ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
ŠTEV 10
LETo VIII
PLEČNIK: SLOVENSKA AKROPOLA
(GLE5 BESEDILO STRAN 58) i
38
Slovenska
Akropola
(Glej sliko na naslovni  strani)
Aiiiitekt |)iof. Plečnik je izroiil nt-ilavno Ijul)-Ijaiiski-iiiu nuitiistratiJ iiatTte, po kiiterili naj bi sc preuredil ijublianski Grad v nekak osrednii vseslovenski muzej. Grad je taka /.načilnost za Ljubljano, da ga ne smemo le rešiti ra/.padu, tenivee izdelati v nekako slovensko kulturno božjo pot — v slovensko Akropolo, kamor nuj bi bile vedno obrnjene 0(i \seh >loveuc('v. raztresenih po vsem svetu. Cc po^'ledanio proračune raznih na.šili samoupravnih teles, tt'daj vidimo, da bi >e dalo marsikje brez škode priščipniti marsikaj za izvršitev tejra .urandiozuega načrta, ki bo služil celim rodovom, ua čelo vse akcije bi se pa morala postaviti mestna občiim in banovina. Tudi ni treba, da je izvršeno vse v enem letu, toda z deli bi bilo treba početi takoj. Naša slika je posneta iz februarske številke \Iladike<, ki je prinesla tudi več podrobnostii načrtov in pa obširen članek dr. Steleta o vsejj Plečnikovi zamisli. j
l'(>lj>ki [»uslunik .scliM ur/.hura - (iünÜUM-je itiie 25. p. m. ubiskul Sloveoijn in v Ljubljani slopil ob tej priliki ura«:lno \ ^lik / raznimi gospodarskimi in kuliurni-iiii činiielji: na-ia slika nam kaže s.poslu-nika       v krogu ljubijanskili i'iisnikarjev.
\a tienili: t slviu-ilelji /-('(liiijeaili držav; 22. p. m. [i- sluvil \e.i kulturni sver 200-lecuieo rojsivd L.forjjea \\ .'isliiii:.;tona iu spominjal ob tej priliki plemenitih borb Vrneričauov za svojo svobodo, lii objavljamo slikt» \\ asliinsj'ionove /.aprise^'e. kateri -o prisostvov.ili vsi H'danji voditelji üs%t>bodilnei;u uihrinja in sicer stoje od li-ve ua desno, prvi iinanLui minister A. Hamilton, kancler l.ivin^'ton, R. Sberman, [)r(:HIs*'dD!k ,-entla (Jtis, Washington. i>o-/nej^i predsednik j. .^dams in Wasliin^-ionov ;:eneral.štal)ni šef hiiion šiueben.
spodaj: Na Kiiiskeiu iii /mafiala prohibi-cija 'alkoholna prepoved), proti so ^'laso-vali pri ljudskem sla-sovanju zlasti kmetje, ki jiii vidimo na spodnji sliki ob t'fü'ki .sejma v finskem inesteeu.
.\a levi: Kitajski vojaki v
strelskih jarkih
pifd šiuighajem, kjer takojunaško odbijajo ro|)arski naval .Japoncev.
Spodaj: Ed^ar Wallace, znameniti angleški romanopisec, ki je umrl 10. |). m.
\.i h'vi: Jtihtlej /na-ntenitega t-lo ve kol ju ha. dne "^i. aprila bo minilo 150 let. kar je bil rojen l'*estalozzijev uče-¦lee, 1'riderik 1-rubel, nI je ustanovil I. 1827. v Blaiikenburgu (Nemčija) prvi otročki » riec: la človekoljubna ustanova se je potem hitro razširila po vsem svetu.
\a levi;   Pogled  ua  polk kitajskih prostovoljcev
pred odhodom na fronto proti Japoncem.
39
Slovaška
(I. del)
l't» '^(¦^Ulj se ju pri nas preiiuilt) pimiIo in i?<»-vnril<t (I l»ratski SlovaJki. Niiiii s(i Slovaki malo /miiii, |iu vendar uns vežcjii sorotlnosi jezika, ako-iluviii;!. usoda in sliOnost |k)l4>žaja v iiurndiii hurhi v  iiajužjo sorodu.inI  in  prijateljstvo.
ZiroiIdviitH Slovaške jo od tedaj, ko je I. priila pod oldast Madžarske, zido žalusUia. Slovaki s(» tisou lei trpeli pod madžarskim jarmom. Niso jim pnsliÜ imliHiiih pravie. f'e se jf pokazaUi kaka iia-njdiia zavest, mi ju takoj Mivražne sile zatrle, lievo-lucijsko leto 1H4S. je prirte^^lo zavedno>i v neknterili izohražeiieili iii oii tedaj Slovaki za^-eiijajo nastopuli kol poseben narod, ki /ahlevn svoj«- pravice. Toda madžarsko nasil,ie je prepreeilo vse. \'zeli so jim š(de. ukinili politična in literarna društva ter narod nasilno potnj^-evali. Sveti»vna vojna je prinesla preobrat iu Slovaki so se oli-oli Iiijfevejfa jarrüa. Ti-Mx'leina triiefa Slovaška je i>oslala svobodna, s ei-Mier je bila narinln dana nmžnosl za nadaljni razvoj.
Ker je slovaška ztnnlja p<diia iiaravnib lei>oI, bogastva iu ker je narod delaven, eil in zdrav, se ji obeta lepa b(ido('*iiosl, Pnvi-iina Slovaške bre/. INnl-karpatske iinsije. ki ima svojo avloiiomijo. meri 4S.*»40 km-, s :t.4IMl.iH)U |)rebivalei.
Prestolniea Uratisljiva (IMt.OOO preb.i. kot pomembno pristaniške nn Donavi, raste uio^'no in je olieneui >redisoe vsejja slovaškejfa knllurnejfa in politiknejja življenja. I)rnj;{) mesto Košiee (Hu.lllHi) je kulturno sn-diSöe vzhodne Slovaške. Dru-y;a mesta. ki)t Zilina. Kužomberok, Prešov. Trnava zelo uaprednjejt) zara<li }iiti'eu:a razvoja   indusirije.
Polit i?no-ui)ravna razdelitev Slovaške se je 1. liriS. preeej izpremenila. l>o tedaj je bila Slovaška razdeljena v okraje (žnpe). Sedaj pa iuia enotno upravo. V Bratislavi ima svojejra lastnega prezi-deuta (I»au): temu p(una>ra svel. ki je se-sljivljen iz narodnih zast(M>inkov iz raznih krajev. .Mno}>:e administrativ, posle prejšnjih žnp so prevzela okrajna «rlavarstva. drutfepa  eenti-aiui   uradi     v   Bratislavi.
Kei- pa vlada iia Slovaškem zaradi miioK'ih |M>ll1i^Miib strank iu neenakosti še precej nezadovoljnosti. I)o t)'(d)a še veliko ilela za urei4itev razmer.
Ko se bodo odstranile vsaj u'lavne ovire in rešila nekatera perefa viiraša)i.ia. bo   Slovaška   zavzela . v   T'SII   p<uuembuo
Bratislava. (Itiiiašuje poiiticno iu kulturno središče Slovaške.
Oravsky Ziimok» najbolje ohranjeni srednjeveški slovaški j;rad, kjer je stolovala ena na.imo^^očnejših slovaških plemiških rodbin.
Spodaj: Levoča, slovaški Niirn-berg, kjer se je najbolje ohranil starinski značaj mesta.
Tniava.siedište -luvaškrjra katoliškega knliuriie^a/i\Ijonjii.
\a desni: Hogled na Visoke Tatre. slovaško Švico, z najvišjim vrhom Gerlachom (2663 m). (\aro(iop. odbor Slovaške
Matice.)
>l)odaj: Nitra, nekdanja prestolnica sv. Metoda. Spodaj na desni: Košiee. kulturno središče vzhodne Slovaškv.
40
DomaČ drobiž
Na levi: Srebrna in pozlačena mon-stranca s 4 eniajli za župno cerkev v .Novi cerkvi pri Celju, ki jo je po naročilu g.kanonika /agarja izdelala po lastnih načrtih Ecclesia v Ljubljani.
Na desni: Udeleženke lepo uspelega trimesečnega gospodinjskega tečaja na Remšniku v r3ravski dolini.
Spodaj : fantje  od  Sv. Trojice v Slov. goricah   odhajajo k vojakom.
Na levi: Stelan Sotendro Prošad Siulia, bengalec-bogoslovec, ki ga vzdržuje misijonski krožek ljubljanskih bogoslovcev.
Na desni: Z letošnjim velikim februarskim snegom so imeli otroci mnogo zabave.
Zgoraj : Iv. Avseoik iz Begunj je 4. p. ui. kot i prri peljal s polnozasedeaim avtom zamrznjeno 1 Blejsko jezero ter vozil okrog otoka s hitrostjo 100 km (foto Vengar, Radovljica) j
Zgoraj : Nova skakalnica SK ^Ljubljana« na Rakovniku pri Ljubljani, ki je bila blagoslovljena 14. februarja, ob tej priliki so se vršile tudi skakalne tekme.
Športni vestnik
(Foto I. Kosec)
Končno so v nedeljo 21. februarja videli tudi Ljubljančani, kako se igra hokey. Hokey je igra na ledu, podobna nogometuj vendar veliko zanimivejša in se igra v silnem tempu. Vse scene se odigravajo tako hitro, da je skoraj nemogoče sleditii potekn. V prvi tekmi je nastopilo eno najboljših evropskih moštev, celovški KAC. Zmagali so nad domačim moštvom zi
12:1, kar je za nase igralce časten rezultat. Igrali so prvič res hokey. Prva je hokey vpeljala v naši državi SK »Ilirija5. Ker je to krasen in lep sport, ima tudi pri nas bodočnost, rabimo pa brezpogojno drsališče z umetnim ledom.
Sliki prikazujetH dva momenta iz tekme Ili-rJja-KAC. (Z znakom na prsih so Celovčani).
SalcroitalC  JugoalOV. /fskorne  v Cfubllanl — Pona/Is posamexnIS allls dovolfen le s privolfeafem ureaniSlva