 1 (nristaS in osehni tajnik Clemenccnua) je oštro nap«dal vlado. Kritiriral je politiko redanje vlade slede izvedbe vcrsaillskesa miru Došlo je do incldentov. Parlament w morali zapreti in zastražiti. BEG IZ BURSKE. — d Pruga, 20. oktobra. »Tr£ buna« poroča, da prestopa dnevne 500 becuncev iz Burška čeSkoslova ško mejo, zlastl dclavci in inteli-genca, ki %o pobetjnili iz stralii: pred zaslcdovanirm Iforthvjevc vlade. Ker se s prihodom teh eml grantov veča brezposelnf»fit, io brt tialavska polici i* odredila »trožie nadzorov&nie mele in dovoliuic preitop granice Ie delavcem, kate« rim se nudf rr»o*nn*t r^s^'Jk«. ATENTAT N\ AMrRI^»'FnA PO-SI VMK\ V PARIZU. — ParJr. ^0. nkrohrn. V?eraf le bil fzro^en nn scde.'u noOonKtva nmc-rlSkih Združenih dr^av zTvoi:-ck s nr\r-furnl. naslov'icn nn ^mcif1cen Do-In-n'kn Hyron H'Trl;kn. ZavoiČc-k ^o prc-ncsil na pnslanlknvo stnnnvanic. kier le nieeov s!;!i^a ^dnrl znvoi^ck. k! le vsehovnl raz^trcHlre snnvi. Rn^^tre'ha je ranila slugo na nosah in poSkodo vala sobo. 238. Stev, „aujvcoiSKi NAKUU", aiic 22. oktobra isai. iTcjn 5 Dneune uestl. V L/ubi/ant. 21. oktobra 1921. — »Demontiran]« slovenjtva!« Separatisti, o fcaterih s« no moremo ubrani ti domnevanja, da ne ia-«l©dujejo čistih namenjv, so izmislili novo geelo, ki naj ustvari v slovenski javnosti ne-* voljo in ogorčenje proti državi in proti »rbskemu delu našega naroda, geslo o — demontiranju slovenstva. Vpraiaino gjspode, ki si nepoklicano prisvajajo pravico nastopati kot repre-zent&nti naAih kulturnih institucij, naj nam točno in precizno povedo, k d o hoče demontirati slovenst-v o ? Naša država? Naša vlada? Beograd? Kdo je tišti junak, ki si drzne to trditi? Ali ni letejna lopovščina, ako si gotovi ljudje v bolni svoji domišljiji izmišljajo take bedaste >ftlagerje< rgolj v to, da bi prealepili, zavedli in za s trup ili ljudsko mase, dasi vedo prav d:>bro, da smo slovenstvo s svojo narodno državo pravzaprav sele montirali, tisto slovenstvo, ki ie preje pod nemiko pe»tjo že umiralo? Zato pravimo: propalica tišti, ki govori o demontiranju slovenstva v fta-6u, ko je pri nai državni jezik slovenski, ko so vsi uradi slovenski, ko su sJovenski vsi učni zavodi od prvega do uadnjega, skratka, ko je Slov^neo na »roji zemlji svoj goapod! Kdj bo Sel za tukšnim Spitignevom? Poiten Slo-venec, ki ljubi svojo JMva viniklo eroboib, in ki jo zna tuđi oeniti, gotovo ne! Za Spitignevi ne jrremo! — Kaj p ome ni tor »SloTen^JC« z dne 20. t. m. jo priobčil tolc notico »Poslovilni dan za rekrate.« Prihod« njo nedcljo, dne 23. t. m. dopoldnc ob 9. uri priredi D&kaniiski odbor y »Kamniškem domu« v Kamniku skupni posjovilni dan sa fante. ka* teri boda Šli s 1. novembrom k vo* jakom. GovoriH bodo govornik: poznavale! vojažkega življenja.« — Ako uvažujemo sistematično gonlc ^ klerikalnih listih proti armndi. ' o upoštevamo. da klerikalci na f ojih shodih zahtovajo, da se uv©» de pri nas mllica mesto stalne vol-tVe zakaj, to verao vsi, smo si lah* !. na jasnem, kaj nameravajo kleri* I lci s svojim »poslovilnim dne« - m za rekmte.« Naša armada je z* s noli me tangere je svetinja, kl ne damo blatiti, ker je edino lam -T ro sa našo boljfto bodočnost in raioa za odrcSenfe naSih podfan mljenih bratov. Zato kličemo: ro« ke proč od naše armadef Nače ob* lasti pa pozivamo, da * vso energl* jo v kali zaduSe vsak poskus razkro ' 3 naše armade in naj ta poskus pri« a ja od fo ali one strani! — Malo odjjpovora. Neki »praktični sodntk« meni, da sta moja dva Jlinka o našem kazenskem zakonodaj-5tvu v »SIov. Narodu« več škodovala, - kor koristila. Mislim, da Je Se prav posebno pri nas naloga znanstva, đa romana pri zsrradbl naSe mlade države, četudi Ie z opozarjanjem na stožeri-' napake. Zato naj ml moj srosood ]< tik ne zsmeri, če ostanem pri svo-fi trditvah in popravim nekal njegovih /« iot: 1. Sodnik ne srne biti pravorvo-u:, ampak to je Ie zakonođajalec: 2. -^kon jo v momentu, ko Je obnarodo-wn, nresoiati Ie rx> faktično z danim 1 esedilom izraženih idejah, ne pa do ti-stih idejah, ki so zakonodavcu ostale v peresu; 3. arjrument, da bi O6tali tiskovni vsebinskl delikti ob morebirnem ukin.ienju porote brez sodnika, ker iz-rednih sodišfi ni več, dokazuje preveČ, torej nič: po istem razlosrovanui bi ostal brez sodnika rudi umor. ubol Itd.; 4. v internih sejah se ne srne usrotav-Ijati defanskih okolnosti, ražen ako se hoče ubiti moderno pravno postopanie. ki zahteva, da se pretres dokazov vrši edinele po izvedbi dokazov neposredno pred tištim sodnikom, ki naj jlh oceni. — Nisem pisah da b! sodnike be-ga!, ampak v naiboliši ntmeri, da of>o-zorim tnerodajne činfteljo pri cakono-dajstvu na to, kar naj se po mojem skromnem mnenju popravi. Sicer oa Imamo stalni zakonodajni svet mini-strstva pnvde. v katerem sede juristi iz vseh pokrajin naSe kraljevino. Zakaj se jiri ne vpraSa o zakonskih projektib j ra mnenje vsai pismeno, da ne bo prs- ; več stroškov?! — Dr. Metod Doleac — Kako preso ja jo Nemci na* i šo valuto? Dočim naši avtonomisti in separatisti vedno Ie zabavljalo na našo državno upravo in s tem vedoma škodufejo plačilni »možno sti našega denarja, «o Nemci t raj* hu vsekako ^-"igega nadiranja v tenr oziru. Tako vozivliš. neki razširjen rokodelski strokavni list v Lipskcrc nemške rokodelco» nat obvamieio »vojo pozornost radi Izvoza nem« Skih izdelkov edlnole na novo Jugo« slovensko državo ki Je tuđi z ozf» rom na stanje svojetfa denarja ▼ položaju, večje množine nemfiklh rokodelskih izdelkov pokupiti. Ta« ko se ceni na5 položaj ▼ inozem* stvu, kaj pa delajo naši znani tuđi Jugosloveni? . * .«. ^ — Tr^ovska fn obrtnlgka zbor« n?ca v Ljubljani naznanja, da bode nieni nradni prostori dne 24., 25. in 26. oktobra t. 1. zaradi snaženja za stranke zaprti. — Pozor pred Iirami! Poroča se nam: Iz zasedenega ozemlia — z Goriškega in vinavske doline pri« hajajo k nam Hudje z italiianskimi Iirami ne da bi iih zamenfali za naš denaxA Med temi papinuttimt UrML pa jih i majo zlaati međ b^nVovci po 100 lir več tacih, ki so stare izdaje in že davno brez veliavc. Kdor prev zame takle star bankovec po 100 ! lir in ga plača ali vračuni po kurzu 1 : °t j« prav pošteno opeharien! Kar pa je n&izanimivejSe pri tem. fe to, da hočejo gotovi ljudie k ntm prcdvsem z namenom, da razpečajc tak neveljaven denar za naše kr> ne, odnosno dinar je! Zato pozor zlaati trgovine, gostilno in ktvarne — Podpift driavn«ga posojila m«d ■lovenakimi š^leaniiarji- Oeobje državnih želeinic na fl^ven»ke» černi osebni vlak med poatatama Kresnice in Litijt POTozil rudar, komitarja Ludvika Bončo. Bil ie takol mrtev. Bonča, rojen Idriičan je bil mlad, nadarjen rudniški inženjer, priljubljen pri svojih stt* novakih tOTariših* katari niefiovo nenadno tragično »mrt obžalujejn Bodi nv blac fT>ofniT>! — T«Jlnstv#oa avtomofclfna no-sreča. Pod tem naslovom prinalajo mariborsld listi skrivnostno zavito po-ročilo na račun avtomobfla okraine«a irlavarstva. Kakor smo izvedeli, ni na nesrečl prav nič tajistvenesci. rtidi ni razbiti avto last okrainesa tbvar-stva, marveč jrradbtne sekcije. ?ofer Bauman je v sredo rvečer povabil na-takarico iz Pavličeve jrostilne v Stolni ulici na sorehod proti HoČam. Med Bo-hovo in Slivnico ie y divjem dim s* na-hajajoči avto srečal kmetski vo«. s« zadel Jcrenil na kopo zramoza. se pr«-kucnil In se razbil. Bauman in nataka-rica sta sfrčala srečno v jarek, fz strahu sta najprej zbežala, potem pa si Ogledala razbiti avto, nakar sta se po- j vrnila v Maribor. To ie v«a »taiinsrve-nost« te nesreče. Ostalo caka šoferja pred kazenskim sodiSčcm. — Nekaj sa smth. Včeraiinii »Slovenoc« j« priobčil »ledečo no* tico: Ko je pihal kočevski vlak iz Kočevja proti Ljubljani, ja neki do# Ienski očanec pušll svojo pipo, kar ni ugajalo neki Kočevarici, katera je očancu nemško rekla, nai prene* ha pušiti. Ker kmetič ni prenehal pušiti, je KoČevarca očancu iztr^a« la pipo in jo vr^la skozi okno. Kme* tič ni na to ničesar rekel, čimto mir# no je vstal in vrflel skosi okno paič« ka, katerega ja imela Kočevarca ae« I boj. Kot očividec tega nad vae sme* nega pripetljaja, poročam ie s!ede> če: Ko je vlak pridrdral nt posta i o dolenj. kolodvora v Ljubljani, hiti* ta oba, namreč očanec in aoepa ^sa ogorčena k poataienačelniku, d« Drijarita o sponi vsak svofo prirožt bo na zapisnik. Med tem pa že psi* ček pridrvi na postajo; ko tfa uc(le# da neki v v blizini stoieči želsrpi* čar, podraži hudomušno kmetiČa rekoČ: »Očka, psiček jo ie primaha) ra vama, veste li, kaj ima v flob# čku?« Mozakar vc« vesel, da dobi svojo lastnino nazal, se hitro otf!a» si: »Mojo fajfco«. Železnlčar se pa hudobno zakrohota ter na kratko odreže: »O ne, jezik!« — Ta dovtip jo sicer ž# strašno start a lokaliziran ni slabo. — že tretj! ffzov sadež. LetoSnje izredno vreme nam ie Drineslo udaj ▼ pozni jeseni Izrednost v prirodi. fl*o-vo drevo 2. Skofa, žtipara v Krčevini pri Mariboru je obrođllo tt dnl že tre-tji dozoreli sad ci. — Oko si jt ranil Stukelj gtefan. Selcal je v goidu trujevo mtiz, pri tem pa ga je veja ranila na levo oko. — Dvigalo gm, je sdarilo. Dlnle Franc, delaver pri gradnji p*la<^ Ljubljanske kraditn« banka. Je stal po-leff dvigala. Ker se ni pasll, ga. ]• vri-Salo pritlsnllo na glavo. — Z dr#vc^* j© p«đ«L Župane Frano, sin tobafinsga delavca 1* Roin« dolina, jo v atrodki r**posaje*K*ti ple-zal nm drevje. Pri tem pa Je ptdaj 1 droTM* in al pri pade« ispahnll ob# nogi. — Spr*m#mb# TO«n#g» reda ■* }nŠ-ni Selecnici. Obratno ravnateljstvo Jnt-11© žetoznice objavlja: Dn« 26. oktobra t 1. me vpelje med DunaJ^n In Mariborom gl. k. tretji par potnfSkih vlakov v »vezi im nočne potnJik« vlak© m«d Mariborom gl. k. in Ljubljane gl. k. Radi tepa «e izpremeni ror.ni red n«6-nih potnlftkih vlakov na progl Maribor cl. k. - Ljubljana gl. k. — Vozni red Je nJede^i: Odhod % Thmajn ob 1S.00. iod-hod iz Gradca oh t9.42, prihod ▼ Maribor gl. k. jb 22.20. odhod Ik Maribora gL Ju ob 2W0, . d?lie. i — »LJtiblJansk? Zvon« it 10. ima : Medečo vseWno: Q. O.: Iz ostallrte Jos. Murna - Aleksandrova. — Ivo Sorli: Zjrodbe o nekaterih krSCanskih črdno-stih in nečednojtih. — Dr. Ivan Priia-' telj: Duševni profili naffh nreporodi-teljcv. — Alojzij Oradnik: Ardesast. — Marija Kmetova: Trna. — C. GoTar: Na strafi — Ivan Aibrecht: Tako bol-no. — Iva Zorec: ?^era. (Iz povesti ze- i lfnl kader.) — Stano Kosovel: Komu naj žije? — A. P.: Lastovka. — Alolzij Oradnik: Koitanievica. — J. K.: Literarna crtica. — Kni??evna poroCila. — Kronika. — Nove knjiffc. — Srussin*r cva zbirka. Pred nekaj lerl fe t Uubliani umri polt. ni radkontrolor Stussiner. ki i© bil nrcko kraniskih rrteia dobro poznar kot zbiralec žužcTk. polžev itd. m tuđi kot znanstven pisateli na tem polju. Svoje kr**ne zbirke ie zapu* ptil svoii »ettri, ki *e pri niem f ivela Za te rbirke, W bi morale ostati v dotnovtni in gotovo na spadalo ni. k*.nvor dnitfam, ne^o ▼ nai musei, obatefa nevarnof-t, da tfrodo dru* s>am. Gospodična Stimsineriera ie it matoriielnih oicirov prisilicna rbirka rJrodati. Ponudbo ima od dvornc«za muzeja na Dunafu. Lhib« *• bi ii bilo. So oatane iivliensko de!o njenec?t brata ▼ domovini. Mu zoiiki ravnatelf, kakor tud! draaJ rastopniki interesirane naš© Javno, sti, to si ta zbirke ie pred dolaim časom ogledali in §e o njih izražali xe1o navduieno, reko^, da to mira pri nas oetati. A poznelo ie naibr* ^o is finančnih ozirov vse zopet za« spalo. AH Ima naS mnzei, odkar ie t^mrl prof. Gvidon Sajovic, sploh koga, ki ne zanima za zo^ogiio in bloloflijo? Sajovic ie na Stussiner« fevih iblrkah itm delal. Obftoia tuđi izgled da poldeio zbirke v Za» Creb ali Beograd. In te zbirke imajo ravno za JuUoslovane doeri nomena kaiti Srutainer ie zblral zlasti ▼ Slo* venltl In po Balkanu. Danes nlma morda 5e noben muzei enotne in nregledne zbirke žuželk in polžev iz tega dela Evrope. Opozariamo torej naio javnost na ta slučaj. Drnltutire oistf. — Zadrvca kOvtevnlčarlev v Uabljaal a« sahvaljujt »Uv. »DclniiU druibl« in aje voditeljem aa Jtvornfko In Jesenlcah povodom poučne ekskurzije vajencev v vst oddelke tova me In rudi v plavi. Dalje se sahvalluje sadnica rudi delnlSkl druiW »Paptrnle« v Vevčab« hi nj« vodstvu sa de-voljenle ofleda canfmlvih strojev ta kde-lovmnje ptplrja. Obe omeilenl tovara! bodo vaJencJ ohraolll v dobrem spomten. Polzoedbe* "" — Zabila ae je torbica (taška), i Hram i, zlato uro in nekaj dlnarjev od Figoves do Jeftir*. Počten najdit^lj naj jo edda proti dobri nagradi na uprava »Slov. Nar^a<. — Narodni knjiararni Je Mio dna 18. t m pomotoma vz.eta iiradna Utaia-pilija S finiMi lp hlazinico. D^ttfno osebo pa pr>slf da Jo vrna. Obenesi oposarjajna eenj. občiitstvo, da aie mm-se4e MU slorafci. flalnoueiSa porocila. nanđnm ifenpfčlna. V0L.ITEV PREDSEnSTVA. NARODNE SKL'rftriNE. — Beograd, 21. okt (Izv. Zjutral ) Ker je d^iežen eporazum med kiu i viodnih etrank, je ROto\o, da, bo nn. tl*i-noinji plenarni «eji narodna »kupečin^ izvoljen ia predpednlkfl g. dr. lv*n K i b d r. Mogoće je, da bodo nekat r■» skupine kandidirale v predsed*** j druge /aatopnike. — Zagreb, 21. okt (Izv.) Dann^.i >Jutranji List« javlja iz Beosrrada, (:i se na današnji cl>pol-ia.if«ki soji nam; n© ekup^^in^1 ne ho izvirila volitev de-finitlvne^H prcHlsed^tri. marvei /a-faan<*pn in to iz razlopov, ker se voli-tev Tr-i na podlaci stai^jrn poslovnika. S • Ie ko bo sprejei novi zakon o poslovniku, «e bo volilo definitivno pre-li>^dii>:/o narodne ekupSrine. To zahtevo »tavijo rndikrJri z ozirom na to, ker fe ni r^z^ife^eno razmrrje ra*»il demokrfiti in ratUknlri. Opnzienoniln** stranke bt»do na d-inflr-nji ^eji izjavila, da uknz ministra Trifkovića. o otvorit-vi rrdn-*prn zcnedfinj* np pm^trajo 7.-\ prečitan^ ra. Zahtrv*»le bo.l«> ^e ponovno pre0 lir na leto za oko li 70 od'.totkov delavstva. kar znaša na leto svoto nad 6 mTjonov. Ako indusni-faki ne bodi) vi uštevali ddavskih It* tev. pade ojRov-'jrnost za novo agitacijo šansu na nje. SALATA IN CRFDVRO ODSTO* PITA? — Rim. J;j. oktobra. »Oiomale do in >g^C§lie 2 in en četrt milijona poif 5tno ležeče na pošto Frohnleltenv Trgovec je r pismu izjavil, da potro buje denar za neko veliko kupčiio^ in da dela ćelo banko odgovorno zA* »akasnitev in ramudne obresti. Pl*. sava in podpis so bili navidezno t>o* polnoma oriclnalnL Sele pod povoi Čevalnlm stcklom so dognali falsU fikato. Goljufijo je UvrSil neki mh.ć\ človdc ' Bone. Beograd, 21. okt (Izr.i VAlntO: e>; larji 69, franki 510, maxke 47, lejlj 53.50, Uvi 47. Devize: London 277. Pa»-; rU 515, Zeneva 1200, Praga 7175. Du,*1 naj 2^, Berlin 46.75, Milan 273» Frti*< — Cnrfh, 2a oktobra. ZajrterJ V90,1 Dunaj 0.30, Budanesta 0.75, Berlin 3.576, Praga 5.-^, Milan 21.501. Pari*; 39.601. London 21.501. Ncw Yori! M7L — Tnt 20. oktobra. London &Q.50u] Zagreb 9.—, Berlin 16.75. Pariz 183^1 Curih 467.—, New York 23 35. • — Budimpešta, 20. oktobra. 2$«' 8:reb 263.—. Praea 785.—. Curih 136.—, — Berlin. 20. oktobra. Dunaj 9.10, Pra^a 169.S0, Curih 2S.70. Milan 6.15. — Dunaj, 20. oktobra. Pariz 218.50, Curih 564.—, London 11.800.—, Zagreb 1.0-5.—, Praga ,1.250.—. — Pariz, 20. oktobra. DunaJ 0.R75, Berlin 9.125. Milan 54.—, London 54.40, Ncw York 13.82. — Praga. 20. oktohra. Zaereb M3% Dunaj 3.10, BudapcSta 13 25. Berlin 61.—. Curih 17.65, MHnn 3.725, Parir £935, London 373^0, New Vuiit 9-iStt.j stran. 4. ,alAJVtUM£»iM NAKUU*, uuc 22. oktobra ism. Sicv. ,3*5. ..Kulturni delaocl" na deln... Včeraj, 20. t. m., ob 5. popoldne je bil v prostorih »Slovenske Mati* ce« — sestanek leposlovcev. kultur* nih delavccv oziroma zastopnikov kulturnih društev in zavodov. Se* stanek je sklical predsednik »Dru« štva slovenskih leposlovcev« g. dr. Kraigher, in namen sestanku je bil odločen protest proti dozdevni na* kani centralne vlade, ukiniti na ljub« ljanski univerzi medicinsko in teh» nično fakulteto. Protestnega sestan ka se je udeležilo le nekaj oseb, po večini znanih separatističnih kulturnih dekiarantov, manjkal je dekan medicinske fakultete, g. dr. Alfred Šerko. Zastopanih je bilo po teh udeležencih deset kulturnih društev oziroma zavodov, in sicer: univerza (rektor dr. Goimir Krek dekan dr. Hinterlechner), Društvo slovenskih leposlovcev (dr. Krak gher, Ivan Zorec), Slovenska Mati* ca (dr. Lončar), Ljubljanska sekcija Udruženja jugoslov. inženeriev (dvor. svet. ing. Stergar), Klub mla* dih (Kogoj, Podbevšek, Vidmar). klerikalna »Pevska Zveza« (dr. Ki* movec), »Sava«, »Znanstveno dru« Štvo ra humanistične vede«, »Udru; ienje jugl. gledaliških igralcev« in |e nekatera druga društva. Sestanek je imel v resolucili za l«ultat, da je obogatel naš politič* ni besednjak z izrazom — demon* tiranje slovenstva. Sestanek je otvoril predsednik Društva lepo* slovcev g. dr. Kraigher, poudaria* joč, da preti univerzi iz Beograda nova nevarnost, ker je mogoče, da narodna skupščina z novim zakos nom ukine medicinsko in tehnično fakulteto. G. dr. Hinterlechner je govoril 0 tehnični fakulteti, ki šteie let os 320 slušatelj ev. Navajal je da* lje pomisleke proti sprejetju ruskih beguncev*tehnikov. Dr. Krtigher ie mesto odsotnega dr. Serka govoril o medicinski fakulteti in nato pre* čital spodajšnjo resolucijo. Proti stilizaciji resolucije je ugovarjal pesnik Radivoj Peterlin*Petruška Ostali so resoluciji vsebinsko pri« trdili brez debate. Sprejcta Je bila ta-le resolucija: Ob glasovlh, ki sporočalo namero ministrtkd-ta sveta, da se odpravllo posamezne fakultete Ijubljanskcza vseučliišča, protestt-raio slovenski kulturni delavci, slovenski kulturni zavodi in slovenska kui u na društva roper vsako tako nameru, ker sma-trajo, da bi bil s tem oškodovan Življenski Interes slovenstva. čeear celokupnl program ]e prav tako bistveni del kulturnega In gospodarskega programa iugos'ovenske-ga. kakor sta njegova blstvena dela pro-gama srbstva in hrvatstva. Ni Je skup-?y^ti in ni edinstvenosti v naravi, kl bi ne sestajala iz prvin. Čim popoinejSe prvine, tem popolnejša tudl sestavina Zato Je i£radi. Zato smo tudl mnenja. da ne gr? v--?-vati pri potrebah narodne kulture, ! i ' : ?a dušo naroda, ko Je prilike dow >c omejijo državni 'zdatki na mani Sk in manj boleč način. Pisatelj £. Ivan Zorec ic Taro prečital imena udeležencev. Ker je bila udeležba slaba, — bilo je na* vzočih samo okroe 20 oseb — so sklenili, da naknadno prieno pod* pisovanje rcsolucije pri ostalih kuh turnih drušrvih in zavodih oziroma pri ostalih kulturnih delavcih. Po* zvali bodo vsa društva v podnis te resolucije. Sestanek je bil nato za? kluičen. Nekateri pa so tuđi rgoto* vili, da navzoči nišo imeli od dru* štev nikakih pooblastil za tako re* solucijo. Končno pripomlnjama, da je dekan juridične fakultete &. dr. Do* lenc poslal pismeno I«lavo, v katni poudarja, da je proti okrnjen ju ljubljanske univerze, ne omenja pa ničesar, da bi soglašal s kako even« tualno predloženo rcaolucijo._____ Zdraostoa. — Naateičaaia prtdnm idravnltov hi adravnliaa praksa. Zakonoda|nl odbor )• dalje sprejel nartdbo o namel£anju okrol-nlh zdravnikov. Po tej naredbi te id ravni- kom In absolvlranim mediclncetn. ki so za rojne bili v voJaSki službi, vračana ta doba v predplsanl enoferni rok ▼ bolnlcah. Zđravnlkt, katerlm se vračunava ta čas, se morejo Imenovati za uradne idravnike. Vračunavanje se more vrSItl le do konca 1. 1021 Ravnotako so taki id ravni kl opro-Sčeni izpita iz zdravnlik© prakse In flsikat-skesa položaja Zaradi odsluženja predpi-sane eno'etne dobe v bolnlcah po končanih študijah more minister za narodno idravle nastaviti ▼ bolnicah take kandidate kot začasne sekundarne zdravnlke z tačerno plačo okrajnih zdravnikov fn pravico do draslnjskfh dnklad ter stanovanja tn hrane v bninlci Ako ne bi Imeli stanovanja tn hrane v bolnlcah, se Jlm prizna pravica do dodatka v detiarfu. kl ta dotoci minister po krajevnih razmerah. V siromašnih aU dm-znče za službovanje ilablh kra)lh more rrinister za narodno zdravje dovollti zdravnikom posebne doklad« po krajevnth razmerah. — Zdrarnllkf konorar]^ !* Beograda favljaio, da Je na včeraJSnJI seH ratttrav-lia1 zakonodajni odbor o naređbah fleđe regulacije zdravnfSklh honorarjev. Za krmo-daini odbnr Je sprejel naredbo. Po te| naredbi dobivajo zdravnikl za vsako aspeS-no cepljenle po en dinar. Pri sodnosdravnf-Jkih poslfh se določajo sledeče narrade: za seciranje trupci 50 dmarter za seciranje izkopanfh tmpel 100 dinarlev m za ostale posle so določene posebne takse. Gospodarske ues!!. Družbs su. Clrlla In Metoda. — Trofiarlna na vino. Po Pravilniku u troSartal li leta 1920 je oproičeno trošarine vse vino tn ves vinski mošt lastneja prldelka, kl ga vlnogradnik (producent) porabl zase in za svoje gospodarstvo. Ta svoboicina je ne samo slej ko prel v polni veljavi. marvec tt je s Pravilnikom iz leta 1920 nikakor nebistveno razsirila rudi na vinogradnike* kl se pečajo z Kostinića - sko obrtjo ali obrtom s proiajo vina na debelo in kJ došle) nišo uživali nohenc prostostl; razlika je le ta, da je pri tistih. kl so samo producentje. trošarine prost ves v lastnem gospodarstvu porabljani laMnl produkt, pri vtnocradnlkth, kl so rudi 20-stllnlčaril ali prodajalci na dehelo, pa le 1 množina, ki Jo doloci finančna uprava. \>e po nekterih krallh razSirJcne vesti, kakor da le tr.Carinska svobo^čina producentov I ukmfena. %o torel popolnoma neosnovane , In ima]o svoj izvor najbrž samo v tem. da se troiarinska obveznost (t. j. obveznost plaČTIa) lamenja • tro^arinsko kontrolo, ki Je že po prvotnih določbah Pravilnika za-devala tudl vlnojradnika, kl le samo producent. In sa za deva Se danes. Tej pa ]e te «ado«čfno, 6e vinogradniki svoj prid?-lek takoj prijavilo prlsto}nemu oddelku fi-nančn« kontrole In da prav tako prijavio vsako od prodajo ali sploh oddnjo vina ali vtnskaga modu. S tem Se ni združena ni-kaka n era most da bi ?;e rHtecnil! trdi k p'ačliu trošarine «a vino, kolikor je po K<">rl obrazloženi določbah davka pro«to, krr prodanih množln nišo zavezani zatro^ari-fiiti prodajalci, marveč prejemntlsti ki so ga pri čak ovali z zanimani^ni. Aunistrski pred^ednik *e deiaU da je sedaj v dožeii največia brczpo* sclnost zadnjih 6v?}\ let, ker je *c# daj 1,75(UXM» c*eb hrc.T dela. Na i. večja brczpofclnost ic v kovinski industriji, \zroki v«revsi zastanek v trgovini in menjavanjo devizneci tečaja se n«'bol;c tlaio označiti z bćscdo »voj.a«. Tu ie močena te (.'vojna politika: ali ('rhva r.ič r:e 1 krene, ali pa po-;.'pira brezposclno. k*.'!ikor ji dovoljujeio sredstva Vlada priporc'ča ilmco. Uovd Ce; or^e ic nato podal pregled o dosj« raniih r.krepih vlade zn obnovo tr« 2ovine in zmanjšanie breznosclno« sti. Tako ie v!ada med dr. po^peše« vala naseljenie osrb, ki «?o se udc>5 žile voinc. v rs^znih dominionih bri# tanskeca imperija. Mi ic.trski pr^J« sodnik je iz'avil, da bo v^ada prcc^« lagala nadalinih 300.(XX) fv:ntov, da omo^i vojnin^, udele/encem iz» scljevanifs. —Z Državna kopallSča v privatni upravi. Da se zmanjSa proračun, se ie sklenilo. da se bodo uprave državnih kopališč oddajale prlvatncmu kapitalu. Za oddaianie kopali§č v k*"»n -e^ijo se bo izdclal posehen pravilnik po zakonu o državnih kopališiih. Glavn! orednlk: Rasto Pustoslcm$ek, Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Stnrelš! sKIadlSinik P££ liče kakršnobodl mesto. Naslov, pove upr. Slov. Naroda. 7555 Eoatorlstlnfa • 3 in polletno prakso v«šča slov. In nem. jezika Jeli premeniti mesto. Po-nudbe pod ,L. P. 7561' na upravo Slov. Naroda. 7561 privatno hišo k vrtom v Ljubljani ali okolici kupim. jPonudbe pod »Manjša privatna hi?a J568" na upravo Slov. Naroda. 7568 Barvar • črkar .izufBn v primorski delavnici v Trstu ' lite sluibo v Ljubljani ali v Zagrebu. Kaslov: Karlo Ćok, Trmi, Vlfc Ca->ova 9. Italla. 7546 Klavir kratek, dobro ohranjen, «9 proda. Ogteda se od 2. do 3. popcldna. Naslov pore uprava S ov. Naroda. 7550 Sveie čajno maslo kupim. Pcnudbe pod »Maslo 754i" na upravo Slov. Naroda. 7541 lepa salonska piliia (mahagoni) se proda. Cena 12.000 K. cvent. tudl na mesečne obroke. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7519 Proda se yeč zelo moćnih in trpežnih za-bojev različne velikosti. Večna pot ši. 265, 1. 7569 Lepa enonadstropna blsa v Llnbljanl t lepint vrtom aa proda za zinemo CCDO. Stanovanje na razpolago. Naslov pove upr. SI. Nar. Primorski begunec, kl )e dovršil I. razred gimnazije ter eno leto kot pisamiSki pomočnik pri sodnijf išče službe kot praktikant Ponudbe pod .Primorec 7563" na upravni*'vo Slov. Naroda. 7563 Slnsatelltca univerze išče sot>o s hrano ali tuđi brez hrane. Ponudbe pod „SluSateljica 7567" na upravnišivo Slov. Naroda._____________7567 Klavir Prvovrsten miio rabljen koncertni klavir (Stutzfluiel) znamki GebrUder Stingl b.vsi dvorni dobavitelj Wien, predvo;no deio, a« Vfodno proda-Naslov na Vrtall 3 na vrtu pritUčje. Klobuhl zo dame po zelo nizkih cenah pri modi-stki iTa Silcr, Eeagrtaai tr§ % Slovo. Vsled nenadnega odhoda se tem potom od vseh MetliČanov iskreno poslavlja 7547 rodbina ftolđarife« Pozor gostiiničarii! Prodam več o množino novih gostilniških stolo- Komad po K 65-—. Dragotta Pac. Kolodvorska ulica St. 18 7565 Konservatoristirra žpI! poučevati klavir Ponudbe pod .Klavir 7560' na upravo Slov. Naroda. 75'0 K 3.000 nagrade kdor preskrbi stranki brez otr>k stanovanje z 2 eventuelno 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami. Ponudhe pod .B Č. 7555* na upr. Slov. Naroda. 7555 ga«r Kulu rlea TfH zmožna gospodinjstva in Ši anja išče službe k samostojnemu gospodu ako tudl z otroci. Ponudbe z navedeo p'ače pod .Oospodinjstvo 7573" na unravo Slov. Naroda. 7573 _________ . i }(agrobnc svetilke v veliki izberi po jako nizkih cenah ima v zalogi tvrdka O- Za |ec9 Florijanska ulica 23. 7552 Postelin m omaro se prodasta. Rsin^ dolini 219. II. nadatr. od 6—7 x»e-6er- __________________75:>4 aprajmem vać dobrih mlzorsklh pomoinlhov za Izdelovanje pohištva. Plača se od kosa. Na željo tudl lihko hrano in s'a novanje Anilovicf Eolttl'tlia Ql.9 Trnov«. 7551 fajr Bra&pl&£na lnfttru^elja. Vlsokololec, ki bi d« bil stanovanje (Ce mogo^e s hrano), bi podučeva! 7isfoni pil dotični družini, bodi! §olskr predmete, (gimnazijo, 1 cei) ali kak mode-n» jezik. Pluča nost«anska stvar. Ponu:b pod »Instrukcija 7533- na upravo S'ov. Naroda___________________________5TJ Lepo posestvo v Pravaljah r* Koro'kem, 5 mi> w od kolodvora, 13 sob. 2 vr;a, 1 sadni vit, h'evi za svinje, se ud brlrzni firoda Ceno ro^ e P«tar ioroi»»*fef Kethstrasse 10, Han.brrn 6 am Rhrn Dcutsch'and 7574 Prodam sode od vinu in žpanja 10 —800 litrov po K 2 Hrer. Nove bnki\ n» kote "Odi 100 1 za Zgsnj k lho in 1000 k* č'j vr Kompozicije. — Ponudbe -od .Prod*tn 7543« na upravo Slov. Naroda. 754 Prain« nova In rabijvn« vrste (Mira) v vs«ki mno'in1 po na, ižj ceni pri FB. SIBC, KRANJ. KBMi«BJB&!uS!.f!i§llifii;e»iylii Zrgovski pomoćnik prv* n - , i me««no M oko, se sprejme nr M'HAELU OMAHE*J, V §nja gora. AUstfgmlR liteToJo ?.?. tako;. Ponudbe pod .Tako* 7558" na upravo SI. Nar. 7558 izvnten sofer mehanik, išče službo k osebnemu ali tovornemu avtu. Prevzame tuđi defekten avto, ali posamezna popravila. Ponudbe nod Čeh 7534* na upravo Slov. Naroda. 7534 S^refmo se: 1 strugar, 1 m'iar. LJilUHI?. Jroant? m M1. kap! tuđica Ei Suppgn7, ?ristflun. ttm& Ai us H se odda za dobo tren let v na-iem. Ponudbe je vložiti do 20. novembra t. 1. pri županstvu ob čine Bled, tam so tuđi podrobni podatki in pogm'i na vpogled. _________7572__________ Peti iai, b t trgovac. t>b ikant, rml* rbr; Ik K ' a nepu-navatt prop«$c o Vo\ rln» je po-ribelj'io. A o ra uči* „Odredbe o dr-favnoj t oširin " k ie ♦« zIjio S»v*z F.nans Kontr lr. a V»'om ^il^iio viši fin. -av^tn'k Dr F 1 r m, *^mpjne I»t1n-c m m>Z ;^b; ć ti n o'no i. Cen« knipe e 35 K ^ ^sraf j;e sr «mo !<■• Admii s rjicjf ..Finins Ko troia' , L) bo , tM«sn.i i Šalje pouzećem ili r va »•na red. W.S P;va špccralitR *rgov na i rokavitpmi in parfuir' rokt^{c« ma da^re !■ fTOipoite, kakor tuđi f>ne Ara«, rasaeliar-vaa fra«ooaka damska šatra*! ••• Bnfiri! ftrn* nriH. S-it^eiy Pari•: Teatar Antar, Lo Bf^'a facra, La Vialattr, Eao £z Cc: ^ ne O Bračko, Ljubljana Dun jaka cesta štev. 12 Dim otrovi vozičha zn ležanje in sedenje se prodast*. Pot v Rožno dolino v harakl 7542 8|ir«|in« s« mlada 199 pisanGEka M ori veliki »varovalnid, bodočnrst zasl-purana. Uradn' t za varova I ne atroke imajo prednost. Ponudbe pod .Zavarova Ina atroka 7549* na upravo Sloven-sltega Na oda. 7549 8n milHi ii pridsi lekldi Sčeta kake r-oiten? službe bodlsi v ka-kem rcstflvjantu ali ^ostflnl, ne glede radi plače, samo da bi se izučila kuhanja in gosrodinjstva. Naslov pove uprava Slov. Naroda 7477 Prilazno stanovanje '•bstoječe iz 1 sebe in kuhinie, z elek-tlično raztvetliavo v predmestj«, sa M-^uanja s stanovanjem i dvema sobama n kuhlnio v mesru Dopisi pod St. .R 15—7480* na opravo SI. Naroda. 7480 Gospodična Želi službe v kateremkoli kraju Slovenija. Zmožna je s»rojrpisja n knigo-vodstva ter Ima tuđi veselje za trgovino. Izurjena ie zm Hno bivanje. Najraie xre v kako pišamo. Nas'oo labko tako). Po. nudbe nod ,N. P, 7495* ni upra Slov M»Tod?i. 7495 Mlin pililo nit ve^čo slovenskegs. nemikr^a in h vat-ke?t lezika, in a*rt>!aplafco, velčo v -voji široki, spre me tovarn «Wo r*»d-jetje. Ponudbe pod „Tovama 7536« na urravo Slov. Narodi kjer ie rudi iivc naslov. Proda se adi preselitve na jtko termin kraju rt Gorenjaketn goatodarako »«»l«f j« t vrt«aa fai • «ralov i«mIJ« v do- hri*m stan u. Primerno bi bilo tad! zm uriste ud* s'anovanj, ker je kraj p< !eti in po zimi dobro obiskui. Na K»v pove uprava Slo \ Naroda. 7531 B^nka v Beogradu. a*»«ftt»l •«• m* i vrli vse ban'ne •sit; sprejema hranilne vio«:« z odpo-. edj) In brez nje, otvorja te koče ra-'une na p'diagi blag« in prvovatnl r nov kih nenlc. kupuje In prtdiji vse vi str valut, tfrktov in devi* aiafavnl •4«aUkf Ima v zalo-el In prodaja aaimo na veliko: vac vrste . hučavntčarevtga blaga. UiUČavničarsK mateiijal sa gradnje, vse vrste orodja. pecinkaro in ćinu pločcvino, armature od medi, eevi za vod»vod, jeki« mm vozne vimeti. osi, jeklena in U-lezna lica, kuhinjsko Itltzno poaodje. sollngrnako blago, vst vrste vijak v. r>o .edelski strojl ia orodjt, gama Den op za avt<>nv bile, konja, or ma'n Irancoski .MARTFX-, .HCNCSSV" ,F APEN*. odo Ka u »tik ik e pilm-* .TA,MATAVA\ vse po orltinalnim uotoiir ih cenih. Prca i« Uvuno pl-rtniiko »ivo U slovite pUtniske pivo-varnt 4191 J5SS5 J55291".. Tinta nagrado« želi nastopitl službo v kaki Irecerljsk1 kdjr preskrbi stanr>v.iive z v71 Meriić, Rakove & Zankl prele A« Zamki sinovi. Tovsrna kemlčnih in rudninskih bsrv ter i kov. Centrala: Uublians. D. z. o. z. Skl^d IU- Novisad Bnolavl: Merakl, Uualjana. Tricon: »4. Emajlnl laki. Praviflrnež- Birv?i ra ^ode. Priznano najboljša in ranesljiva kakovost: barve za oblcke, vse vrste barv, suhe in oljnate, tnavec (G:ps)t mastenec (FeJ^r-weiss)t strojno olje, karbolinej, steklar^i in miznrski k1?!, p!e-skarski, slikarski in mizarskt ćopili, kakor tuđi drti^i v to sroko spadajoiN predmeti. .MERAKL'. Lak za pode..MERAKL4. !ino!eini !^k za pode. ,MERAKL\ Emajlni lak. .HERAKL* BiMiuline. C^niki s* zaCasno na r^z :^vi.3; ■• o! |fn«fr>fpfl in t^V »Narodne tiakaroo«« Za inseratni del odgovorca Valentin Kopitar.