J?oMetrlnu plačana. PesarrstanE sieviSkss 60 vi Štev. 67. ¥ Ljubljani, ? petek dne 18. junija 1920. Leto HI. Oglasi: & I mm X 10 btmrataaga ttolplia m!i 89 risarjev, t*SS K, p«alam, peswrtnie* is reklam 2 S. Tetikrats« eifaT* pppnilt. m» iraasK sr.-t !wss» ■ ram® 525« ^ Izhaja ob ponedeljkih, sredah is petkife. t7yr*vnlfrtYO ▼ &}«MJoai, M4n bSm e. tTro«nlfitre „3»om prijateljskih gospodarskih stikov med Italijo in nami, to je da bi Italija dobivala od nas živila, mi pa da bi kupovali v Italiji industrijske izdelke. Mi moramo pokazati Giolittiju, da je to drzen poskus, ki se mu ne bo posrečil, ker ako 'bi šla Jugoslavija na tak obrabljen lim, res ne bi zaslužila, da bi živela kot samostojna država. Ako se Italijani ne marajo sporazumeti z nami na podlagi mejne črte, ki jo je označil Wil-son in po kateri pride takointako še dosti Jugoslovanov v italijansko suženjstvo, potem naj udejstvijo londonski dogovor, ki ga nikdar ni priznala poprejšnja Srbija in tudi ne poznejša Jugoslavija. Smatrali bomo, da se je izvršilo nasilje nad nami in položaja, ki bi bil s tem ustvarjen, ne bi priznavali za pravnovel javnega. V tem slučaju bi vprašanje ostalo odprto, nerešeno, ker enostranska rešitev ne more biti miednarodno veljavna. V takih razmerah bi se morali mi, seveda, vzdržati tudi rednih trgovskih odnošajev z Italijo, ker z državo, ki protipravno drži v svoji obilasti velik del naše države, ne moremo stopati v nobene redne odnošaje. Ob demarkacijski črti bi pa proglasili preki sod za tihotapstvo, da bi tudi to v korenini zatrli in bi — lepo počakali, da Italijane sreča pamet. Ničesar se nam ni treba bati od strani Italije. Vojske nam ne bo napovedala, ker še Albancev in Tripolitancev ne more ukrotiti in tudi če bi nam Vojno napovedala — ta vojna ne bi dolgo trajala, temveč bi prav kmalu končala tam kje v furlanski nižini . . . ICaico se i^Ualo! Učiteljstvo bi bilo rado osnovalo skupno stanovsko organizacijo. A klerikalci tega niso dopustili. Boje se za svoje „Slomškarje". V Mariboru so nekateri učitelji, ki so jih klerikalci med svoje prištevali, odklonili, da vstopijo !v zdraž-barsko ,,Slomškovo zvezo'-, češ da bi bilo pametneje, če bi se učiteljstvo preveč ne cepilo. Ta vsega upoštevanja vredna misel (zlasti v Mariboru !) pa je zadela na silovit odpor pri klerikalcih in zlasti pri poverjeniku Verstovšku. Padli so po nesrečnih ..slogaših" kar z loparjem. Naivneže in zmedenc.e se jih nazivlja. Skratka : Skupno delo učiteljev se od klerikalne strani kot nespametna sanjarija odklanja. Sedaj vedo vsi tisti med namji, ki so sanjali j o nadstrankarskem delu učiteljev, koliko imajo za to svojo misel nade, da jo izpolnijo tudi klerikalci! Mi naj molčimo in pustimo, da narod organizirajo duhovniki in Slomškarji? Prijetno je citati, kako se -klerikalci vijejo j radi kancelparagrafa. V ,,Slovencu" pravijo zdaj tako-le: „Kaj je treba kancelparagrafa? Saj je že papež Benedikt XV. dne 15. januarja 1917. izdal prepoved, da se pridiga o politiki v cerkvi" (okrožnica „Humani generis Redemptionem").* Vkljub papeževi prepovedi duhovni na priž-nici poditikujejo in tulijo na „liberalce". „Slo(-venec" opravičuje to tako-le: politika odloča tudi o stvareh, ki se tičejo cerkve (n. pr. vzgoja mladine). Zato sme duhoven v njej vseeno pridigo-vati. Na to odgovarjamo: Res je, politika se briga za stvari, na katere skuša cerkev položiti roko. Največ se peča z d uho v s ki m i plačami, z ,,mrtvo roko", peča se z uredbo šol. Ce duhovščini v tem pogledu kaj ni prav, naj se brani izven cerkve. Tam je prosta. Zavijanje klerikalcev, da se v spovednicah in po prižnicah sme reševati ona politična vprašanja, za i koje se tudi cerkev zanima, torej ne drži. V politiki moramo biti enakopravni. Ne gre, da bi en stan zlorabil sredstva, ki mu jih nudi poklic, za svojo stranko. Država ne plačuje duhovnikov, da agitirajo po cerkvah. Zato pa na dan s „kancelparagrafom". * Bolj pošten je „Domoljub" od 16. t. m., ki piše, da ima duhovnik dolžnost pridigovati, da mora katoličan podpirati klerikalce! In zopet kancelparagrafa „Slovenec" postaja že smešen. Njegovi uvodni članki ne kažejo./iikakih junakov — nasprotno, v njegovih predalih je zavladal jok in škripanje z zobmi, prošnje in pretnje, bolestno^ zvijanje in zmerjanje, vse kakor pravi kranjski ri-čet, zmešan in skuhan v enem loncu. Pa kako bi tudi ne? Klerikalcem gre kakor človeku, ki ne zna plavati in ga vržeš v vodo; vpil bo: „Re-šite me!" brcal z nogami in z rokami, nazadnje se pa oprijel za kako slamo, do se reši, ker sluti — smrt! Tak je torej položaj v klerikalnem taboru. S predlogom § 95. so svobodomiselni poslanci vrgli bakljo v ogenj in sedaj — „Šiška gori!" Poslušajte bratje in sestre v Kristusu: ,,Bismarck je tudi že poskušal s kancelparagra-fom in vendar ga je čez nekaj časa moral črtati. Ni se obnesel." Ej, seveda, se ni obnesel. Tudi Bismarck je imel v časih hude boje v državnem zboru in tudi njemu se je zgodilo, da je prišel v stisko in je potreboval klerikalne glasove. Torej nič čuda! „Glasovali bomo 'za vsako lumpa-rijo, za vsako lopovščino, ako črtaš kancelpara-graf". In zgodilo se je — poštenim potom . . . Ni vse zlato, kar se blešči, ni pa tudi take moči in samozavesti pri klerikalcih, ako jim vzameš lečo. Že tulijo, da je vera v nevarnosti, prerokujejo nesrečo domovini, Sodomo in Gomoro parlamentu, kajti — le leča da mladi državi mo;č (beri: klerikalcem), samo leča bo storila čudeže. Strah in groza! Ako bi pa kdo poizkušal kan-celparagraf uzakoniti: mi se ga ne bomo držali! „Slovenec" od 16. t. m. (kakor sedaj vsak dan) zopet cvili v dolgem uvodniku: „Duhovniki niso državni uradniki, državna oblast jim torej v cerkvi in v njih službi nima ničesar ukazovati. Oni so podrejeni cerkveni oblasti. Cerkev pa je popolnoma jasno določila, kaj smejo v cerkvi in na leči in kaj ne smejo . . ." Tako se je stvar razumela do danes. Naj je župnik ali kaplan na leči še take otrobe vezal, naj je še tako besnel in sirovO zmerjal in hujskal, eventualno navzočni organi oblasti so marali mirno držati klobuke v raki in jeziik za zobmi, kajti vsaka tudi najmanjša opazka bi seveda pomenila motenje vere in je stroga kazniva. Tekom1 stoletij so si gospodje že znali zakone tako urediti, da jim ni nobeden hodil v zelje. Upajmo, da bo od sedaj naprej drugače. S—k. Dopisi. Iz Žužemberka, širšemu slovenskemu svetu je znano., dai je pod pritiskom razmer moral odstopiti kmalu po prevratu bivši žužemberski župan Vehovec, ki je z ovadbami spravljal ljudi i med vojno k vojakom in provzročil toliko gorja svojim soobčanom. Znano je tudi njegova sen-začna kazenska pravda z našim g. notarjem, v j kateri je bil pred meseci sodno žigosan kot ova- |duh in mbralično: manj vreden človek. Pravda še ni končana in zato se nočemo muditi pri njej, da se nam ne bi moglo očitati, da motimo njen potek ali, da hočemo kakorkoli nanj vplivati. Položaj v okraju je tak, daj vse prebivalstvo jbrez razlike strank enodušna obsoja tega človeka in je zi globokim oddihom in velikim zadoščenjem pozdravilo, njegov takratni odstop. Sicer ga je ščitila klerikalna vlada in politična oblast, gotovo prečt vsem vsled netočnih informacij, toda umakniti se je moral, ker je bil imoralični pritisk mločnejši od vlade. Toda mož se je vsled politične konstelacije ojunačil in skuša zopet priti na površje. Pa ostalo bo le pri poizkusih! O tem naj bo ta nekdanja „veličina" prepričana! Mi imamo občinski odbor, izvoljen v Sušteršičevi eri, menda še leta 1912., ki je po svoji ogromni večini še danes šusteršičjanski, dočim je ljudstvo vse drugačngea mišljenja kakor odbor, v čigar delovanje bomo še posvetili ob priliki. V tem odboru ni bilo nikdar nobene ini-cijative. Vse je nemo pritrjevalo Vehovcu in Gnidovcu, če pa se je kdo kdaj oglasili v njima nasprotnem zmislu, so ga takoj razkričali za liberalci in ga začeli odrivati. Ravno vsled Ve-hovca, čigar delovanje je maralo pri ljudstvu roditi odpor, je klerikalna stranka ^okraju precej nazadovala, kakor bi sicer morda ne. Mož je ljudi s svojim postopanjem naravnost gnal v drug tabor, sebi, oziroma svoji stranki pa s temi nehote podmikal tla. Iz tega stališča; bi torej ne mogli imeti nič proti temu, če bi si Vehovec zopet in najsi bo tudi na še tako nesoliden furtimaški način pomagal nazaj na županski stolec. Toda so načela, ki bi jih morala vpdštevati vsaka dostojna politična stranka in to so načela javne morale, vsled katerih bi se moralo ex offq strankam preprečiti, da bi se ljudje kalibra Vehovec zopet polaščali javnih mest. Zalibože pa opažamo, da SLS., ki povdarja svoja krščanska in katoliška načela, ki menda vendar morale ne izključujejo, dopušča take pojave ali jih celo podpira. Ali ni značilno, da se uprav učitelji javne marale, kakor bi morali biti naši duhovniki, s posebno vnemo pehajo za mo-različno tako silno prizadete elemente, kakor je žužemberski Vehovec. To vere v iskrenost naše duhovščine pri ljudstvu gotovo ne dviga, marveč obratno njo omajuje. Ali mislite, da nas borba, v katero so nas porinili taki Vehovci, veseli ? — Menite li, da imamo pri obilih in resnih vsakdanjih skrbeh za težki naš življenski obstanek časa ojdveč za politikovanje ? — Ce smo podvzeli borbo, pomeni to, da je moralične sile v nas dovolj, da bomo to borbo tudi izbojevali. Kajti to je borba zoper skrajno korupcijo, zoper nasilje, ki si ga nismo pustili veljati ne pod staro Avstrijo, niti si ga ne bddemto pustili izvrševati v novi državi in najsi bode Vaša moč še tako velika! Po tem uvodu naj javnosti sporočimo slučaj, ki se je dogodil pretečene dni in ki spominja na Sicilijo, koder so izvalili pred mnogo leti znanega radi nizkih zločinov obsojenega ministra Nassija z veliko večino za poslanca v laški parlament. 7. t. m. je bila v Žužemberku občinska seja brez špecialnega dnevnega reda. Na vabilih je stalo, da gre „za važne občinske zadeve". Morda je samo najožji krožek Vehavčeve žlahte in par duhovnikov vedelo za tajni načrt. Pri seji pa je dosedanji župan odstopil in prišla je takoj na dnevni red volitev župana. Volitev je vodil odstopivši župan. Naši sicer spoštovani občinski očetje pa so na način, o katerem se bo še govorilo, „izvolili" na to Vehovca za župana. Preveč bi vzelo prostora, da bi navajali vse posamezne gorostasnosti te volitve, zoper katero je vložen ugovor, ki bode moral imeti za posledico zopetni Vehovčev padec. Vehcvčeva izvolitev je provzročila veliko ogorčenje med prebivalstvom. Rodila bo odpor, da bode stranka čutila in da bode zlasti „novo-izvoljenec" temeljito občutil posledice tega svojega poizkusa. Dosedaj smo ga kolikortoliko- pardonirali, sedaj pa se započne znova boj, ki ga je provociral sam ter naj se posledice za to tudi pripiše sam. Poznamo ravnodušnost našega notarja, zato tudi vemo, da zlasti njega ta „izvolitev" niti naj-manje ne razburja. Toda, vprašamo se, ali ni cela ta izvolitvena komedija vprizorjena z namenom, da bi se vplivalo na bližnjo Vzklicno sodno razpravo, ki se vrši prihodnje dni pri okrožnem! sodišču v Novem mestu? O tem se po Dolenjskem mnogo komentira vprav v takem zmislu. Odkod ti glasovi? Cerkvena institucija in njena morala. Kakor v prejšnji hierarhični, a sramotno propali Avstriji, se hoče tudi v sedanji demokratični Jugo- slaviji propagirati prosluli rimski konkordat. O tem priča naslednji dogodek: Pred letom dni je v okrožju Gorenjske nekdo izgubil večjo vsotoi denarja, kar je bjlo' javno razglašeno, toda najditelj se ni oglasil. V pričetku tekočega leta pa je bilo v R. s prižnice oznanjeno, da se je našla večja vsota svoječasno izgubljenega denarja. Oškodovanec se je tozadevno zglasil, toda župnik mu pojasni, da je razpolagana vsota za več stotakov j manjša nego ona. ki jo je on izgubil ter izjavil, da je on pooblaščen, to vsoto izročiti le pod pogojem, da je cela zadeva poravnana, sicer . . . Oškodovanec se s tem seveda ni strinjal ter je stvar prijavil sodišču. Sodišče je od župnika zahtevalo izročitev denarja in navedbo imena najditelja. Prvi zahtevi je župnik ugodil, v nadaljnjem pa izjavil, da on pod pečatom duhovniške molčečnosti imena najditelja ne izda, kljub temu, da zadeva ne izhaja iz -spo-vednice, in je tedaj čisto privatnega, izven cerkvenega značaja. To je pač obsodbe vreden pojav, kajti niti v prejšnji absolutno klerikalni Avstriji se ni tako prakticiralo in kako se za-more potem prosto nadaljevati v naši novi državi. Tako oblastno postopanje sramoti državo kot tako, ubija red in pravico in zaupanje ter krepi klerikalno propagando. Res je sicer, da nas tačasno vlada v Sloveniji Šusteršič II. s svojim priveskom, a vse to je le umetno in začasno in pride še čas plačila, takrat pa brezobzirno in brez pardona do stavljenega cilja! Pogovor pred oerkvijd. Iz cerkve se gnjete množica. Naše ženice in dekleta, fantje in možje. Mladina se brž izgubi. Žene hitijo domov, možje pa na pogovor. Janez Korenjak je bral v „Domovini", da je papež dovolil Čehom, da se tam maša bere v dbmačem češkem jeziku. Vsi obredi so češki. Latinščine ni več. Cerkve so zopet bolj polne. Prišlo je do tega, ker so češki škofi naznanili papežu, da treba latinščino1 izgnati, sicer vse ljudstvo prestopi v narodno cerkev, ki ima ravno tiste nauke kakor katoliška, samo v treh stvareh se ločijo odi nje: 1.) obredi so češki, 2.) duhovni se smejo ženiti, 3.) papež nima nad to cerkvijo nobene moči, duhovne verniki sami volijo. O tej važni novici se je pred cerkvijo razvila zanimiva razprava. Janez Korenjak: „Zakaj pa pri nas ne upelje-jo slovenskega jezika v cerkvi? Ali ni naš jezik tudi od Boga? Ali je manj vreden nego češki?" Jaka Črnuh (klerikalec, ki vse prinaša kaplanu, se čuti koj zadetega, dasi nobeden na politiko ne misli) : „Tiho bodi, Janez. 2e vidim, da si grd liberalec. Kaj bi z našo špraho? V nebesih slofvenski ne znajo. Kaj misliš, da je Kristus slovenski pridigoval ?" Jaka je mislil, da se je strašansko dobro odrezal in se zadovoljno zagrohoče. Janez pa se ne da ugnati kar tako. Bral je že marsikatere bukvice in bister um ima. Zato mirno odgovori Jakatu: „Kaj se jeziš? Kaj se za-diraš? Mari premisli bolje, pred no zineš. Zakaj pa moliš po slovenski? Ali misliš, da te Bog ne razume? Ne govori tako žaljivo o Njem. Kristus je pridigoval v judovskem jeziku, da so ga ljudje razumeli. Povej mi rajši Ti, ki 'si tako pameten: Zakaj je dobro, da slišiš samo „Dominus vobis-cum", ne pa „Bog z Vami." Čemu je dobro, da mora sosedov Nacek ministrant brbljati po latinski, pa niti besede ne razume? To mii razloži pa bom koj tiho!" Jaka, ki mu je na ta način usiljena beseda, ne ve kaj bi rekel. Vse se ozira vanj, da pove in odgovori. Jaka se začne v zadregi usekovati in godrnjati. Nazadnje, ko se je že začel glasen smeh na njegov račun, se vendar ojunači in stisne iz sebe: „Seveda bi ne bilo napačno, če bi po naše zapeli Bogu. Ampak Vi tega ne razumete. Skof ne pustijo." Ta odgovor seveda nikogar ni zadovolil. Jaka se izmuzne, kmetje pa inajejo z glavami, zakaj je naš materinski jezik tako zaničevan. V uradih so| ga poprej v nič devali in vse je bilo nemški. Danes je zmaga naša. Tujca so pregnali. Nad cerkvijo pa še vedno leži pritisk drugega tujca: Slovenščina ni vredna! Češki, da, ker so češki duhovniki narodnjaki pritisneli, slovenski ne i Politični pregled« Malo dni nas še deli od napovedenega prihoda regenta Aleksandra na Slovensko in v Ljubljano je že prispel dvorni maršal,!da določi s tukajšnjimi merodajnimi činiteilji natančen program regentovega bivanja med nami. Sicer zadeva potovanje naj velike ovire politične narave, ker političen položaj še vedno ni pojasnjen, ali pričakuje se, da bo kmalu rekonstruirana deželna vlada, ker dejstvo, da klerikalci še vedno sami vladajo v deželi, je najbolj nenaravna politična prikazen in tudi največja ovira ureditvi političnih razmer, ki mora odpasti čem prej. Zadržanje naših klerikalcev v zadevi preosno-ve deželne vlade ogroža tudi koalicijo v beograjski vladi, ker demokratska stranka ne more uvideti potrebe skupnega dela v Beogradu, ako klerikalci ovirajo skupno delo v Ljubljani. Sicer je pa klerikalcev že cela Jugoslavija do grla sita in oni si bodo s svojo trmasto politiko sami izkopali grob. Že njihovi zavezniki, radikalci, jih po malem zapuščajo in niso; hoteli zastaviti za njih svoje stranke v zadevi „kancelparagrafa", temveč so sklenili, da vsak radikalni poslanec v narodnem predstavništvu lahko glasuje v tej zadevi po svoji volji. To pomeni, da bo kancel-paragraf, to največje strašilo za klerikalce, gotovo sprejet in potem bomo imeli enkrat vsaj v naših cerkvah politični mir, ker klerikalni pridigarji ne bodo mogli več uganjati političnih hujskarij. Albanski voditelj Esad-paša, ki je bil v Parizu umorjen, je bil velik prijatelj Jugoslavije in je zagovarjal politiko zveze med Albanijo in Jugoslavijo in zato se ga je spomnil povodom njegove nasilne smrti tudi naš ministrski predsednik dr. Vesnič, ki je imel v narodnem predstavništvu govor o pokojniku. Vedno bolj se utrjuje mnenje, da je bil morilec podkupljen od Italije, ki se je hotela na ta način iznebiti nevarnega nasprotnika. Ker je Italija znana kot, dežela, ki v politiki ne izbira sredstev, je ia domneva zelo verjetna, amjpak veliko vprašanje je, ald. Po svetu, p. Drzna tatvina draguljev na železnici. Na vlaku, ki je peljal iz Berlina proti Dresdenu, je bila izvršena v nedeljo drzna poštna, tatvina. V poštnem vozu se je nahajal namreč tudi zaboj z raznimi dragocenimi okraski v vrednosti 'več sto tisoč kron, ki so bili poslani v Dresden v popravilo. Ko je prejemnik odprl zaboj, je na svojo veliko začudenje zapazil, da je v zaboju namesto draguljev čisto navadno kamenje. Policija kljub vsestranskim poizvedbam tatovom dosedaj še ni mogla priti na sled. p. Zasledovanje vlomilcev po strehah. Na Dunaju se je vršilo te dni zanimivo in jako1 razburljivo zasledovanje vlomilcev po strehah več hiš, ki se je končalo s smrtnim padcem eneg; zasledovancev. Policija je bila namreč popoldne od nekega hišnika obveščena, da so v podstrešju vlomilci. Ko so vlomilci slutili bližanje redarjev, so takoj pobegnili. Eden izmed njih, ki ni imel drugega izhoda, je skočil na streho sosednje hiše in se skušal po dimniku spustiti navzdol. Ko- se mu je redar že močno približal, je vlomilcu nenadoma spodrsnilo in je padel v štiri nadstropje globoko dvorišče. Obležal je na mestu mrtev. Enega vlomilca so dobili pozneje skritega v podstrešju, ostalim pa se je beg posrečil. p. Potujoče kobilice so se v velikanskih množinah pojavile na Španskem, zlasti v okrožju Lo-igrona. Daleč naokolu so polja in travniki popol-! lioma uničena. Škoda je velikanska. Kakor zna-I no, so se tudi v naši državi ponekod, zlasti v Hercegovini, pojavile te požrešne živalice, toda v manjši množini. Oliveltu patent za teledaktylograf. Ta aparat omogoča direktno uporabljanje pisalnega stroja pri telefonu ali brzojavu in pismeno prevzemanje ustmenih sporočil. Njegova praktična porabaost in duhovita preprostost jamčita aparatu sijajno bodočnost. r. Praktična past za avtomobile. V Atenah se za ustavljanje prehitro vozečih avtomobilov poslužujejo jako praktičnega in za lastnike avtomobilov jako dragega sredstva. Redarji, ki so razpostavljeni po vseh glavnih avtomobilskih cestah, imajo velike lesene deske, iz katerih štrle močni in silno ostri žeblji. Kadar se približa kak prehitro vezeč avtomobil, vržejo redarji desko hitro pred avtomobil, ki mora potem čez žeblje. Seveda se gumijasti obroči na kolesih takoj preluknjajo in avtomobil mora obstati. Policisti pred-lože nato predpisano denarno globo, lastnik avtomobila pa ima vrh tega še to škodo, da mora popraviti svoje obroče. To nasilno sredstvo opravičujejo grške oblasti s tem, da ima avtomobil, ki se drži predpisane hitrosti, dovolj časa, da se ustavi, predno pride do pasti. Grška policija je s to novo metodo proti divjanju avtomobilov mnogo bolj zadovoljna, kakor z dosedanjim dirjanjem redarjev za avtomobili z motornimi kolesi. r. Najstarejše drevo na svetu je gotovo cipresa, ki se nahaja na pokopališču v mestu Santa Maria del Tuel v Južni Ameriki, o kateri se trdi, da je začela rasti že okoli 3000 let pred Kristusovem rojstvom', ko je vladal v Egiptu kralj Menes. Stara je torej sedaj že skoro 5000 let. Cipresa cvete še redna vsako leto. Umno* r. Teledak«ylograf. Iz Turina se poroča: Tu-rinski patentni urad je po priporočilu strokovnjakov podelil izumiteljima Caresanu in Gento Za smeli in kratek las. Ali kadiš? Stotnik novemu strežniku: „Ali kadiš?" — Strežnik: „Kadim, gospod stotnik!" — Stotnik: .,Dobro! Torej moram smotke zaklepati !" Otroška nedolžnost. Trgovec da Ančki, ki spremlja mater, košček sladkorja. Ančika vtakne sladkor v usta, ne da bi se zahvalila. — Mati: No, kako se reče?" — Ančka: „Še en košček!" Prostodušen odgovor. V šoli vprašajo dečka: „Povej mi, sinko, kdo je naredil vse te lepe hribe okoli naše vasi? ' — „Ne vem, ker smo šele nekaj dni tu!" odgovori deček. Večina zmaga. Norca so vprašali, zakaj so ga zaprli v norišnico. ..Cisto lahko!" odgovori j i rn ta, „;rdil sem, da so vsi ljudje fcla'zni, dri1 pa so rekli, da sem blazen jaz; večina je zmagala." V bolnici. Gospoda Jamrovič in Jimrovič ležita v bolnici za revmatizmOm. Vsak dan ju ma. sirajo. Kadar drgnejo Jamroviča po nogi, kriči, kakor da bi ga iz kože devali. Jimrovič se pa pri masiranju sladko smeie. Nekega dne se oju-nači Jamrovič in vpraša Jimroviča: „Slišite, kako za vraga, da se pri masiranju smehljate, kakor bi petelinčke jedli?" Na to mu Jimrovič odgovori: „Ali mislite, da sem znorel, da bom dal drgniti bolno nogo? Proda se večja množina stareoa časopisna papirja Poizve se v upravništvu lista „Domovine", Sodna ul. 6, vhod skozi vežo. Cena po dogovoru. 3UANSKA Ki strižarjava micaitav.2. Podpužnicz b Splitu, Trstu, Eeloucu, Sarajsuii, Borici, Cslju, Mariboru in Borovljah: bančna ekspozitura u Ptuju. Delniška la reiservo ro'*okro8 K 50,000.000'- Telefon 51. 261. Sprojema si a feniižUe in tekočI ra&in proli usodnemu obrestovanju. Knpnje ln prodaja vsa vrsto vrednostnih papirjev, = valut in dovoljuje vsakovrstna* kredita. = Brzojavni naslovi „Banka". | Selnliks glavnica« j K 80,000.000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana Rezerves okrog ] K fOfOOO.QO® | Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, SSetkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj. Sprejemal Vloge na knjižice. — Vloge na tekoti in žiro-rafen proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rent ni davek plača banka iz svojega. Kupuje In prodajat Devize, valute, vrednostne papirja itd. Eskontirai Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Saje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodtiejSimi pogoji. Prevzemal Borzna naročila in jili izvršuje n*j-kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska« Telefon it. 257.