bi sicer utegnil tujcc misliti, da ie to kaz- nilnica, ker i.ma okna zadelana s križi. Stariši pa vedo, da je ta šola prava mu- čilnica. Sobe so prenatrpane z otroci, zrak ie zlasti v zimskem času neznosen, deske v tleli se vgrezajo — osobito odkar je Solo do dobra namočila zadnja povodenj. Ko vstopiš na hodnik, se dvigne izpod desk, ki se vdirajo pod korakom, oblak prahu. Le kdor vidi in pozna vedoželjnost otrok, ki razmeroma prav pridno obiskujejo šolo, kdor irra vpogled v smotreno in nesebično de ovanje učiteljstva, ta ve. da ie to tudi učilnica. Potreba po novem šolskem poslopju ni menda nikier tako kričeča kot v Murski Soboti. Ali se bodo pristojni činitelji zganili? V Prekmurju ima učiteljstvo razmeroma lahko in hvaležne delo. V redkokateri po- krajini so otroci tako nadarjeni kakor baš tu Tudi tam, kjer je v rodbini občevalni je- zik madžarski — tudi te ostanke bo od- plavil čas — obvladajo otroci književno slo- venščino jako dobro. Znani so primeri, da Se je učenec (ali učenka), ki ni znal niti be- sedice slovensko, naučil v enem letu toliko, da ne bi nihče rekel: »Ta je pa rojen Madžar!« Veliko veselja z otroci imajo učitelji pet- ja. ker otroci radi in ubrano pojejo, zlasti še deklice Posebne uspehe pa beleži učitelj- stvo, ki je prerejalo šolske gledališke pred- stave. 80% otrok je kakor rojenih za take predstave. Posebno veselje imajo otroci s telovadbo; žal da nima niti ene šole najpo- trebnejšega orodja, kamoli telovadnic. Ko bodo pristojni činitelji spoznali, da ie nu no treba zgraditi, oziroma razširiti os- novne šole, iih izpopolniti s potrebnimi učili in učnimi pripomočki, ko bodo preurejene šole delovale s polno paro, se bo šele za- čelo pravo narodno življenje v tej lepi, a zanemarjeni pokrajini. * V Murski Soboti obstoji tudi obrtno-nada- Ijevalna šola, ki jo poseča ob večerih okrog 120 obrtniških in trgovskih vajencev. Tudi ta ustanova beleži cd svoje ustano- vitve sem prav lepe uspehe in so izšli iz te šole že mnogi dobri pomočniki! Šola pa bi sigurno imela še večji uspeh, če bi imeli m-ojstri zanjo dovolj razumevanja. Vajenci prihajajo v šolo docela zbiti in menijo, da se bodo v nji odpočili: pri mojstru je va- jenec vprežen od ranega jutra do poznega večera. Zaščita delavcev je v Prekmurju slabo znana. Ko pride vajenec ob 20. uri iz šole, mora po večini zopet v delavnico — tja do 22. ure aH še dalje. O nedel'iskem počitku obrtniški vajenci samo sanjajo. Oblasti bi morale skrbeti, da bi se moderne socialne uredbe uveljavile tudi v Prekmur- ju. Ker je obrt v Prekmurju zelo razvita in na dobrem glasu, bi bilo želeti, da bi se os- novale obrtnonadaljevalne šole tudi v Bel- tincih, Križevcih, Cankovi, Bogojini, Turni- šču in drugod. Skratka: za šolstvo v Prekmurju je treba žrtvovati nekaj yeč. Uspeh je zasigtrran. lavna bolnica v Murski Soboti Javna bolnica v Murski Soboti je bila ustanovljena leta 1893 od okraja Murska Sobota. Največ ie prispevala občina Mur- ska Sobota, ki je dala na razpolago stav- bišče in mnogo stavbenega materijala. Okoliške občine so prispevale vsaka po svojih močeh. V zemljiški knjigi je bila vpi- sana pod imenom: »Javna zakladna bolnica okraja Murska Sobota«. S kraja je bilo na razpolago samo 24 postelj. To število pa se je "stopnjema dvigalo in doseglo leta 1907. število 110. Leta 1906—07. se je postavil iz- olirni paviljon in gospodarsko poslopje. Dne 1. oktobra 1920 je prevzel bolnico od madžarske uprave Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. Od tega dne do 30. septembra leta 1924. ie bila bolnica pod državno upravo, od 1. oktobra 1924 pa spa- da pod oblastno samoupravo in se vzdr- žuje iz lastnih dohodkov. Oskrbne stroške za revne bolnike plača država. Popolnoma brezplačno pa se zdravijo v bolnici vse spolne bolezni in nalezljive bolezni, za ka- tere prevzame država plačilo oskrbnih stro- škov, ne glede na to, ali je bolnik plačila zrrožen ali ne. Danes ima bolnica 120 postelj, katero šte- vilo pa niti od daleč ne zadostuje danim potrebam za Prekmurju in ljutomerski okraj. Postelje so skoro vedno vse zase- dene in se morajo bolniki v mnogih sluča- jih odklanjati radi pomanjkanja prostora. Splon se opaža že dalj časa, da postaja bolnica premajhna in bo treba misliti, kako bi se razširila, saj je daleč naokoli edina bolnica. H koncu nekoliko statistike iz lanskega leta: Oskrbovanih ie bilo tekom leta 1925. skupaj 986 boinikov iu sicer 544 moških in 442 ženskih, po veliki večini iz tujih občin. Število oskrbovalnih dni je znašalo: za bol- nike 41.343, za osobje pa 7314, skupaj tedaj 48.657 dni, povprečno na posameznega bol- nika 47 dni. Za prehrano se je izdalo 389.054 dinarjev. Izmed bolezni, ki so se zdravile v tej edini prekmurski bolnici. Ima prvo mesto trachom, ki je v Prekmurju precej razšir- jen. Za tem slede razne tuberkuloze. Za pljučno jetiko se je zdravilo 33 oseb, 4 so v bolnici umrle, za tuberkulozo drugih or- ganov in škrofulozo pa 36 oseb. Izmed na- lezljivih bolezni omenjamo še gripo (32 slu- čajev), ošpice (13). malarijo (11), sifilido (16. dva smrtna slučaja) in kapavico (10). Značilno je razmeroma visoko število spol- no bolnih, ki so po veliki večini iz kmečke- ga stanu in so se prišli zdravit v že zasta- relem štad-iju. Za rakom se je zdravilo 19 oseb; 7 jih je v bolnici umrlo. V kirurškem oddelku zavzemajo največ poškodbe izven obrtnih obratov. Dolnja Lendava »Prestonica« Spodnjega Prekmurja Dolnja Lendava spominja po svoji legi na pisano gorenjsko Škofjo Loko. Pa je Lendava v resnici »pisana« ne samo zato. ker leži ob vznožju zelenih vin- skih goric s plodno rjavo-rumeno zem- ljo, temveč tudi ker je njeno prebival- stvo pra*' pisano mešano. Tu se nam- reč stika zadnji odrastek panonskih Slovencev s kajkavsko-hrvatskim ple- menom in Medjimurja in prejnjim madjarskim prebivalstvom Tudi v ver- skem oziru je mnogo sličnosti; največ je katoličanov, nekaj protestantov pre- cej pa izraelitov. zadnjih okoli 10% (približno 2500 oseb) Sama na sebi je Lendava velika ob- čina (Nagv kôzsèg) to je. po prejšnji madjarski ureditvi kraj s trškim zna- čajem. Trg sam je čeden, ima tlak ki bi se ga ne bilo treba sramovati niti Ljubljani, parno kapelj in kanaliza cijo. manjkata mu vodovod in električ- na razsvetljava. Kraj ima edino tovar- no dežnikov v Jugoslaviji in nekaj druge industrije, trgovina pa peša, ker j' manjka zaledja, posebnega madjar- skega. ki se je prej razprostiralo prav do daljnega Zalaegerszega. Katoliška cerkev v Dolnji Lendavi ni nič posebnega in bi .pričakovali pri ta- ko pobožnem ljudstvu, kakor je prekmur- sko. lepše in prostornejše zgradbe. Pač Pa ie .iako idilična na najvišjem vrhu Dolnje lendavskih goric stoječa kape- Cerkvica pri Dolnji Lendavi la Svete trojice, v kateri se nahaja v stekleni rakvi nekake vrste mumija, truplo generala grofa Mihaela Hadika, umrlega 1733. Truplo njegovo, ki je bil tudi lastnik na sliki predočenega Dol- njelendavskega gradu ni strohnelo radi tega. ker je sestavina zemlje na poko- pališču pri Sveti Trojici taka. da ne dopušča trohnobe in razpadanja. Ljudska pripovedka pa pravi, da Ha- dik ne strohni radi tega. ker je to božja kazen za njegovo grozovitost in neusmi- ljenost. Dirjal je namreč s štirimi belci z vso silo na tedaj brez potno sv. Tro- jico in tudi prišel na vrh. toda konji pod njim so se zgrudili in tudi on je ostal mrtev. Ljudstvo pripoveduje še, da ie žena grofa ob novici, da je mož tako končal, iz obupa skočila skozi okno gradu in se ubila. Charile Chaplin in njegova lepa part- nerica v velefilmu «Lov za zlatom», ki ga za veliko- nočne praznike predvaja Eiltni Kino Matica upravlja po avstrijskem šolskem zako* n*». Želeti pa je, da bo novi šolski za* kon uredil vprašanje tako, da verske občine saj gmotno ne bodo oškodo* vanc. Omeniti nam je tudi način podedo* vanja, ker so tudi v tem oziru zanimi* ve razlike. V Prekmurju navadno no pr^zame posestva ed ;n dedi", druge P" izplača, ampak tu se posestvo obi* čajno razdeli na toliko enakih delov, kolikor je otrok. Tako se mnogokrat zgodi, da imajo nekateri stotinkc in ti* sočinke najhnih parcel. . iiše se delijo često na t čin, da se ood.cjo in se gracmeni matc.ijal -azdeli na toliko delov, kolikor je dedičev. Pc ' j teh re- .ih vprašanj naj omii* p:mo še nekatere veselejše stvari. Prva bi naj bila vroči in omamljujoči čardaš, ki so ga Prekmurci prevzeli od Madja* rov in ga jako radi plešejo na cigansko godbo in zaljubljene naro 'ne pesmi. V njem se ni bati kake irredente in ga zato ne gre preveč preganjati. Sicer pa se zadnje sezone tako pridno učijo mo* derni plesi, da mu že delajo nevarno konkurenco. Druga vesela posebnost v Prekmurju ie način agitacije nri volitvah. Na Ogr* skem je bilo javno gla: ovanje. V srezu sta se borili navadno samo dve stranki: vladna in opozicionalna. Zlasti soboški srez je bil vedno trdno onozicijonalen, zeto še dandanes imaio vladne stranke v Prekmurju težko stali če pri volitvah. Stalnih krajevnih organizacij stranke nekdaj niso imele, raditega je politično življen,e spalo in se zbudilo za nekaj Ivan Ben'io občinski gerent v Murski Soboti Tovarna za i tednov še le ob razpisu volitev. Zato pa je tedaj tem bolj oživelo. Agitiralo se tedaj ni toliko s stvarnimi in pro» gramatičnimi argumenti, ampak bolj z denarjem, vinom in gujašem. Vesele so bile take volitve! Marsikateremu volil» cu so ostali v najprijetnejšem sporni* nu živahni in razigrani volilni tedni. Še 1 1920 in 1923 so bile pri nas volitve v narodno skupščino zelo vesele, prava Indija Koromandija. Še tedaj je teklo vino kar v potokih po Goričkem, Ra* venskem in Dolenskem. Ko je g. Sto* jadinovič priredil v M. Soboti velik vo* lilni banket, na katerem je vladalo ob ciganski godbi rajsko razpoloženje in nepopisno navdušenje, si je marsikatc* ri udeleženec, potem ko si je liki ho» merskim junakom žejo po pijači in je» di pregnal, vzel s seboj srebrne vilice in nož — za spomin. Kak uspeh, izra* žen v številu kroglic, pa je imel ta ban» ket, je menda obče znano. Tudi presto* panje kandidata, pa tudi izvoljenega poslanca, od ene stranke k drugi nekda j ni bilo nič nenavadnega, čeravno se nam zdi — recimo — skrajno čudno. Toda naš volilni zakon za to korteško romantiko nima pravega razumevanja in ji je brezobzirno zadal dva huda udarca, od katerih se ne bo več opo* mogla: tajno glasovanje in trodnevno alkoholno prepoved tik ob volitvah, ko bi lahko bilo ravno najbolj veselo! Po» sledica vsega tega je, da so bile že lanske volitve precej suhe in dolgočas* ne, bati pa se je, da bo šel ta razvoj stvarnosti in dolgočasnosti še naprej. —ss— Kdor hoče spoznati iresta Id kraje т Hrvatski, Bosni, Vojvo- dini. Srbiji, Dalmaciji itd., saj naroČi A. Melik: JugesBatfiia Zemljepisa! pregled. IL del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji Je pri- ložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p. Haroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubi sni, Prešernova ulica it. 54 . Benka. 'ПЧППЦ! ^'Јј^^^ЈЈЈ^Ц^ Grof Hadik Nekatere prekmurske posebnosti Prekmurje ima nekatere posebnosti, ki jih v ostalih slovenskih krajih ne po* znamo in ki ravno radi tega zbujajo naše zanimanje. Te posebnosti izvirajo večinoma iz dejstva, da je bila ta po* krajina skoro tisoč let del ogrske dr* žave. Prva taka posebnost Prekmurja je neka pestrost v narodnem in verskem oziru. Vsega ima Prekmurje po štetju iz 1910. 1. 92.000 prebivalcev. Poleg slo* venskega prebivalstva, ki je v pretežni večini, živi na prekmurskem ozemlju še 14.000 Madiarov, 2300 Nemcev, s par stoticami so p zastopani tudi dru* gi, predvsem cigani. Ti prekmurski Slo* venci tvorijo z onimi v Slovenskih go* ricah eno dijalektično enoto in se tudi sami imenujejo Slovenci, a ne Prek* murce. V madiarskem interesu je bilo, da , :im dopovedovali, da so poseben narod in tako rčijo še se^aj madjarski uradni jezikoslovci, dasi seveda brez najmanjše pravi Vendar ie še vedno ti" med tukajšnjimi izobraženci raz* širjeno mnenje, da so nrekmurski Slo* verci poseben narod. Večkrat je slišati očitek, češ, Mtdjari nas niso mogli po» madjariti, Slovenci pa nas hočejo kar če: roč posloveniti, kakor da bi bilo uvajanje slovenskega pravopisa in k -jižne^a iezika «nlob r znarodovanie. enako madiarskem" Vsi ti pomisleki vedno bolj gine:o in zanimiv^ je opt» žati. ka' o «JovrncVi «strokovni izrazi izpodrivajo madiarske, ki so jih prej rabili v prekmurščini, na pr. stranka mesto partaja, shod mesto djti* lejš, poslanec mesto kovet itd. To j p pač naravni razvoj, ki ga ne more nihče zastaviti, katerega pa ovira ravno tisti, ki ga hoče preveč pospeševati. Tudi po veri so v Prekmuriu velike razlike. Katoličani tvorijo nekaj nad dve tretjini (66.000), protestantov avgs* burške konfesije je 24000, kalvincev 920 (vsi samo Aladjari) in Židov 640. Vsakega naprednega Slovenca morajo pač najbolj zanimati slovenski prote* stantj v Prekmurju. Ko se bavimo z njimi, se nehote spomnimo mnogo obetajočih Trubarjevih časov, ko je povsod po Slovenskem prevladoval protestantizem Zanimive so tudi šolske razmere v Prekmurju. Prvotno ni bilo tu nobenih državnih ljudskih šol, ampak samo ver* ske, ki so se ohranile do dandanes. Bile so pri vsaki fari obeh glavnih veroiz* povedanj, zato imamo še danes v Prek* murju rim. kat. osnovne šole in evang. o=novne šole poleg državnih. V M. So* boti na pr. so obstojale tik pred kon* cem madjarske vladavine: 1. kat. dvo* raZie^r.ica, evang. dvorazrednica in d-?avm šestrazrednica. Pri teh verskih šolah je imela cerkvena občina neke predpravice. Šol :o poslopje je bila njena last, učne moč' je volila sama, dr* žava je imela samo višie nadzorstvo <:a župnikom, dekanorr in škofom, pla* čevala pa je učiteljstvo. Šolski vodja je bil obenem tudi orfnnist. Te šole de* lajo naši upravi velike ežave, ker se Pelagija Tajdi slična je Pelagija. Sredi petega stoletja je živela v Anti- johiji sloveča gledališka igralka in ple- salka Pelagija je bila tako krasna, ža- rečega bleska in bliščeče lepote, da so jo zaradi njene lepote imenovali sploh le »biser«. Bila ie pa tudi tako lehkomiselna in posvetnega duha, da je v tem prekašala vse druge tovarišice. Kjer se je prika- zala. oči vseh je nase obrnila, vsa srca omamila... Očitna poklanjanja so .io storila niče- merno. prevzetno in polno napuha, samo sebi za malika: prilizovan.ia in vabljenja mladih posvetnjakov pa dragoceni da- rovi. neizmerne in zapravljive ponudbe bogatih nasladnežev so io vodile stopnjo za stopnjo do ženske razuzdanosti, po- tratnosti in gizdavosti v slaboglasno ime očitne grešnice. L. 453 ali 454 je imel antiiohijski oa- trijarh Maksim s sosednjimi škcfi zbo- rovanje. Med njimi se ie Non. škof iz Edese. poprej puščavnik, odlikoval z modrostjo in svetostjo. Nekega dne ie v lopi šentjakobske cerkve zopet govoril Non. Naenkrat se je začul hrup. glave vseh so se obrnile na cesto in šepetanje ie šlo od ušes do ušes. Pelagija je prihajala v spremstvu krasno oblečenih slug in služabnic na čili muli, pregrnjeni s škrlatno odejo: na razkriti glavi se ii ie bliskal zlat venec, rumenkasti, z zlatimi nitkami prepleteni kodri so ji padali po razgaljenih prsih, težka zlata verižica se ii ie vila okoli la- bodjega vratu, roke in zapestje so se ji utrinjale od zlata in biserov, celo čev- lje na nogah je imela z zlatom in biseri nadelane, lasje in oblačla pa so bila tako polna najdražjih vonjav in dišav, kakor bi mula vso srečno Arabijo nosila na hrbtu. Tako je jezdila Pelagija mimo cerkve, se predrzno in posmehljivo ozirala po zbranih škofih ter ošabno, spremljevana od trume občudovalcev, odhajala naprej. Resnobnim očetom se je niena samo- pašnost in razuzdanost gnusila. Zato so povesili oči. Le Non io ie srepo in vztrajno ogledoval. Ko je izginila izpred oči, pa je vprašal škofe: »Kako? Ali vas tolika lepota ni raz- veselila v srce? — Povejte odkritosrč- no: vam ni li všeč tako lepa oseba? Jaz sem se nad njenim pogledom čez mero radoval—Kaj pač mislite: koliko er ie ta ženska potratila. da se je rau- vala. gladila, lišpala. likala in ogledo- vala, dokler se ni tako krasno olepoti- čila? In vendar skuša z vsem svojim le- potičen.iem ugajati le umrljivim ljudem — vlačugarjeni...« In zamišljen ie odšel v svoje bivali- šče ... Ko pa pride nedelja, se znaide med ljudstvom tudi Pelagija . Nonova živa pridiga ii pretrese vse srce. na glas pojema od ioka in potoki solz ii dero iz oči. Po službi božji zapove Pelagija dve- ma slugoma, naj gresta za škofom in zvesta, kje stanuje ... Nato mu je pisala, da želi govoriti z njim. Non ji je odgo- voril: Ne predrzni se. mojo slabost skušati, zakaj grešen človek sem. Če pa imaš resnično resne želje po Bogu. pridi: toda tudi drugi škofie so pri meni in vpričo teh se sme to zgoditi, zakaj tebe same ne pustim priti predse Zbo- gom!« Pelagija je vesela hitela na Nonovo stanovanje: toda veleli so ji. nai gre v cerkev sv. Julija, kamor je prišel tudi Non z drugimi škofi. In Pelagija ie prosila, nai io krsti ter ie kazala toliko spokorjenost. da so bili vsi do solz ginieni. Iz usmiljenja je'poslal Non po pred- nico diiakonis. Romano, pobožno vdovo. Na njeno priprošnjo ie Non Pelagijo kr- stil ter ji podal zakrament sv. birme in Rešnjega telesa ... Toda peklenska hudoba ie Pelagiji še tri dni hudo prigrevala in io s tisočerimi skušnjavami skušala zopet privabiti v svoje mreže. Ali Pelagija je srečno premagala vse. Čez tri dni je velela vse svoje za- klade zlata, srebra, lepotičja. vsakterih dragocenosti in oblačil zaznamovati, škofu prinesti in mu ie sporočila, naj stori ž njimi, kar mu drago. Škof je ukazal vse razdeliti med si- rote. vdove in druge siromake. Pela- gija pa ie odpustila svoje sluge in slu- žabnice sužnje, razdelila med nje vse svoje ostalo bogastvo ter na to brez sledu izginila ... Na Oliski gori blizu Jeruzalema ie živel v leseni kočici z eno samo linico mladenič nežnega obiičja in vitke po- stave Odlikoval se je z gorečo pobož- nostjo in neizmernim kesanjem. Imeno- val se ie Pelajdj. a nihče ni vedel kdo in odkod ie. Čuli so tujega puščavnika zjutraj in zvečer s čudomilim glasom prepevati psalme. a prav redkokdaj so ga videli. Prihajal je iz celice le. kadar ie šel po vodo ali nabirat zelišč za svojo brano... Ko je hotel Rufin obiskati sv. deželo, mu je škof Non naročil naj poišče pu- ščavnika Pelagija. Rufin je puščavnika res našel in mu sporočil Nonov pozdrav. Skozi linico je govoril z njim in videl puščavnikovo bledo obličje z globoko udrtimi očmi. Pred odhodom v domovino je želel Rufin še enkrat govoriti s puščavnikom. A našel ga je mrtvega. Rufin je javil v jeruzalemskih samostanih, da je sloviti spokornik mrtev. Bratje samostanci so šli v celico in po šegi onih krajev so truplo hoteli pred pogrebom maziliti. Takrat se je razodelo, da je bil puščav- nik ženska, in Rufin je spoznal zopet nekdanje lepe črte v obrazu »bisera « iz Antijohije. Bogu posrečene matrone in device iz Jeruzalema, Jeriha in Jordanskega dola so prišle z bakljami in svečami ter so spremile s petjem telesne ostanke sv. spokornice Pelagije do groba. To se je godilo okoli 1. 457; katol cer- kev obhaja ta god 8. oktobra. Pelagijino življenje pa je opisal Matija Torkar, du- hoven ljubljanske škofije 1. 1874 za družbo sv. Mohorja tako, kakor mL Ш\ш\\11 ..Vodnikovi fliiin