NO. 167
Ameriška Domovi ima
AM€R1CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
d
■ CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, AUGUST 26, 1952
LETO LIU — VOL. LIU
TRDNOST
SOGALNE
VARNOSTI
Vpokojencem se obetajo boljši časi, ker ni skrbi, da bi tozadevni sklad bankrotiral.
WASHINGTON. — V dobi se-idanje draginje in splošne politične negotovosti prihaja vendar tudi neko bolj razveseljivo poročilo. Nihče naj si namreč ne dela skrbi, da bi sklad za socialno zavarovalnino bankrotiral.
Danes je v tem skladu 16.3 bilijone dolarjev, leta 1970 bo znašal ta sklad 63 bilijonov dolarjev, leta 1995 — 110 bilijonov.
Poleg tega vemo, da so čeki socialne zavarovalnine zdaj večji, čeki za mesec oktober pa bodo večji od septembrskih. Vse torej izgleda, da se vpokojencem obetajo boljši časi.
Eisenhower ožigosal primitivno brutalnost komunistične tiranije
Komunizem hoče spremeniti ves kontinent v eno samo suženjsko taborišče.
NEW YORK. — General Eisenhower je izjavil, da se nahajajo Zdr. države danes v naj večji nevarnosti zaradi nenasitnega pohlepa Sovjetov po zavojevan ju sveta.”
Eisenhower je izjavil v govoru, ki ga je imel pred konvencijo Amer. legije, da so “zublji u-panja, ki so visoko plamteli v srcih Amerikancev” po drugi svetovni vojni, začeli pojemati “pred monstroznim pohodom komunistične tiranije.”
“Ta tiranija je primitivna v svoji brutalnosti”, pravi general. “V svoji sli po zavojevanju, je Nenasitna. Svoja prizadevanja je osredotočila na prekucuštvo, devolucijo in vojno, dokler ne' bo ves kontinent eno samo suženjsko taborišče in vse človeštvo zasužnjeno.” — Dobro in toč-tto povedano!
TAKSI Z DIESEL MOTORJEM
LONDON. — Na londonskih Ulicah se je pojavil prvi taksi, čigar pogonsko silo proizvaja Iheselov motor. — (S tem taksijem oziroma Dieselovim motorjem bo najbrž tako kakor z Morsejevim telegrafom. Kmalu bomo zvedeli, da tudi te vrste motorja ni iznašel Diesel, temveč že davno kak bistroumen Hus. Ured.).
Ali smo danes na boljžem kot smo bili pred korejsko vojno!
Z zvišanimi dohodki je danes teže izhajati in teže kaj prihraniti ko prej.
WASHINGTON. — Danes večina Amerikancev zasluži več kot je zaslužila kdaj prej, toda hkrati je slehernemu izmed njih teže in teže prihraniti kak cent.
Dohodki vseh Amerikancev so se zvišali. Toda kljub tem zvišanim dohodkom ne morejo svojimi dolarji kupiti toliko, kolikor so lahko kupili pred korejsko vojno.
Ljudje, ki zaslužijo do $10,000 na leto, so morali znižati svoj življenjski standard ali pa so zabredli v dolgove. Oni, ki so (na vrhu lestve, ne morejo toliko prihraniti, kolikor so lahko prihranili prej.
Naj bodo dohodki že kakršni koli, sleherni občuti neznosno draginjo. To je — inflacija, o kateri pravijo-, da je ni.
------o------
Novi grobovi
Frank Debenjak
Po dvomesečni težki in mučni bolezni je umrl na svojem domu na 18209 Lanken Ave. Frank Debenjak, star 65 let. Prva žena Louisa, rojena Justin mu je umrla leta 1941. Tukaj zapušča1 soprogo Cecelijo, rojeno Nicko-larcic, poprej Pirih, doma iz vasi Čierova, fara Sv. Florjan na Primorskem; 4 otroke: Faye Cla-pacs, Louis, Edv/ard in Eleanor Latkovich; 2 pastorka; Charles Pirih in Vera Marinaro, 4 vnukinje in več sorodnikov. Tukaj je bil 45 let. Rojen je bil v Košani na Primorskem, kjer zapušča sestro Lojzo Juljan in več sorodnikov. Bil je član dr. Združeni bratje št. 26 S. N. P. J. Bil je zaposlen kot “Toolmaker” pri Thompson Products Co. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarijd, pokopališče.
-----o—-----
Stevenson bo govoril na konvenciji Am. legije NEW YORK. — Na konvenciji Ameriške legije v New Yorku bo govoril v sredo governor A. Stevenson, demokratski preds. kandidat. Na isti konvenciji bo govoril tudi general Eisenhower, preds. kandidat republikanske stranke.
Danes sončno in toplo, ponoči jasno in ne prehladno.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 26. avgusta 1920 je bil sprejet 19. dodatek ameriške ^tave, po kbterem so dobile ženske volilno pravico.
SILA AMER. TISSM
Statistika izkazuje, da či-ta prve strani časopisja 97 odstotkov čitateljev, uredniške članke pa komaj 35 odstotkov.
WASHINGTON. — Predsednik Truman se rad ponaša, da je izvojeval leta 1948 svojo zmago brez podpore ameriškega časopisja. Pokojni predsednik F. D. Roosevelt je govoril isto o volitvah. Resnica pa je, da se imata oba moža zahvaliti za svojo zmago v glavnem novicam, objavljenim o njunem delu, dejanju in nehanju, na prvih straneh. — Ne samo tekom njunih kampanj ampak tekom njune celotne administracije, je bilo straneh več poročil o njunih konferencah s časnikarji, o njunih izjavah itd., kakor kdaj koli Prej.
Prvostranske novice ameriškega časopisja so najsilnejše sredstvo vplivanja na javno mnenje. Pregledi in statistike ustanov, ki se specializirajo v tozadevnih preiskavah, so namreč dognale, da 97 odstotkov čitateljev čita prvo stran časopisja, mnogo manjše število — približno 35 odstotkov — pa tudi uredniške članke.
Porast katoliškega in ostalega šolstva v Clevelandu
V katoliške šole se bo vpisalo 68,200 učencev.
CLEVELAND. — Ko se bodo prihodnji teden odprle javne in župnijske šole, bodo dobili učitelji najvišje število učencev, ki jih ima zaznamovati šolska zgodovina tega mesta.
Letos je predvidevanih v Velikem (Greater) Clevelandu 250 tisoč učencev, to je 13,000 več ko lanskega septembra.
Potrebna bodo tudi nadaljna denarna sredstva, če se bo hotelo ohraniti sedanje šolske standarde, kaj šele, da bi se moglo misliti na njih izboljšanje.
Proračun za 32 šol v veliko-clevelandskem šolskem sistemu na prvih znaša 55 milijonov dolarjev, kar je 10 odstotkov več kot je znašal lanski proračun.
Katoliške šole bodo investirale v šolstvo nadaljnih $14,850,-000. V katoliške šole se bo vpisalo letos 180,000 učencev.
NEREDN0STI PRI GRADNJI AMER. BAZ V MAROKU
Tatvine na dnevnem redu. — Mesto da bi delali, de lavci postopajo, pijančujejo in spijo. — Kdo je kriv teh razmer?
Obletnica “osvoboditve” Romunije
LONDON. — Komunistična Romunija je praznovala te dni osmo obletnico sv rje “osvoboditve” po “slavni sovjetski armadi.”
WASHINGTON. — preiskovalni odbor je obdolžil generala Lewis A. Pick-a, glavnega vojaškega inženirja pri konstrukcijskih delih v Maroku, da je skušal napraviti vtis, da je pri gradnji ameriških vojaških oporišč v Afriki vse v redu in da ni govora o kakih nerodnostih in škandalih.
Kakor znano, so bile pri teh projektih, ki bodo stali mnogo milijonov dolarjev, odkrite razne nerodnosti in tatvine. Te baze gradijo v Francoskem Maroku.
Kritično poročilo senatnega odbora vsebuje tudi opis nepri-
Senatni “Kraj gradnje je bil razsvetljen ko' ‘božično drevo’, toda delal ni nihče. Ko so nadzorniki odgrnili jadrovino, s katero so bile pogrnjene neke gradbene potrebščine, je prilezlo izpod nje, 28 arabskih delavcev, ki so tam spali, mesto da bi delali. Nek drugi inšpektor je imel enake izkušnje s 46 “p!umberji”-Ameri-kanci, ki jih je dobil pri igrah na njihovem stanovanju mesto pri delu.
“Povsod so na dnevnem redu slučaji pijanosti, lenobe in neizpolnjevanja dolžnosti”, je rečeno dalje v poročilu senatnega preiskovalnega odbora. Med tat-
čakovanega nočnega pregleda | vinami je zaznamovati največ pri gradnji dotičnih oporišč, ki tatvin dragega orodja, ki ga kra-navaja med drugim naslednje: dejo na debelo.”
Stalno pojemanje komunistične moči v Franciji in drugod po Zapadni Evropi
PREGLED NACIONALISTIČNIH ČET — Adm. William M. Fechteler, -poveljnik naše vojne mornarice, in poveljnik kitajske nacionalistične vojske gen. Sun Li-jen opazujeta vaje kitajskih nacionalističnih čet na Formozi. Čete vezbajo pod nadzorstvom ameriških častnikov.
“HOUSTON CHRONICLE” pravi v zvezi z dogodki v Franciji, da komunistična moč v Franciji očividno ni več tako velika kakor je bila še pred nekaj leti. “Ni še tako daleč čas, ko bi francoski komunisti s splošno stavko lahko paralizirali vso deželo”, pravi gori omenjeni list.
“Philadelphia Inquirer” piše da je doživel komunistični poizkus splošne stavke klavrn neuspeh zaradi trdnega nastopa francoske vlade proti prevratnim akcijam komunistične stranke. — “Ti trdi nastopi zakonitosti in reda so posledica spoznanja, da pomeni popuščanje komunistom samo uravnavanje poti za na-daljno komunistično napadalnost.”
Pariški dnevnik Le Populaire pravi, da so se začeli francoski delavci bolj zavedati, da so njihovi cilji in cilji komunistov daleč narazen. “Francoski delavski razred se ni dal ujeti v past”, piše ta list.
“Pod krinko gesel o miru in svobodi in podkrinko psovk, obrekovanja in naslija bi radi komunisti pritegnili v svojo napadalno politiko množico delavcev, ki ne mislijo tako kakor o-ni. Ti delavci dobro vedo, da jih hočejo s strategijo, ki jo vodijo od daleč in zviška, izkoris-
stiti le za poizkusne kunce.”
Tudi italijanski časniki vidijo v komunističnem neuspehu v Franciji vir novega opogumljena.
“Neuspeh komunistične stavke je treba v glavnem pripisati vpadanju komunistične moči v mnogih evropskih deželah — piše turinski dnevnik Gazzeta del Popolo. Postopno spoznavajo ljudje resnico in namesto zaslepljenosti stopa spoštovanje svobode in zakonitosti.”
“Dogodki v Franciji so vnovič potrdili, da se dobro organizirana demokratska država lahko u-činkovito brani pred napadi katere koli stranke, pa naj bo še tako nevarna.”
Kdo ščiti ameriške državljane v inozemstvu?
MI NE VEMO, koliko Amerikancev je danes po ječah komunističnih držav, ki so pod sovjetsko dominacijo. Kaj se dogaja z Amerikanci po teh ječah, vemo le v toliko, kolikor se zdi sovjetskim vazalom potrebno, da nam sami povedo, in to le v slučajih, če se vrši napram komu izmed teh javna obravnava, če kdo izmed njih pobegne ali umre.
Kaj je z Williamom Oatisom? On je ameriški časnikar, ki je izvrševal samo svoj poklic ter poročal iz češkoslovaške novice, kakor so se dogajale. Dne 26. aprila 1951 je bil aretiran kot vohun in vržen v ječo, kjer se še zdaj nahaja. Naša vlada je poslala v Prago nekaj šibkih protestov, sicer pa ni ničesar ukrenila. Ali bo moral ostati za zmerom v čeških zaporih?
Zdaj pa beremo o slučaju
Johna Hvaste, 25 let starega, v Ameriki rojenega državljana češkega pokolenja, ki je služil v a-meriški mornarici in o katerem je poročano, d aje pobegnil iz' nekega češkega zapora. O njegovem priporu smo prav malo slišali, kakor vemo tudi prav malo o trpljenju ameriških misijonarjev in Amerikancev drugih poklicev, ki hirajo po kitajskih ječah. O vseh teh slišimo šele iz tujih virov ali če naredi žena ali oče takega nesrečnika le preveč hrupa, ki ne prija našemu državnemu departmentu.
O Johnu Hvasti je rečeno, da se mu je posrečilo pobegniti v Bratislavi iz jetnišnice, ki da i-ma 33 čevljev visoko obzidje.
Ta beg je moral biti silno drzen in nevaren, ampak ne gre za to. Gre za to, da se v komunističnih deželah poljubno zapira Amerikance, kjer se jih drži
pod sfabriciranimi obtožbami brez vsakega javnega procesa, naša vlada pa drži pri tem križem roke! Še več! Vlada celo svetuje sorodnikom teh .ljudi, naj bodo mirni in naj ne delajo hrupa, ker bo tako bolje za njihove zaprte svojce. . .
Včasih je bilo vse drugače. — življenje ameriškega državljana v drugih deželah je bilo nedotakljivo, ameriški potni list je bil spoštovan, njegova državljanska pravica je bila največji zaklad svobodnega človeka. In zdaj? Hvasta je bil dejansko nekaj mesecev uposlen pri ameriškem konzulatu v Bratislavi, torej je morala biti njegova navzočnost v češkoslovaški na vsak način znana ameriški vladi.
Nekatere vlade, zlasti komunistične, ne priznavajo svojim
li državljani druge države. One vztrajajo pri trditvi, da vsaka oseba, ki je rojena v njihovi državi, ostane njihova “last”, ne glede na njeno državljanstvo in položaj.
Po mednarodnem zakonu pomeni to dvojno državljanstvo, katerega niso Zdr. države nikoli priznavale. Naše stališče je, da je Amerikanec vsak, ki je bil rojen v tej deželi ali je postal naturaliziran državljan pod obstoječim zakonom. Mi odrekamo vsem državam pravico do takih ljudi.
Kaj bo zdaj storila naša vlada? Kaj? Čemu vprašujemo? Pohlevno se bo vdala v dani položaj, komaj slišno protestirala, ponižno sprejela žalitev od strani češke vlade, listine in dokumente tega slučaja pa položila
Angleški zunanji minister bo obisksal premierja Tita
S Titom bo razpravljal o tržaškem vprašanju ter o odnosih Jugoslavije do Grčije in Turčije.
LONDON. — Informirani krogi poročajo, da bo Anthony Eden, angleški zunanji minister, obiskal v Beogradu premierja Tita, s katerim bo razpravljal o tržaškem vprašanju.
Znano je, da sta angleška in ameriška vlada zaskrbljeni nad napetimi odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, ki so nastali zaradi vprašanja, kdo naj dobi kontrolo nad spornim ozemljem ob Jadranskem morju.
Obenem bo Eden razpravljal s Titom tudi o jugoslovanskih odnošajih do Turčije in Grčije, ki tvorita južno sidro evropske obrambe.
podanikom pravice, da bi posta- na polico ter si umila roke.
Nezgoda letala na morju; 50 ljudi rešenih
TRAPANI, Sicilija. — V bližini tega kraja je padlo na morje veliko potniško letalo; 50 ljudi so ladjice, ki so prihitele na pomoč, rešile iz vode, toda tri osebe pa so bile ubite, štiri druge pa pogrešajo.
Štirimotorno letalo, ki je nosilo 51 potnikov in šest mož posadke, se je moralo spustiti oziroma je padlo na morje zaradi neke hibe v motorjih.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Najdena očala—
V nedeljo so bila na oglu E. 72. St. in St. Clair Ave., najdena očala. Kdor jih je zgubil, naj se oglasi pri Anni Zallnick, 1058 E. 72 St.
Kdo je našel—
Rudolph Krall je zgubil na Norwood Rd. $30.00. Kdor jih je našel, naj se zglasi po 4. uri pri Mrs. Krall na 1177 Norwood Rd.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Casserman, 13802 Lake Shore Blvd. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obiske, darila, cvetje in karte, ki jih je prejela v bolnici. Obiski na domu dobrodošli! Zaroka—
Dne 19. avgusta sta se zaročila Rosemary Vicic, hčerka Ludwig in Rose Vicic z Neff Rd. in Joseph Rezely._ čestitamo!
Thorezov sin se je predal policiji
PARIZ. — Maurice Thorez ml. sin generalnega tajnika francoske komunistične partije, ki ga je policija iskala v zvezi z nemiri in izgredi ob prihodu generala Ridgwaya v Pariz, se je predal ploiciji.
Takoj po predaji go ga zaprli v Sante jetnišnico v Parizu. — V ponedeljek pa so ga kontron-tirali s policisti, ki so izjavili, da so ga videli na čelu izgrednikov.
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Iz truka za prevažanje denarja je miste-riozno izginilo $65,000, ko je bila posadka truka na kosilu v restavraciji. Nadaljna vsota $104,0000 je ostala nedotaknjena v parkanem avtomobilu.
NEW YORK. — Tukaj je bilo obtoženih 65 oseb, da so tihotapile zlato v vrednosti pol
bilijona na leto.
CLEVELAND. — Vrhovno sodišče države Ohio je odložilo izvršitev smrtne obsodbe nad George F. Ross-om, morilcem policista F. L. Haas-a. Ross je imel umreti na električnem
stolu 27. oktobra.
NEW YORK. — General Eisenhower je v svojem govoru na konvenciji Ameriške legije povedal veteranom-legionar-jem, da vest Amerike ne bo mogla biti mirna, dokler ne bodo osvobojeni vsi' narodi, ki ječijo danes pod sovjetskim jarmom.
ELGIN ZRAČNO OPORIŠČE, Fla. — Neko jet letalo, ki je iskalo svoje tarče s pomočjo radarja, je po pomoti sestrelilo nad Mehikanskim zalivom neki ameriški bombnik. Usoda osmih mož posadke na bombniku je bila ob pisanju tega poročila še neznana.
SPRINGFIELD, 111. — Delavski voditelj Walter Reuther je slavil governerja Stevensona, kot potencialno velikega bodočega predsednika, dočim je rekel o generalu Eisenhower-ju, da je vojaški specialist, ki ni usposobljen za delo v Beli hiši.
BISHOP, Cal. — Herbert Hoover, edini še živeči bivši predsednik, si je včeraj komaj rešil življenje, ko je ogenj uničil gorsko kočo, v kateri je bil na letovišču.
Ameriška Domovina
/%,’VH	MO/V1I
*117 St. Cla* *r A ve.	HEnderson 1-0628 __________Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays_______
General Manager and Editor: Mary Debevsc
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
State Departmenta, pač pa proti njegovim krepostim, kot se je zgodilo n. pr. glede programa za pomoč tujim državam.” Tako vidimo, da je delavska zveza odločno nastopila na političnem polju ne za kako stranko in ne za kako osebo, pač pa za dobro stvar. Zahteve organiziranega delavstva, predložene obema strankama, so zelp napredne, moderne, žal so delavski zastopniki našli pri republikanskem kongresu gluha ušesa. Radi tega je izjavil predsednik združenih auto-mobilskih delavcev Walter P. Reuther, da so republikanci našli le novega prodajalca za staro blago.” Če se republikanska stranka glede delavskega vprašanja ne bo modernizirala, bo prej ali slej opešala in ji tudi Eisenhower dolgo ne bo mogel pomagati.	M.
z njimi razgovarjala, so me prosili, naj povem tu, da onih doma ne smemo pozabiti in da naj vse ameriške Slovence lepo pozdravim.
Prijateljske pozdrave vsem rojakom in rojakinjam Anna Pelcic,
13320 Crossburn Ave.,
West Park, O.
-------o-----—
šele začetek
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.________
^	~	No. 167 Tues., Aug. 26, .1952
Delavske unije in politika
Do prve svetovne vojne so ameriške delavske organizacije, takozvane unije, ki so bile združene v veliki delavski zvezi AFL, odklanjale vsako politiko v svojem delovanju. Posvetile so se predvsem delavskim strokovnim vprašanjem. Vedno bolj pa je med delavskimi vrstami rastlo prepričanje, da mora delavstvo potom političnega dela vplivati na obe stranki, da se socialno vprašanje rešuje ugodno za delavce. Ogromne delavske mase, ki so organizirane v unijah, bi lahko s političnim pritiskom na stranke dosti dosegle v svojo korist. To je bil tudi vsaj delni vzrok, da so se združile nekatere unije, ki so bile prej organizirane v AFL, in ustanovile novo zvezo delavskih unij, to je CIO, ki se je odločila v nasprotju z A. F. of L., da bo skušala vplivati tudi na političnem polju za koristi delavstva.
V zadnji volilni kampanji za predsednika pa se je tudi A. F. of L. odločila, da poseže na politično polje in da priporoča svojim članom onega kandidata, ter ono stranko,Jci je bolj naklonjena delavskim zahtevam. V Združenih državah je nad 61 milijonov ljudi zaposlenih, med njimi je morda kakih 25 milijonov ali še več organiziranih delavcev. Če bi vse te organizirane delavske množice bile res zavedne in bi dosledno skušale potom svojih zastopnikov vplivati na našo državno politiko, potem bi pač ne bila mogoča nobena stranka z izrazito delavstvu nasprotnim stališčem.
Kako skuša C. I. O. vplivati na našo državno politiko, se je pokazalo ob priliki kongresov republikanske in demokratske stranke. Na obe konvenciji je poslala ta delavska zveza močno zastopstvo, ki je skušalo pri obeh strankah in pri vseh raznih odborih doseči, da bi bila sprejeta v strankino platformo navodila, oziroma določila, kot si jih žele delavske organizacije.
Na demokratski konvenciji je zastopstvo CIO šlo celo tako daleč, da je naravnost vplivalo na izbiro kandidata. Podpredsednik Barkley je imel precej zgleda, da prodre kot kandidat ali vsaj da dobi dosti glasov, s katerimi bi vplival na izvolitev predsedniškega kandidata, pa je zastopnik CIO s svojo nekoliko nerodno izjavo, da je mož prestar, podrl staremu podpredsedniku vse nade in povzročil, da je mož umaknil svojo kandidaturo.
Kako je nastopala delegacija delavske zveze CIO na konvenciji republikanske stranke, podaja silno zanimivo poročilo glasilo združenih automobilskih delavcev. Glasom tega poročila sta znani delavski voditelj Reuther in tajnik CIO James Carey prišla na kongres republikanske stranke kot opazovalca, se udeleževala sej treh pododborov, ki so en teden pred pričetkom konvencije izdelovali strankino platformo, to je nekak strankin program za bodočo štiriletno dobo. Tu sta predložila razne predloge, na katere naj bi se ozirala republikanska stranka. Ravno tako sta ista dva odposlanca te delavske zveze prisostovala nato pri kongresu demokratske stranke ter tudi tam predložila zahteve organiziranega delavstva. Republikancem in tudi demokratom sta v imenu CIO povedala, da njih delavska zveza ni kak privesek katerekoli stranke, da se ona zanima le za razna vprašanja in načela, ne pa za zadeve stranke in osebnosti.
Pri odseku za delo je predložil zastopnik CIO Reuther med drugimi sledeče zahteve, ki naj bi prišle v platformo republikanske stranke:
1.	Odstranitev Taft-Hartley zakona, ki krši temeljne človeške pravice delavstva.
2.	Jasen program o razširitvi industrije za sedanje in prihodnje potrebe.
3.	Če bi privatna industrija opustila, kar bi bilo potrebno poskrbeti za razširitev, naj bi vlada sama to oskrbela.
4.	Boljše zakone proti inflaciji.
5.	Širok narodni zdravstveni program.
6.	Določitev najnižje delavske plače, ki naj bi bila vsaj «$1.25 na uro.
7.	Ustanovitev fonda in tehnične pomoči za slabo razvite države..
8.	Čim večjo pomoč federalne vlade za vzgojo.
9.	Razširitev socialnega zavarovanja (Social Security).
10.	Izboljšanje vselitvenega zakona, ki naj da jasen dokaz naše vere v človekovo svobodo.
11.	Stalno nasprotovanje vsakemu totalitarizmu v katerikoli obliki. Ta predlog velja predvsem za borbo proti komunizmu.
Vse te predloge sta oba zastopnika CIO še podrobno utemeljila in razložila.
Tudi glede zunanje politike sta stavila nekatere predloge, predvsem da bi stranka sprejela v svojo platformo sklep, da se Združene države ne povrnejo več k izolacioni-zmu. Pred zunanjepolitičnim odborom je govornik CIO, povdarjal, da je treba nuditi ekonomsko pomoč zatiranim deželam, da se zanj dvigne življenska raven in tako ohrani svoboda. Glede zunanje politike Združenih držav je pravilno povdarjal;	^	,
“Mi kritiziramo nekatere ukrepe State Departmenta, toda resnična tragedija je v tem, da tako demokratski kakor tudi republikanski glasovi niso nastopali proti slabostim
;j BESEDA IZ NARODA
Na božjo pot v Carey, 0.
Cleveland, O. — V nedeljo, dne 17. avgusta, sta se odpeljala zjutraj ob 6. uri iz Clevelanda dva velika busa pobožnih romarjev k Mariji Tolažnici v Carey, Ohio. Mrs. Novak iz Newburgha je organizirala vse to romanje. Poleg teh, ki so se pripeljali tja v busih, je prišlo še dokaj drugih Clevelandčanov ta dan na božjo pot tja. Slovenski romarji so imeli v spodnji cerkvi dopoldan ob 10:30 skupno sv. mašo. Popoldan ob pol treh se je pa pričela .običajna procesija, katere se je udeležilo kake 15,000 oseb od vseh raznih strani države. Na okrašenem automobilu je bil prirejen oltar s kipom Matere Božje, ki se časti v krasni romarski cerkvi v Carey. Počasi se je pomikal automobil, na katerem so stali kleriki kot častna straža in je molil naprej litanije in rožni venec neki minorit. Nekako bolj na koncu ogromne množice ljudstva, ki se je pomikala proti parku v procesiji, smo korakali zbrani slovenski romarji iz Clevelanda ter mogočno prepevali slovenske litanije M. B. in druge Marijine pesmi. Naša lepa pesem je vse druge preglasila. Ko se je vrnila procesija iz parka nazaj pred cerkev, je bil na trgu pred romarsko cerkvijo blagoslov z Najsvetejšim in pridige v raznih jezikih, tudi kratka v slovenščini.
Te dni od četrtka do nedelje — to je od 14. do 17. avgusta — je prišlo v Carey ogromno število romarjev, duhovniki v samostanu so cenili, da je prišlo te dni tja okrog 80 tisoč ljudi na božjo pot.
Ob 9. uri zvečer smo se pripeljali po tri in pol urni vožnji zopet v Cleveland, vsi romarji veseli in zadovoljni s sklepom, da se zopet ob drugi priliki udeležimo lepega romanja v Carey.
M. K.
“La Travialo” bodo ponovili
Cleveland, O. — Poletna vročina ne ovira pevcev clevelandske Glasbene Matice.
Osebne in skupne pevske vaje za jesensko prireditev opere “La Traviata”, ki bo podana dne 2. novembra v Slov. nar. .domu na St. Clairju, lepo napredujejo.
V glavnih vlogah bodo ponovno nastopili: Josephine Petrovčič, Edward Kenik, Frank Bra-dach, Emily Mahne in Wencel Frank.
Pred kratkim je dvajset članov Glasbene Matice dobilo priznanje za svoje petletno stalno delo pri zboru in sicer: Anton Smith, Frank Bradach, Anne Safred, Carolyn Budan, Molly Frank, Emily. Mahne, Emil Safred, Agnes Zakar, Frank Plut, Josephine Mišic, Alice Somrak, June Price, Marie Babitt, Tom Germack, Sylvia Mihevc, Josephine Bradach, Louis Belle, Anton Eppich, Wencel Frank in Edward Kenik.
ičlitatelji, ki se želijo pridružiti pevcem ali kako pomagati zboru, so dobrodošli.
Pevske vaje se vrše vsak četrtek zvečer ob 8. uri v SND.
Denarni ^prispevki upravičijo osebo do častnega, večnega, ali podpornega članstva.
Vaše zanimanje in pomoč bosta ohranila to nepristransko slovensko' glasbeno organizacijo.
Josephine Mišic.
Pozdravi iz domovine
Cleveland, O. — Nedavno sem se vrnila iz obiska svoje rojstne domovine. Srečala in govorila sem. z mnogimi rojaki, ki imajo tu svoje sorodnike. Prosili so me, da naj vse te in pa seveda tudi prijatelje in znance prav' lepo pozdravim. Posebej so me naprosili, naj pozdravim sledeče: Anton" Perušek iz Velš Slevice pozdravlja Jennie Krajc na E. 161 St., Ana Sterle ^vojo sestro Francko Petrič na E. 74 St., Jera Telič iz Žirovnice Miha Dreška na E. 160. St., Marija Zabukovec Jennie Starc na E. 61. ‘St., Marija Andoljšek iz Vel. Slevice Marijo Gornik, Polda Strah iz Vel. Lašč bratranca Josepha Radele v Boulder, Colo.
Vsi, katere sem srečala in se
Protest
“Volkszeitung,” glasilo koroške Ljudske stranke, je objavila 20. pr. m. članek “Zum sprachlihen Ergebnis der letz-ten Volkszaehlung,” ki mora še tako mirnega in zmernega človeka prisiliti, da ugovarja proti nezaslišanemu potvarjanju resnice. Bistveno enako; četudi mogoče navidez malo bolj zmerno, je pisan članek v “Neue Zeit” glasilu avstrijske Socialistične stranke, dne 31. pr. m.
Razumljivo je, da je glasilo slovenske katoliške skupnosti na Koroškem “Naš tednik” na oba članka odgovoril, in sicer 7. t, m. S stvarnimi dokazi zavrne trditve obeh listov, nato pa zaključujte svoje pisanje z naslednjim protestom:
“V imenu katoliškega nauka in katoliške morale, ki vsem ljudem brez razlike narodnosti priznava dostojanstvo božjega otroka in državljana božjega kraljestva, najodločneje protes-. tiramo proti takemu žaljivemu in ponižujočemu postopanju z nami Slovenci, kot so ga zagrešile oblasti na Koroškem po krivdi vseh vladajočih strank brez razlike pri lanskem ljudskem štetju.” (Debelo tiskano v izvirniku. Op. p.)
Posebna pisma
V zadnjem času so dobili nekateri slovenski duhovniki nia Koroškem z one strani Karavank posebne vrste pisma. Pišejo jim nekateri “tovariši,” ki so člani znanega slovenskega ciril-metodijskega duhovniškega društva. Gospodje prihajajo prepozno. Danes med slovensko koroško duhovščino ni človeka, da bi se ogreval za novo komunistično slovensko narodno vero.
To je pogum in požrtvovalnost
Včasih si nismo znali predstavljati, kako so mogli naši predniki postaviti tako tepe bo-
Suša, ki je hudo prizadela vzhod in jugovzhod in grozi hudo povišati cene živežu, ni nič novega. Amerika ni imela najmanj že sto let tako dolge dobe zaporednih dobrih letin kot zadnjih petnajst let. Vremenoslovci pa za bodočnost ne prerokujejo nič dobrega, nasprotno obetajo nam celo prav slabe čase. Pretekle skušnje kažejo, da če enkrat nastopi slaba letina, da ji rade slede še( druge. Vremenoslovci se pri svojih napovedih kaj radi motijo. Upajmo, da so se zmotili tudi pri tem prerokovanju.
------o------
Spreobrnjenje
V kapeli zavoda sv. Petra v Rimu je bil krščen prof. dr. Franc Nogami, profesor za jezike na cesarski univerzi v Kyoto (Japonska). Biva že nekaj me-secec v Italiji, kjer študira italijansko literaturo pred Dantejem. Krstil ga je japonski duhovnik iz Tokija, p. Komatsu.
žje hiše na vseh velikih in malih vrheh naše domovine. Danes pa vemo. Pokazali so nam Rožani in drugi romariji s Slovenska Koroške. Letos na Šent-janževo je bila, kakor vsako leto, prvič služba božja na Macni gori, in to v cerkvici, ki so jo popravili že lani streho in oltar. Letos po hočejo popraviti še zidovje, ker ga je zob časa že hudo razdejal, in pa nova vrata so bila že skrajno potrebna. Velik kup macesnovih desk in težke nove duri za Marijino svetišče so ležale pri križu na Rutah. In na letošnje šentjanžievo so si rožanski romarji na Rutah naložili po ieno ali več desk in kakor mravlje ššli z njimi na vrh. Na dan sv. Ane pa je pot na Macno goro spet oživela. Od to in onstran Drave so prišli romarji, da obiščejo Marijin dom na strmem vrhu. Pri križu na ‘Rutah jih je čakal velik kup peska za macensko zidovje. In kakor mravlje so se ga lotili, nabasali so si ga v žiepe, vreče in nahrbtnike in nič več in nič manj kakor 6 “trugelj” so ga po dveurni težki in strmi poti prenesli na Macno goro. Fant iz šentjanških Rut pa je vzel pri križu na rame železen sod in ga odnesel na vrh. — To je pogum in požrtvovalnost!
V tretje gre rado
Dne 12. t.m. so izročili veleposlaniki Združenih držav, Vel. Britanije in Francije v Moskvi sovjetskemu zunanjemu ministru novo spomenico, v kateri je izražena želja, naj bi Sovjetska zveza pristala čimprej na razpravo o avstrij. vprašanju.
Letos 13. marca so zunanja ministrstva Združenih držav, Vel. Britanije in Francije opozorila Sovjetsko zvezo na obljubo iz 1. 1943 glede vzpostavitve avstrijske samostojnosti. Tej spomenici je bil priložen, kakor je naš list takrat že pisal, osnutek skrajšane avstrij. mirovne
K sodobnim svetovnim problemom {
..........................^
Kljub bližajočim se volitvam in naraščajoči volilni propagandi ne smemo obrniti dogajanjem izven naših meja hrbta. Kdo ve, če ne bodo Sovjeti izrabili prav ta čas, ko je vsa naša pazljivost usmerjena na volitve novega predsednika za kako novo usodno potezo v hladni vojni.
Notranja preureditev in reorganizacija sovjetske komunistične stranke, za oktober napovedani njen kongres, novo postavljeni cilji druge sovjetske petletke, ki bo povečala sovjetsko industrijsko produkcijo za nad polovico, v nekaterih vejah celo bolj, in sovjetsko-kitajski razgovori kažejo, da Sovjeti nekaj pripravljajo.
Sovjeti predlagajo razgovore štirih velesil, na katerih naj bi razpravljali o sklenitvi miru z Nemčijo o sestavi enotne vlade za vso Nemčijo in o splošnih tajnih in svobodnih volitvah v celi Nemčiji. Sovjeti bi se ob tej priložnosti pomenili radi tudi o tem, kdaj in kako — po njihovi želji seveda čimprej — naj bi zasedbene sile potegnile svoje vojske iz Nemčije.
Zapadne sile, ki so nedavno sklenile posebno pogodbo z Zahodno Nemčijo in upajo vključiti nen.ško vojaško moč v evropsko armado, za predlagane razgovore niso kaj prida navdušene. Izogniti pa se jim verjetno ne bodo mogle, že zaradi Nemcev ne, ki jim je zedinjenje njihove domovine gotovo prvi in najvažnejši cilj. Sovjeti so postavili celo rok, do katerega naj bi se ti razgovori začeli — najkasneje do konca oktobra. Torej na vsak način pred našimi volitvami in to prav v onem času, ko bo naša pozornost posvečena skoro izključno volilni borbi.
Kot omenjeno zavezniške vlade niso navdušene za nove raz-gvore s Sovjeti. Navdušene pa niso za to, ker ne bi hotele kon-
pogodbe, v katerem ni nobenega govora o zavarovanju osnovnih pravic za avstrijske narodne manjšine. Sovjetska zveza je šla z molkom preko te spomenice.
Dne 9. maja letos so omenjene tri zapadne velesile poslale o isti stvari Sovjetski zvezi novo spomenico. Sovjetska zveza je tokrat dala odgovor, ki Avstrijce ni prav nič razveselil, pa vendar poskušajo znova. Slovenci nimamo zaman pregovora: v tretje gre rado. Kaj le ti-šče? Podoba je, kakor da komunizma še ne poznajo.
Drobiž
V začetku tega meseca se je mudil na Koroškem novi vrhovni poveljnik britanskih vojnih sil v Avstriji general Robert Elliot Urquhart. — Po poročilu čelov. dnevnika “Die neue Zeit” so se sestali pri Otonu Habsburškemu v Alt-Oetingu na Bavarskem nekateri avstrij. politiki od Ljudske stranke in nacistične UDV. — Na Dunaj je prispelo odposlanstvo ameriškega u-rada za obnovo, ki ga vodi posebni poslanik za Evropo W. R. Draper. Gre za to, pod katerimi pogoji naj bi Avstrija še za-naprej dobivala ameriško pomoč. Sredi t. m. je zborovala v Beljaku Zveza mladih krščšan-skih demokratov iz vse Evrope. Prispelo je okrog 1000 zastopnikov iz vseh držav Evrope. Oddelki francoske, nemške in avstrij. mladine so na motorjih pripeljali 10. t. m. evropsko zastavo iz Strassburga v Spital na Dravi, od tam pa so jo naslednji dan prenesli v Beljak. Pod to zastavo se zbirajo v Strassbur-gu politiki Evrope, ko se posvetujejo o evropski skupnosti. Pod njo se je zdaj zbrala v Beljaku mladina vseh narodov Evrope. Narode za železno zaveso so zastopali njihovi begunci. Zborovanju je predsedoval dr. Schuermann iz Švice.
ca hladne vojne in ker ne bi marale mirnega sodelovnja s komunističnim svetom, ampak zato, ker so prepričane, da taki razgovori nimajo nobenega smisla in da jih bodo Sovjeti uporabili samo za svojo propagando. Pri tem zahodne sile lahko pokažejo na dolgotrajna pogajanja v zadevi avstrijskega vprašanja. Menda je število sestankov namestnikov zunanjih ministrov preseglo že številko 300, uspeha pa še vedno ni nikjer. Nasprotno, v svojem zadnjem odgovoru glede sklenitve dogovora z Avstrijo zahodnim silam, so se Sovjeti vrnili na stališče, ki so ga zastopali 1. 1945, torej je bilo vseh 300 sej brez pomena. Podobno je bilo v zadevi Trsta.
Noben pošten političen opazovalec torej Zahodu ne more zameriti, če je v pogledu političnih in kakršnihkoli drugih razgovorov oziroma pogajanj in sodelovanja s Sovjeti tako previden.
Zahodni zavezniki so s Sovjeti v zadnjem desetletju sklenili več pogodb, naj omenimo samo Teheran, Jalto in Potsdam. Sovjeti so sklepali pogodbe tudi z drugimi državami. Toda nobena teh pogodb jih ni vezala, če bi jih imela ovirati. Sovjeti so se pogodb držali samo tako dolgo, kolikor dolgo so bile za nje koristne. Ob spremenjenem položaju se za nje niso več brigali. V tem oziru niso bili nič boljši od Hitlerja.
Zahod torej na pogajanja s Sovjeti ne da veliko. Vodi pa jih tu in tam vse eno v upanju, da se bo morda le kod pokazala kaka pot.
Tako prihajajo predstavniki Zdr. narodov in komunistov k razgovorom o premirju na Koreji že več kot 13 mesecev, kri pa vendar še ni nehala teči. Ta pogajanja so pravo čudo zavlačevanja. Meseci, in meseci so prešli brez vsakega vidnega uspeha, pa vendar nobena stran noče pre-
vzeti odgovornosti za njihovo dokončno prekinitev. Ena kot druga stran ne ve nobenega pametnega izhoda iz nastalega položaja. Kitajci in Sovjeti verjetno še niso pripravljeni za splošen spopad, do katerega bi brez dvoma prišlo, če bi začeli na Koreji veliko ofenzivo; pri pogajanjih pa tudi ne marajo popustiti, ker se boje, da bi s tem trpel njihov ugled med Azijati. Združeni naredi trenutno tudi niso v stanju z vojaško silo odločiti vojne. Tako se vlečejo pogajanja iz tedna v teden, iz meseca v mesec in se bodo še nadalje, dokler ena ali druga stran ne najde sredstva, s katerim bo vojno v stanju zaključiti v svojo korist.
* * *
Razpoloženje med našimi zavezniki v Evropi ni posebno dobro. Hudujejo se Francozi, kot smo omenili že zadnjič, Angleži so v hudih skrbeh zaradi gospodarske stiske, Nemci se obstav-Ijajo, ker ne bi hoteli izgubiti možnosti za zedinjenje svoje domovine, Italijani pa se jeze, ker naša vlada podpira Tita vsak dan bolj vneto. Italijani se boje, da bi zahodne sile lepega dne ne spremenile svojega stališča v vprašanju Trsta v prid Titu. Amerika podpira oba “zaveznika,” Italijo in Jugoslavijo in bi rada videla, da bi se ta njuna zaveznika tudi med seboj malo bolj prijazno gledala. To bo mogoče doseči le v slučaju, če se spdavi na kak način s sveta spor glede Trsta. Zato so pretekli teden predstavniki treh zahodnih sil v Jugoslaviji obiskali Tita in mu razložili svoje stailšče v tem vprašanju. V kakšnem duhu in na kaki osnovi so se razgovori razvijali za enkrat še ni razvidno. Po razgovorih s Titom 30 predstavniki zahodnih sil v Ita' liji stopili k italijanskemu zunanjemu ministru in mu povedali« kako in kaj mislijo o razmerah med obema sosednima državama.
li A. IV A O S K A
'QtSShm
(-Vuštice...
Domoviim/i
mm-e m e/% m—h o iw« e1
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
Petdesetletnica Rev. dr. Jakoba Kolariča
Dne 22. julija t. 1. je slavil tiho in skromno petdesetletnico ^ dušni pastir č. g. dr. Jakob Kolarič.
Slovenci v Torontu mu k njegovi petdesetletnici iskreno čestitamo. i
Naša molitev naj velja kot zahvala slavljencu samemu, ki se| ^ ustrašil dela in truda, združenega s premnogimi žrtvami, da je 1’ tej razmeroma kratki dobi svojega bivanja v Kanadi storil vse, pr nau je narekovalo srce in kar mu je narekovala duša za du-®°Vni dvig vseh starih in novih naseljencev.
Ker pa so naše želje in moči preslabe, da bi mu vsaj deloma, Povrnili ljubezen in skrb, naj iz naših src kipi ena sama vroča in skrena molitev k Bogu, naj ohrani slavljenca med nami do skraj-Pth mej človeškega življenja, da bomo po večeru našega in njego-!'c'ga življenja združeni z njim v večnosti.
----------o-----------
Jugoslovanski veslači nočejo domov
v Kanado
ampak
Ruesselheim Nemčija.—Osem (življenjskih razmer. O Kanadi JPladih, postavnih fantov, ki so pretekli mesec zastopali Ju-Soslavijo na 15. Olimpijskih ig-fah, so 18. t. m. v tem mestu iz-tavili, da se ne marajo vrniti v No domovino. Kapetan jugoslovanskega veslaškega mošt-Va §• Slavko Jankovič je pri me-Odajnih oblastih zaprosil, naj
1 Uudile njemu in sedmim njenim tovarišem varno pribeža-Sce, ker da se ne mislijo vrniti ?a2aj v Jugoslavijo, ampak da °do zaprosili za vselitev v Ka-
Pado.
tej priliki je Jankovič po-,Vedal, da je slišal, da se nahaja .^Uotno v mestu Bochum v 'etučiji nadaljna četverica ju-|pslovansknh veslačev, ki se no-> vrniti domov, a da vest še ^ Popolnoma potrjena.
Jugoslovanski veslači so se us-,avili v tem mestu na svoji poti ^ finske prestolnice Helsinki. ukaj so nameravali naknadno Ulova ti v veslanju s krajev-Pifti veslaškim moštom. Janko-je dejal, da se on in njegovi °variši ne marajo vrniti v Ju-^Oslavijo iz političnih razlogov Jjjudi zaradi tamošnjih težkih
*ek]
je rekel: “Kanada je dežela, koder človek lahko dela in živi v syobodi, in si lahko zasluži dovolj za dostojno življenje.”
Veslači upajo, da bodo prišli v Kanadi lahko v stik s štirimi drugimi jugoslovanskimi šport' niki, ki so bili pred dvemi leti zaprosili za politični azil v Milanu v Italiji, ko so se tamkaj udeležili mednarodnih veslaških tekem.
Kapetan moštva Slavko Jankovič ]e v razgovoru z novinarji povedal, da je skupina že zaprosila nemške oblasti za začasno zatočišče, a da so jim Nemci dejali, da je zadeva zaradi tre-notnih dobrih odnošajev Nemčije z Jugoslavijo kočljiva. Izrazili pa, da so nazadnje Nemci, da se bo menda že nekako uredilo. Če jim Nemčija ne bo nudila začasnega zavetišča, je rekel Slavko Jankovič, da bodo poizkusili zaprositi švicarske oblasti. Vsekakor so trdno namenjeni, da ne gredo domov, ampak da; bodo ostali v zapadni Evropi, dokler si ne zaslužijo potrebnega denarja za pot v Kanado.
Mnogo poklicanih — malo izvoljenih
Ottawa. — Neki višji uradnik našega notranjega ministrstva je dejal ob priliki valete za mlade bodoče kanadske diplomate Ottawi pretekli teden, da hoče biti takorekoč že vsak bistrou men kanadski akademik ob prejemu svoje diplome — resničen diplomat. Dejal je, da se je zanesla ta visokoleteča ambicija celo med nežni spol. V Ottawi so namreč objavili izide težkih in zamotanih izpitov, ki so jih morali delati priglašenci za kanadski diplomatski naraščaj. — Med 263 priglašenci je uspešno prestalo te izpite samo 22 “bistroumnih mladeničev prijetnega videza” in dve takisto po svoje nadarjeni mladi dami. Eden teh mladeničev je sin našega zunanjega ministra g. Pearsona. Ob njegovem primeru novinarji niso pozabili poudariti, da tu po sredi ni bilo kakšne protekcije, ker da sam način izpitov kaj takega izključuje. Mladi diplomat g. Geoff re Pearson je star 24 let. Kakor smo poročali, se je njegov mlajši brat pred nekaj meseci utopil na Labradorju.. — Geoffrey Pearson je študiral na tistih univerzah ko njegov oče.
čane, ki se tu naseljujejo ali pa bivajo tukaj le za prehodno dobo.
Nevarnost tifusa okrog Hamiltona
Hamilton, Ont. — Tukajšnje higijenske oblasti sumijo, da u- seže lahko 70 milj na uro. tegne biti voda v hamiltonskem
Mimogrede
Ameriškega pisatelja John Steinbecka, ki je bil in je še vedno najbolj čitani ameriški pisatelj v Sovjetski zvezi, je pred nedavnim komunistični novinar Ezio Taddei v časopisu L’Unita v Rimu napadel z “Una lettera aperta a John Steinbeck.” Tedaj se je namreč nahajal Steinbeck s svojo ženo v svetem mestu, ogledujoč si umetnine in devo-cijonalije; pisatelja, ki so ga smatrali nekateri za enega bolj rdečih, je napad tako razburil, da je napisal na pismo odgovor, v katerem je označil ameriško raztresanje strupenih komarjev po Severni Koreji za laž in vprašal komuniste, naj mu razlože, kako da begunci nikoli ne beže h komunistom ampak zmerom samo k Amerikancem.
A *	*
Prvič so pretekli teden pripeljali v Kanado manjše število nemških avtomobilov znamke Volkswagen. Ta nemški avtomobil ima predvsem dvoje prednosti: stane samo 1059 dolarjev (plus, kajpada, carina) in porabi samo en galon pogonskega sredstva na 36 milj. Brzine do-
zalivu okužena z bolezenskimi klicami, ki povzročajo tifus. Kar je v Hamiltonu in okolici poznanih prenašalcev teh klic, jih i-majo pod nadzorstvom, vse druge ljudi pa, ki pridejo s temi' v tak ali drugačen stik, so cepili proti tifusu. Prevladuje mnenje, da mora biti mnogo prenašalcev te bolezni nepoznanih. To opirajo na dejstvo, da je Hamilton in njegova okolica zelo privlačen kraj za nove Kanad-
le dva dni'. Odpotovati misli razne kraje po zahodni Kanadi. Njegovo potovanje bo trajalo približno dva tedna.
* * *
Medtem ko so pretekli teden uradno naznanili v Ottawi, da so parkljevko in slinavko v Kanadi dokončno zatrli in da upajo, da bodo Amerikanci kmalu razveljavili prepoved uvoza kanadske govedine v U. S. A., je ista bolezen nenadoma spet izbruh nila v Angliji. Kužne klice te bolezni prenašajo v Anglijo z evropske celine tudi škorci.
Podatki s Statističnega urada v Ottawi kažejo, da se je tekom meseca julija zmanjšala brezposelnost med ‘kanadskim delavstvom za 20,000. Boje se pa, da bo brezposelnost zaradi stavk pri raznih podjetjih v avgustu spet narasla.
♦ * *
Predsednik naše dežele g. Louis St. Laurent se bo vrnil tekom današnjega dneva v prestolnico, kjer pa se bo zadržal
Med Slovenci v Torontu
Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu
Na krstni dan svojega prvorojenca Janeza Pavelčka sta svojo družino posvetila presv. Srcu Jezosuvemu Jakob Mesec in njegova žena Vera; na krstni dan svoje prvorojenke sta se posvetila božjemu Srcu tudi Anton Skubic, njegova žena Lojzka in ostali člani družine.
Za posvetitev se je prijavilo še več drugih družin, o tem bomo poročali pozneje.
Tako se slovenske družine vedno bolj zatekajo v varstvo Jezusovega Srca v prepričanju, da se /bodo v njegovem varstvu naj lepše razvijale. Istočasno se je vsaka družina posvetila tudi Marijinemu brezmadežnem Srcu.
Krsti
Slovenska župnija v Torontu se je zopet pomnožila za nekaj članov. Jakobu Mescu in Veri roj. Zorc, se je rodil sinček, ki je bil krščen na imeni Janez Pavel; Rudolf Levstik in njegova žena Pavla, roj. Zupančič, sta dobila hčerko, kateri sta izbrala ime Gabrijela Pavla; Antonu Skubicu in njegovi ženki Alojziji, roj. Zorc, je Bog podaril hčerko, ki smo ji pri krstu dali ime Marjeta Alojzija, Jožetu Ja-
kliču in njegovi ženi Lidiji, roj Zupančič se je rodil sinček, ki je bil krščen za Marka Jožefa.
Srečnim staršem iskreno časti-tamo, otrokom pa želimo dušnega, in telesnega zdravja. Duhovne vaje za žene in dekleta Od 27. do 29. junija so se v Domu duhovnih vaj v Torontu vršile zaprte duhovne vaje, katerih se je udeležilo 28. deklet in žena. Vodil jih je Rev. Karel Wolbang, bivši misijonar na Kitajskem.
Udeleženke so odhajale polne vneme za dobro.
Romanje v Midland
Naše letošnje romanje k temu slovečemu kanadskemu svetišču se bo vršilo prvo nedeljo v septembru to je 7. prihodnji mesec. -------------o------
Poziv k oživitvi vere
Toronto. — Na zborovanju organizacije katoliških izobražencev, ki se je vršila prvih nekaj dni pretekli teden v Torontu, so govorili predstavniki te organizacije iz številnih dežel po svetu. Govorniki so se bavili predvsem z dvema ključnima problema, ki naj bi po njihovem mnenju poboljšala prilike po. svetu. Prva je potreba po podpori katoliških študentov. Podpora mora biti hkrati duhovna in materij alna, so izražali govorniki. Druga, prav tako važna naloga katoliškega izobraženstva po svetu pa bi morala biti oživitev vere. Versko mlačnost nekaterih katoliških razumnikov So govorniki označevali za največjo nevarnost, da svet morda ne bo mogel ohraniti miru, ampak bo znova planil v vojno.
Peter Yoshizawa je povedal, da ima njegova domovina sedaj 85, OOOduš, ki da vsi žive na ozemlju, katero ni večje kot država New York. Dejal je, da je preskrba s hrano eno najtežjih vprašanj. Zastopnica Pax Romane iz Južne Afrike je povedala, da imajo katoličani v Južni Afriki eno samo univerzo — Pius XII University College v Bastoulan-du, a da so člani Pax Romane prav s tega vseučilišča storili dosti dobrega v preprečevanju materij alističnih zmot in v izični podpori revnih slojev. Organizacija Pax Romane v Južni Afriki je nadalje pomagala študentom,
ki so pribežali iz dežel za tako imenovano železno zaveso s tem, da je postavila v Parizu dom za te študente, zdaj pa da zbira [južnoafriška Pax Romana denar, ki ga bodo poklonili univerzitetnim knjižnicam po Vzhodni Evropi, čim jo bodo zavezniki osvobodili.
Zastopnik Pax Romane z Irskega je predlagal, naj bi katoliško razumništvo organiziralo po vsem svetu razširjeno enotno novičarsko agencijo, ki naj bi članom kakor tudi drugim katoličanom poročala o položajih v posameznih deželah, kakršni v resnici so.
Andre Boudreau z Lavalove unverze v mestu Quebec, Que., je dejal, da so neuspeh, ki jih ponekod doživlja katoliško razumništvo predvsem plod njihove premajhne gorečnosti.
Priznanje pridnosti begunskih dijakov
Toronto, Ont. — V uvodnikih tukajšnjih dnevnih časopisov smo pred nedavnim čitali tudi laskave besede o nekaterih prvovrstnih uspehih dijakov, ki so pred nekaj leti, brez znanja angleščine, prispeli in se naselili svojimi starši v mestu Toronto. Pravi torontski The Globe and Mail: “Med imeni, ki so se odlikovali pri veliki maturi, je več novih Kanadčanov. V večini primerov žive ti mladi ljudje Kanadi razmeroma le kratko dobo. Zelo veliko jih je, ki poprej niso imeli pojma o angleščini. Skoraj edinstveno je, kako' so se mogli v tako kratkem času naučiti zamotanega pravopisa in skladnje angleškega jezika, da so se lahko uspešno lotili cele vrste izpitov. . .” Uvodnik nadaljuje: “Toda verjetneje je, da je njihova volja do učenja in njih pripravljenost k zbranosti mnogo večja kakor pa volj a povprečnih kanadskih dijakov. — Vsiljuje se nam dvom, da bi mogli angleško govoreči Kanadčani, če bi jih prestavili n. pr. na Nizozemsko, napisati v dveh letih sprejemni izpit za na univerzo v holandskem jeziku in da bi ga tudi z uspehom napisali.”
— Romuni ne smejo plavati v Donavi, ker je doslej pobegnilo na ta način mnogo beguncev v Jugoslavijo, poročajo iz Rima.
Q-therine Mansfield:
Kisla kumarica
Sel,
»b
(Konec.)
Toda on je milo zastokal se-po njeni roki in j o popesoval
svojem licu.
Ker vem, da te bom preveč ^bil — mnogo preveč. In tako Strašno bom trpel Vera, kajti ti tte boš nikoli, nikoli ljubila. , Sedaj je gotovo izgledal mnogo kakor takrat. Iznebil se je Se tiste sanjave negotovosti in ^odločnosti. Zdaj je ponujal ].ls človeka, ki je našel v živ-]eTiu svoj prostor, obvladajoč z zaupanjem in pogumnem, ^ar je odsevalo, če drugega ne, ^den vtis. Tudi obogateti je mo-Oblečen je bil občudovanja .redno in zdajci je potegnil iz ePa rusko cigaretno dozo.
Boš kadila? —
. .7" Da, bom. — Zanihala je nad —■ Zelo fine so videti. — Mislim, da so. Nek majhen ^°Vek na St. James Street jih , e'a zame. Ne kadim veliko. Ne ^akor — ^.0(ja £e kadim, mo-t biti okusne, zelo sveže ciga-e- Kaja ni moja navada am-razkošje — podobno ko par-. Imaš še tako rada parfu-O, ko sem bil v Rusiji. . . ^na
je segla vmes:
"" Si bil res v Rusiji?
, "" Seveda. Dlje ko eno leto bil tam. Si pozabila, kako a govorila, da pojdeva tja? — Ne, nisem pozabila. — čudno in le napol se je na-
ehnil in se naslonil v svojem kolu.
•jJ"- Ni zanimivo: resnično sem Potoval povsod, kamor sva
včasih nameravala. Da, bil sem po vseh tistih krajih, ki sva o njih govorila in se mudil v njih dovolj dolgo, da sem se — kakor si ti rada dejala — “spražil”. — Zadnja tri leta svojega življenja sem res ves čas prebil na potovanju. Španija, Korzika, Sibirija, Rusija, Egipt. Kitajske še nisem videl, a ko bo vojna mimo, mislim tudi tja.
Medtem ko je on tako lagodno govoril in s koncem cigarete otrkaval po pepelniku, je ona začutila, kako se je zganila v njenih prsih neznana zver, ki je tako dolgo ždela tam; stegnila se je, zazehala, prisluhnila, se spravila na noge in hrepeneče, lačno zazijala proti tistim daljnim krajem.
— Kako ti zavidam! — To je bilo vse, kar je rekla in se blago smehljala. On se je strinjal. — Bilo je, — je dejal, — zelo čudovito, posebno v Rusiji. V Rusiji je bilo vse kakor sva si bila predstavljala in še mnogo lepše. Nekaj dni sem se vozil celo na splavu po Volgi. Se spominjaš tiste splavarske pesmi, ki si jo včasih igrala? —
— Da. — V tem hipu ji je začelo v spominu igrati.
— Jo zdaj še kaj igraš? —
— Ne, nimam klavirja. —
To ga je presenetilo.
— Kaj pa se je zgodilo s tvojim krasnim klavirjem? —
Rahlo se je spačila. — Prodan je. že davno. —
— Glasba te je vendar tako veselila! — se je čudil.
— Nimam več časa zanjo, — je rekla.
Dalje ni hotel spraševati. — Tisto življenje na reki, — je nadaljeval, — je nekaj čisto posebnega. Dan, dva, pa že utegneš pomisliti, da si živel kje drugod. In jezika ti sploh ni treba znati — življenje na splavu te združi z ljudmi in to je več ko dovolj. Ješ z njimi, dan prebiješ z njimi, zvečer pride pa tisto neskončno petje. —
Ko je začula glasan in žalosten začetek splavarske pesmi in ko je videla pluti splav po temneči se reki, z melanholičnimi
f
drevesi na obeh straneh, jo je zazeblo. . . — Da, to bi rada doživela, — je rekla in ošvrknila svoj muf.
— Pri Rusih bi ti bilo všeč skoraj vse, — je dejal toplo. — Tako preprosto je njihovo življenje, tako polno in samoposebi svobodno. In kako so kmetje sijajni! Taka človeška bitja — da, v tem je vsa stvar. Celo ko-čijaž, ki se pri njem peljaš, se takorekoč udeležuje vsega, kar se dogaja. Spominjam se večera, ko sem šel v družbi z dvema prijateljema in z enega teh dveh ženo na piknik ob Črnem morju. S seboj smo vzeli večerjo in šampanjec, in jedli in pili kar na travi. Medtem ko smo jedli, je pripeljal mimo kočijaž. ‘Izvolite kislo kumarico,’ je dejal. — Hotel je deliti z nami. To se mi je zdelo tako posrečeno, tako —, saj veš kaj mislim? —
In njej se je zdelo, da sedi v tistem trenotku na travi ob' skrivnostnem črnem morju, črnem ko žamet, ki pošumeva ob obal s tihimi, žametnimi valovi. Videla je h kraju ceste zapeljano kočijo in majhno skupino na!
travi; obrazi in roke so jim bile J pil zdoma in živel pod vozom na
bele od mesečine.. Videla razprostrto žensko obleko ih njen speti dežnik, ki je ležal na travi ko kavelj ogromne biserne kvačke. Stran od njih je sedel kočij až in držal v prtu na kolenih svojo večerjo. ‘Izvolite kislo kumarnco’, je dejal in ona, čeprav ni vedela, kaj kisla kumarica pravzaprav je, je videla zelenkast kozarec za vkuhava-nje, skozi katerega se je bleščala ko papigin kljun rdeča paprika. Vesela je svoja lica; kumarica je bila strašno kisla.
— Da, točno vem, kaj misliš, — je rekla.
V odmoru, ki je sledil, sta gledala drug drugega. Kadar sta v preteklosti gledala tako drug drugega, sta čutila drug do drugega tako neizmerno razumevanje, da sta se njuni duši vedno oklenili druga druge in se skupaj spustili v isto morje in bi ne bilo nič hudega, če bi se utopili ko dvoje žalujočih ljubimcev. A presenetljivo je bilo, da je bil zdaj on tisti, ki se je izmikal. On, ki je dejal:
— Kako sijajna poslušalka si! Kadar me gledaš s tistimi divjimi očmi, se mi zdi, da bi ti lahko pripovedoval stvari, ki bi jih ne zaupal nobenemu drugemu človeku. —
Ni zvenel njegov^glas nekam porogljivo? Ali se je le njej zdelo tako? Ni mogla ugotoviti.
— Preden sem srečal tebe, — je rekel, — nisem nikoli nikomur govoril o sebi. Kako živo se spominjam nekega večera, večera, ko sem ti prinesel božično drevesce in ti pripovedoval o svojem otroštvu. In o tem, kako ubog sem bil, da sem pobeg-
našem dvorišču dva dni, ne da bi me bili našli. In ti si poslušala, tvoje oči so sijale, meni pa se je zdelo, da si celo malo božično drevo nagovorila, naj me posluša, ko v pravljici. —
Toda s tega večera je ostal njej v spominu lonček kavijar-ja. Stal je sedem šilingov in šest penijev. In tega on ni mogel pozabiti. Pomislite — tak majhen kozarec, pa vas stane' sedem šilingov in šest penijev. Medtem ko je ona jedla, jo je on radostno in ogorčeno motril.
— Ne, to je pravo požiranje denarja. V tisti lonček niti sedem šilingov ne spraviš. Samo pomisli, kak dobiček morajo delati. .. — In on se je lotil nekih strašno zamotanih računov. . . Toda zdaj se kavijarja ni dotaknil. Spominjal se je samo božičnega drevesca na mizi in sebe, ki je kot majhen deček ležal pod vozom, za zglavje pa je imel psa čuvaja.
— Psu je bilo ime Božun, — je ona radostno vzkliknila.
Toda on ji ni sledil. — Kateri pes? Si imela kdaj psa? Psa se sploh ne spominjam. —
— Ne, ne, pes čuvaj, ko si bil še otrok, to mislim. — On se je smejal in hkrati zaprl cigaretno dozo.	,
— Božun? Veš, da sem to pozabil? Tisti čas se mi zdi tako daleč. Kar ne morem verjeti, da je le šest let tega. Potem ko sem te danes spoznal, sem moral storiti ta skok, skok čez vse moje življenje, da sem prišel do tistih dni. Kako otročji sem bil tedaj! — Pobobnal je po mizi. — Dostikrat sem premišljal, kako sem te moral dolgočasiti. Zdaj pa popolnoma razumem, čemu
si mi pisala, kakor si mi bila — akoravno je tisto pismo skoraj uničilo moje življenje. Zadnjič sem ga spet našel in se nisem mogel presmejati, ko sem ga či-tal. Bilo je tako pametno — tako izvrstno si me pogodila. — Pogledal jo je. — Pa menda ne odhajaš? —
Ona si je bila zapela ovratnik in si zastrla pajčolan.
— Mislim, da bom morala, — je rekla in se posilila s smehom. Zdaj je vedela, da jo je bil varal.
— Ne hodi, prosim, — jo je-rotil. — Samo še za trenotek ostani, — je ulovil eno njenih rokavic in jo zagrabil, ko da jo bo s tem zadržal. — Tako malo ljudi srečam zdaj, ki bi z njimi govoril, da sem se sprevrgel v pravega razbojnika, — je rekel. — Sem te morda s čim razžalil? —
— Sploh ne, — je lagala. Ko pa je pazila, kako zelo nežno je natikal njeno rokavico, se je njena jeza polegla, poleg tega pa je v’ tem trenotku izgledal nekam ko tedaj, pred šestimi leti.
— Takrat bi bil v resnici rad postal nekakšna preproga, — je dejal tiho, — hotel sem se spremeniti v nekakšno preprogo, da bi po njej hodila ti, varna pred blatom in ostrim kamenjem, kar si tako sovražila. Nič ni bilo bolj zatrdnega in nič bolj sebičnega. A vendar sem si želel, da bi se naposled le spremenil v čudodelno preprogo in te odnesel proč, v vse tiste dežele, ki bi jih bila rada videla. —
Medtem ko je on govoril, je ona vzravnala glavo, ko da bi bila kaj pila; v njenih prsih je začela presti tista neznana zver.
— Zdelo se mi je, da si najbolj samoten človek na svetu, — je
nadaljeval, — a da si po drugi strani morda edino prav zares živo bitje. Rojena zunaj svojega časa, — je zašepetal, božajoč njeno rokavico, — usojena.
O, Bog! Kaj je storila? Kako si je upala takole zavreči svojo srečo? To je bil edini človek, ki jo je bil kdaj razumel. Ali je prepozno? Ali more biti prepozno? Ona je bila tista rokavica, ki jo je držal v roki. . .
— In potem dejstvo, da nimaš prijateljev in da se nisi nikoli bratila z ljudmi. Kako zelo sem to razumel, kajti jaz sem prav tak. Si še vedno tako? — — Da, — je dahnila. — Prav tako. Sama sem, kakor vedno.
— Tudi jaz, — se je on nežno smejal, — kakor nekoč. — Nenadoma pa ji je z naglo kretnjo izročil rokavico nazaj in zaškripal z nogo stola. — Toda kar se mi je zdelo takrat tako skrivnostno, mi je zdaj popolnoma jasno. In tebi seveda tudi . . . Bila sva preprosto taka egoista, tako sama vase zaverovana in tako zabubljena sama vase, da nisva imela v svojih srcih kotička za nikogar drugega. Veš, — je vzkliknil preprosto in prisrčno in strašno spominjajoče na eno stran tistega njegovega starega jaza, — ko sem bil v Rusiji, sem začel študirati Razumski sistem in sem prišel do prepričanja, da midva sploh nisva bila nekaj posebnega. Gojila sva splošno znano obliko. . .
Ona je odšla. On pa je obsedel, ko da je strela treščila vanj, nepopisno prepadel. . . In potem je poklical natakarico za račun.
— Toda smetane se nisem dotaknil, — je dejal. — Ne računajte mi je, prosim. —
(Prevel L. Potokar.)
HENRIK SXENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Vseh ni bilo nad dva tisoč ljudi. In sedaj so ga že prezirali in sam stem slišal, kako so govorili pristaši kneza Dominika: ‘Sedaj po zmagi ne povedo več, da jo je priboril sam Višniovie-cki.’ In glasno so govorili, da bo pri volitvi zmagal njegov kandidat, krajevič Karol, če bi neizmerna slava ogrnila kneza, a oni hočejo Kazimirja. Okužili so s strankarstvom vso vojsko, da so se v gručah začeli prepiri, kakor na sejmu, pošiljanje delegatov — in o vsem tem se je tam mislilo, samo ne o bitki, kakor da bi bil sovražnik že pobit. In če bi vam, gospodje, začel pripovedovati o teh veselicah, o teh pojedinah, o tem razkošju, bi pri vas ne našel vere. Pirove trume niso bile nič v primeri z onimi vojskami, polnimi zlata, biserov in nojevih peres.
Dvesto tisoč slug in ogromna množica voz jte šla z nami, konji so padali pod pezo zlatogla-vov in svilenih šatorov, vozovi so se lomili pod različnim nakitom. Mislil bi kdo, da gremo, da bi osvojili ves svet. Šlahta splošne vojske je po cele dneve in noči pokala z biči: ‘Evo’ — so pravili—‘s temi pomirimo kmete, sablje ne potrebujemo. ‘Mi stari vojaki, ki smo navajeni se biti, a ne rozpravljati, pa smo že ob pogledu te nezaslišane o-holosti slutili nekaj: zlega.
Nato se je vzdignil hrup proti gospodu Kisielu, da je izda-jica, in za njega, da je čestit senator. V pijanosti pa so se sekali s sabljami. Taboriških stražnikov ni bilo. Nihče se ni držal reda, nihče ni imel vodstva, vsak je delal, kar je hotel, šel, kamor se mu je zljubilo, stanoval, kjer se mu je zdelo, služabniki so zaganjali hrup. — O, mili Bog! To je bil punt, ne pa vojaški pohod, pust, na katerem so blaginjo Poljske preplesali, prepeli, prejedli in preveselja-čili.”
“Mi pa še živimo!” je rekel Volodijovski.
“In Bog je v nebesih!” je dodal Skrzetuski.
Iznova je nastal molk, potem je Vieršul govoril dalje:
“Popolnoma poginemo, če Bog ne stori čudeža, nas ne neha karati za grehe in nam ne doleli nezasluženega usmiljenja.
So trenutki, ko sam ne verjamem temu, kar sem na lastne oči gledal, in se mi zdi, da me je mora v snu dušila” . . .
“Pripoveduj dalje, gospod!” je rekel Zagloba, “prišli ste torej pod Pilavice in potem?”
“In stali smo. O čem so se tam vladarji posvetovali, ne vem — na poslednji sodbi bodo za to odgovarjali. Zakaj ako bi bili takoj udarili na Hmielni-ckega, bi bil razpršen in razbit, kakor je Bog v nebesih, navzlic neredu, okornosti, hrupu in pomanjkanju vodje. Med črnijo je bil že poplah, že so se posvetovali, kako bi izdali Hmi-elnickega in starešine, in on sam je že namer aval beg. Naš knez je jezdil od šatora do ša-tora, prosil, rotil, grozil: ‘Udarimo, preden pridejo Tatar ji, u-darimo!’ in lase si je pulil iz glave — a tam so drug na drugega gledali — in nič in zopet nič. Pili, zborovali
Prišle so novice, da gredo Tatar ji — han z dvesto tisoči konj — oni so se posvetovali in posvetovali. Knez se je zaprl v šatoru, ker se popolnoma nič niso brigali zanj. V vojski se je začelo govoriti, da je kancljer prepovedal Dominiku bitko, češ, da teko poganjanja. Začel se je
večji nered. Naposled so prišli Tatarji, toda Bog nam je dal prvi dan srečo, odlikoval se je knez, pa tudi gospod Osinski in Lašč sta se dobro bila — spodili so ordo z bojišča, jih občutno posekali — in potem—
Tu je Vieršulu zamrl glas v prsih.
“In potem?” je vprašal gospod Zagloba.
“Prišla je strašna noč, nerazumljiva. Spominjam se, stražil sem s svojimi ljudmi ob reki, ko naenkrat zaslišim, da v kožaškem taboru streljajo s topovi kakor na ženitovanje in se slišijo kriki. In ko j sem se spomnil, kaj se je govorilo včeraj v taboru, da se ni postavila še vsa tatarska sila, temveč samo Tuhaj-bej z enim delom. Pomislil sem torej: 62 tam streljajo na pozdrav, je moral prispeti sam han v svoji osebi. A tu se žačne tudi v našem taboru hrup.
Skočil sem sam z nekoliko'
ljumi.------Kaj se je zgodilo?—
Kriknej mi: ‘Vladarji so uššli!’ Jaz h knezu Dominiku —ni ga! H kraljevemu točaju — ni ga! Jezus Nazarenski. Vojaki letajo po majdanu, krik, vrišč, gneča, svetijo s plamenicami: ‘Kje so vladarji?’ Drugi vpijejo: ‘Konje! Konje!’ Drugi zopet: ‘Gospodje bratje, rešite se! Izdaja! Izdaja!’ Roke dvigajo kvišku, obrazi preplašeni, oči izbuljene, tlačijo se, teptajo, duše, sedajo na konje, letajo na slepo, brez o-rožja.
Kaj šele, da bi čakali čelad, oklepov, orožja, šatorov! In zdajci prijezdi na čelu huzarjev knez v srebrnem oklepu: šest jih nosi plamenice okrog njega, on pa stoji v stremenih in kriči: ‘Gospodje, jaz sem ostal, k meni!’ Kaj še! Ne slišijo ga, ne vidijo, drve na huzarje, se mešajo, prevračajo ljudi in konje, komaj smo še kneza rešili — potem pa po poteptanih ognjih, v temi, kakor narasel potok ali reka, beži vsa vojska v divjem poplahu iz tabora, gine, beži . . Ni več vojsk, ni več voz, ni več Poljske, je le še neizbrisna sramota in kozaška peta na vratu.”
Tu je začel gospod Vieršul ječati in naklepati svojega konja, ker je besnel od samega obupa; ta besnost se je prijela tudi drugih in sredi dežja in noči so jahali kakor besni.
Dolgo so jahali — prvi je iz-pregovoril Zagloba.
“Brez bitke — O lopovi! O taki sinovi! Ali se spominjate, kako objestno so se bahali v Zba-ražu, kako so obetali, da pojejo Hmielnikega brez popra in soli? O lopovi!”
“Kaj to!” je kriknil Vieršul, “zbežali so po prvi bitki, v kateri so bili Tatarji in črn tepe-
ni, po bitki, v kateri se je celo splošna vojska bila kakor levi.”
“V tem je prst božji!” je ne-kel Skrzetuski, “a je tudi nekaka tajnost,1 ki se mora razjasniti.”
“No, če bi bila vojska zbežala — to se dogaja na svetu,” je rekel Volodijovski, “toda tu so vodje prvi tabor zapustili, kakor bi bili hoteli nalašč sovražniku olajšati zmago in izdati vojsko, da jo posekajo.”
“Da! Pravijo, da so to naredili nalašč.”
“Nalašč? Za pet ran božjih, to ni mogoče.”
“Pravijo, da nalašč — a zakaj — kdo ve! Kdo ugane?”
“Da bi se pogreznili njihovi grobi, da bi njihovi rodovi izginili in da bi po njih ostal neslaven spomin!” je rekel Zagloba.
“Amen!” je rekel Skrzetuski.
“Amen!” je rekel Volodijovski.
“Amen!” je ponovil gospod Longinus.
“En človek je, ki more rešiti domovino, če mu dado bulavo in ostanek sil Poljske, eden je, ker o drugem ne bo hotela več slišati ne vojska na šlahta.”
“Knez!’ je rekel Skrzetuski.
“Tako je!”
“Poleg njega bodemo stali, poleg njega poginemo. Živel Jeremija Višnioviecki!” je vzkli-nil Zagloba.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OCLflSI
Trgovina v najem
Dobi ste v najem prostor za trgovino v slovenski okolici na 17009 Grovewood Ave. pripravno za katerokoli trgovino. Pokličite M. Dragas KE 1-2337 pred 6. uro in po 6. uri pa pokličite KE 1-6352.	(169)
Naprodaj
Lesena stanovanjska hiša za 5 družin na 1008 E. 64 St., blizu St. Clair Ave. Štiri stanovanja sestoje iz štirih sob in kopalnice, eno pa iz dveh sob. Na mesec $142 stanarine. Cena ugodna. Kličite GA 1-1414; Steve Szalai, 10701 Buckeye Rd.	(171)
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
ŽULI (H
INSURANCE AGENCY
1 1	< >
FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
rVanlioe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
Za fine in najnovejše mode STERLING SUKNJE, SUIT-e, in garantirano najfinejše in trpežne FUR COAT-e (KOŽUHE) direktno iz tovarne, po nižjih cenah kakor na katerikoli razprodaji, se obrnite na:
BENNO B. LEUSTIG-a 1034 addison rd.
Ali pokličite EN 1-3426 za čas, da Vas peljem direktno v TOVARNO, kjer si boste lahko izbrali na WILL-CALL, kar želite po Vaši volji.
LICENZIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St.	KE 1-3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC
ESBS
UNION
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja
Hiša naprodaj
Hiša 7 sob — 6 sob zdolej, ena zgorej, avtomatični conversion furnez in vroča voda, cel dovoz, garaža, zimska okna in mreže, beneški zastori, lot 42 x 135. Cena $9,000. Z pohištvom je pa $9,500. Oglasite na 863 E. 141 St.	(169)
Stanovanje se dobi
Mlademu paru dam na razpolago skupno stanovanje v mojem domu, ki ima 7 sob. Pokličite IV 1-6842.	(169)
Hiša naprodaj
Med St. Clair in Superior Ave., na E. 76 St., lepa čista hiša za 1 družino, 6 sob, stanovanjska in jedilna soba in kuhinja zdolej, 3 spalne sobe in kopalnica na drugem. Polna klet, avtomatični tank za vodo in gorkoto, beneški zastori, zimska vrata in mreže, garaža in cel cementi dovoz. Cena samo $9500.
Kovač Realty 960 E. 185 St.
KE 1-5030
(170)
J
------------------------------^
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV
NAJSVETEJŠEGA IMENA
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St.
Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
L podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St.
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
III.	nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macaulev Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župifiji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
^...... =................. ^
Uspeh je bil vsestranski
Cleveland, O. — Katoliški dan ki se je vršil dne 27. julija, je minul. Ker nam je Bog naklonil lepo vreme, so se ljudje prireditve v velikem številu udeležili. Upamo, da ste bili vsi zadovoljni, saj je bila postrežba res prvovrstna. Tudi v gmotnem oziru je bilo ugodno. En tisočak smo dali za slovensko semenišče v Argentini. Da je bil uspeh tako lep, se moramo zahvaliti vsem požrtvovalnim de-
lavcem in delavkam. Ponovna hvala vsem, ki ste se odzvali klicu in ste vsaj delno podprli delo škofa dr. Gregorija Rožmana, ki ima res veliko dela in skrbi, da vzdržuje semenišče, v katerem se pripravljajo slovenski fantje za duhovski stan. Katoliške Slovenke in Slovenci ne pozabite edinega slovenskega semenišča!
Vsem članom Društva Naj sv. Imena, pa naj bodo v Clevelandu ali kje drugje po Ameriki iskren pozdrav
Jakob Resnik, predsednik.
LnnjTJTJTnnjnLrm.ariJTJTan.nTiTinjTjT.rLn n n
p
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR Elanom KSKJ po 4% obresti nežlanom po 5% obresti na zemljiffa in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se m glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pilite nm:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS
t
£
mjxnnnJTJmnjmjinjmnnjinnnnnnnn
Moški dobijo delo Moikl dobijo delo
Sposobni Forge « Shop učenci >
Ali hočele
J—najboljše delovne pogoje
. ■<.	JiL
^—prilike za napredek ^ p—načrt za pokojnino £—življenske stroške poravnane Q—nadurno delo
Prinesite dokaz državljanstva Morate delati katerikoli šift.
THOMPSON PRODUCTS, INC.
23555 Euclid Ave.
Cleveland Transit Bus No. 28
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
zdaj preišče sposobne može za sledeča dela
CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN TINSMITHS PIPEFITTERS DIE REPAIRMEN LABORERS
GLEVEUND CAP SCREW CO.
2917 E. 79 St.
(blizu Kinsman Rd.)
Cold Header Operators
Bolt Making Machine Operators
Visoka plača od ure. Zel0 dobri delovni pogoji in več P°' sebnih koristi.	(167)
Izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške
Pridite osebno takoj v naš Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd.
(168) '
"OLIVER"
potrebuje
Milling Machine
and
Turret Lathe Operators
Morajo znati postaviti svoj “setup”; precizno delo. Plača od ure in visoki dodatni zaslužki.
operatorje za
POTTER & JOHNSON LATHES
Le Rol Co.
Cleveland
Rock Drill Division
LIBBY LATHES
TURRET LATHES—LARGE
TURRET LATHES —SMALL
LO-SWING LATHES
BULLARD LATHES
VERTICAL MILLING MACHINES
\
Incentiven zaslužek od začetka na incentivnem deiu. Plačane počitnice in prazniki; točka gledse živ-Ijenskih stroških, avtomatičen povišek do srednje mezde. Mora biti pripravljen delati prvi, drugi ali tretji šift; 5% poviška za delo na 2. šiftu; 10% na 3. šiitu.
12500 Berea Rd.
(167)
TAPC0
Uoit Rd. tovarna
rabi moške za,:
HELIARC WELDERS SURFACE GRINDERS
MACHINE
REPAIRMEN
(first class)
N MILLING MACHINE
Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 pop.
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave.
KE 1-0309
(168)
BROACH OPERATORS
TOOL and GAGE INSPECTORS
BROACH SETTERS TOOL GRINDERS GAGE LAYOUT
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
7 sob, napol zidana hiša, 2 spalnici v pritličju. V dobrem stanju, nanovo barvano odzu-naj. Se lahko takoj vselite. Gotov denar. Brez agentov, v Euclidu. Vprašajte na 19431 So. Lake Shore Blvd. IV 1-0206. (170)
Pohištvo naprodaj
3 kose za stanovanjsko sobo, 9 x 12 preproga, G. E. pralnik, vse po zmerni ceni. Pokličite MU 1-4630 ali LI 1-7643.	(168)
Dober kup
Velik bungalow na 14915 Pepper Ave., s 5 sobami in porčem spodaj 3 spalnicami zgoraj. Velika klet, plinsko gretje. Cena $14,000. Kličite CL 1-7729.
(169)
Prinesite dokaz državljanstva. V‘s0L plača od ure in povišek za iivljerisr^, potrebščine. Liberalna skupna zaT,j. rovalnina in pokojnina. Dobra Prl ’ ka za napredek.
Uradne ure: 8. zjutraj do 5. ure P°P na delovnik, v soboto od 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne
Thompson Products, Inc.
12818 Coit Rd.
(C. T. S. Bus No. 36)
Vajenci
Lepa priložnost za izvežbahj6 v delu z zmrzlim živim sreO rom. Ne rabite nobene skušnj6. Dobra plača. Iščemo tudi izde lovalce vzorcev in kalupov.
Kolcast Industry, 16601 Euclid Ave.

(171)