fj Posam. štev. Dfn 1*—, ^ = četrtkova In sobotni 2 J; številka Din 2.— K M „TABOR“ izhaja vsak Jan, rcr ,== nedelj in praznikov, ob 18. » •=£ datumom naslednjega dne. Su « i== mesečno po pošti D 18*—, za ino* Jnj zemstvo D 2o*—, dostavljen na dom ^ g Din 10'—, na izkaznice Din IS'—« ~ B „NAR0X*NI LIST** (četrtkova štev. g =č ^Tabora*4) se naroča kot tednik ^5 == in stane mesečno 3 D m, četrt-S letno 8 Din, polletno 1» I),n» ^ S: —■ '—= celoletno 32* — Din -ju,,'u ■ 1 =u g Naročnina ae plačajo v cnproj. g gbca^Fifirr Knjižnica liceja 1ABOR (NARODNI LIST) •ji Posam. štev. Din 1*—, g četrtkova 1» sobotna Jg številka Din 2*— g U31EDHIŠTVO „Tc!.ora“ .in *Na-== rodnega lista“ je v Mariboru, Jur-§£ čičeva ulica 4, I. nadstropje. — == 1 elefon interurban Štev. 276. —• =5 e: - Rokopisi se ne vračajo* ===== == je v Jurčičevi ul. at. 4, = EutoČ1Cvdesno* ~~ Telefon št* 24. 5. pnslno-ček- račun za ^Tabor* |g 11.7o7, za »Narodni list** 12853. p Na naročila brc* denarja ae ne rE osira. Inceratnc cene po dogovoru* ^iiniiMiiiiniMiiiiniiiiiiiiiiiitiiUiirnaiiimiiiianimtuimtm Leto: V. (118). Maribor, četrtek 28. februarja 1924. štev: 49 (9). Kmetijski krediti in državna kmetijska banka. Maribor, 27. febr. Te dni se M vladi razpravlja o načrtu zakona za ustanovitev Državne kmetijske (zemljoradniške) banke, ki bi imela •namen dajati kmetovalcem kredite^ po 7 {odstotkov- Glavnica banke bi znašala 5 •milijonov dinarjev in bi se krila deloma jz dohodkov razredne loterije, deloma •bi jo pa prevzela državna hipotekarna •banka. Načrt zakona bo Po najnovejših {vesteh predložen v kratkem narodni skupščini v razpravo in sklepanje. Ustanovitev, banke je v tesni zvezi z interesi našega kmetijstva in bi bila brez-dvotmio za razvoj našega kmetijstva velikega pomena, ako bi tudi v tem zakonskem načrtu ne bilo — konjskega kopita, ki obstoja v tem, da je zakonski načrt ustrojen naravnost v interesu radikalske Stranke, katera upa, da bo še za dolgo Sobo prevladujoča stranka v državi in 'bo imela v vsakokratni vladi najmočnejši .vpliv. Že dejstvo samo, da večino odbora in wes nadzorstveni odbor imenuje vlada, {vzbuja dvome. Še bolj pa predvidena (ustanovitev podružnic v vseh mogočih krajih države in dejstvo, da je popolnoma (izločeno naše bogato in visoko razvito kmetijsko kreditno zadružništvo. Za u-{Stanovitev podružnic samih se bedo uporabile ogromne svote. Kmetijski kredit je bil pre:d vojno pri nas in je v vseh modernih državah dobro organiziran potom zadrug Rajfajzno- fnega sistema, katerim dajejo vlade po-001 centralne državne banke večje kre-. dite za izdajanje posojil. Mnogoletna praksa je ugotovila, da je ta način kreditiranja za posojilodajalca in posojilojemalca najprikladnejši. Tako delajo v Franciji, Nemčiji, Belgiji, na Danskem, Ina Nizozemskem, sploh v vseh modernih (državah dobivajo kmetovalci kredite potom svojih kmetijskih kreditnih zadrug, ki jih pa zopet dobivajo potom Osrednjih zvez od države. Po ceni kredit lahko posredujejo kmetom samo njihove zadruge, katerih poslovanje je ^vezana le z tnabmi stroški. Državna kmetijska banka bi torej tudi pri nas v polnem obsegu vršila svo-5o nalogo s tem, da bi financirala Zadružne zveze in bi tako napravo vsi kmetovalci z veseljem pozdravili. Saj bi se na ta način mahoma izboljšale kmetijske kreditne razmero in bi bilo to vprašanje za državo in za kmetovalce na naiprak tičnejši način rešeno. V naš! državi imamo 18 Zadružnih Zvez, od katerih jih je M včlanjenih v Glavnem Zadružnem Savezu. Vse te •Zveze 'imajo ogromno prakso v dajanju kreditov, imajo krasno izvedeno kreditno organizacijo in bi, podprte od državne kmetijske banke, y, politi meri lahko pršile svojo nalogo,- Zakaj torej snovanje dragih' podružnic ,državne^ kmetijske banke? Zakaj se je izločilo iz načrta o ustanovitvi te banke maše zadružništvo? Na -dlani je, da zato, ker hoče radikatska stranka in njena vlada- tndi potom te banke dobiti politični upliv na kmetovalce in da hoče s kredit kupovati kmečke glasove. Namen ustanovitve torej ni v. prvi vrsti skrb za interese kmetovalcev, ampak strankarska a-sitacija. Ako hoče .vlada, da bo odpadei ta upravičeni sum, naj spremeni še sama zakon v tem smislu, da bo državna kine tijska banka v prvi .vrsti krepka opora našemu kmetijskemu kreditnemu zadruž sdšivu-. ■ ’ HO’":* Današnje vesti (27. febr.) iz Beograda šo izostale, ker je sneg pokvaril telefonsko progo med Zagrebom in Beogradom. Sprememb v razmejitvi oblasti za zdaj ne bo. ZAGREB. 27. febr. Dopisnik ^Novosti« se je xazgov.ar.ial z notranjim ministrom' Vujičičemi o notranjih razmerah v državi, zlasti šc z ozirom' na izvedeno razdelitev države na oblasti. Na dopisnikovo vprašanje, za kedaj je pričakovati volitev v oblastne skupščine, jo odgovoril Vujičič, da je materija! že Za to je možnost po oblastnih volitvah. Beogradu, Dopisnih je nadalje vprašal, kaj mdsil vlada storiti, da zadovolji prc. bivalstvo Medžimurja in Kastava, ki ne mara pripadati mariborski ozir. ljubljanski oblasti Minister je odvrnil, daza sedaj ne mara ničesar izpreminjati, da pa se lahko posamezni srezi po volitvah sami združijo s tisto oblastjo, ki jim iz pripravljen in da se bodo volitve vršilo gospodarskih ali političnih razlogov bolj začetkom aprila. Minister je mnenja, da konvenira. Kakor hitro se bo prebival-se bo po volitvah prebivalstvo pomirilo, stvo tozadevno izjavilo, bo minister ugo-kajti oblasti bodo reševale veliko takih dil njegovim upravičenim1 zahtevam!, zadev, ki so bile doslej centralizirane y Vse sekcije za trgovsko pogodbo z Etaiijo rta delu. BEOGRAD, 27. febr. Včeraj- je 2. sekcija, ki naj izdela konzularno konvencijo, nadaljevala razpravo. Razpravljala j© o medsebojnih pravicah in interesih. Italijanski delegat Brocchi je utemeljeval svoj predlog, ki bi naj bil sprejet v konvencijo. V splošnem se je včeraj diskutiralo o opcijskem) in lastninskem' vaktva, ali hoče sprejeti jugoslovansko ali italijansko državljanstvo. Sklenjeno jo bilo, da se sestavi posebna sekcija, ki bo proučevala to vprašanje. Kakor hitro bo izdelala tozadevni elaborat, ga bo predložila 2. sekciji. Danes popoldne se vrši seja 3. sekcije, ki razpravlja o prometnih vprašanjih. vprašanji! in o svobodni odločitvi prebi- Radikalske stiske. 1 Pogajanja z MagisjHčem iri Protičevcl. BEOGRAD, 27. febr. Akcija za usta- da, ki bo najbržo v nedeljo radi nedisci-novitev opozicjjonalneaia bloka se vče- pline izključen iz stranke. Pri tem se pa raj radi odsotnosti dr. Korošca in Spaha radikalci bojijo, da Rankovič ne pojde ni nadaljevala. Davjdovič je konfcriral sam, ampak da potegne s seboj tudi še samo s svojimi ožjimi pristaši ter z zastopniki lirvatske klerikalne stranke, ki soglaša z ustanovdtvo opozicijonalnega 'bloka in j?-»tudi pripravljena sodelovati z ostalimi opozicijonalnimj strankami. Radikalci vodijo pogajanja z Maglajli-čevo skupino ter upajo, da pri prihodnjih volitvah pridobe v Bosni 30 mandatov na račun Spahove skupine. Vznemirja pa jih vprašanje gosp. Eankovi- nckaj pristašev. BEOGRAD, 27. febr. Zadnji čas so opaža, da, se Protičevci nameravajo zopet priključiti radikalom'. Odbor radikalske stranke v Novem! Sadu je sklenil, zopet sprejeti v stranko vse, ki sc hočejo povrniti. Protičevi pristaši so stavilj posebne pogoje, Vsi e d čo-- se vodijo pogajanja. vfs^, MUSSOLINI IN ITALIJANSKA VOJ-NA MORNARICA. RIM, 27. febr. Pri sprejemu mornariškega komiteja je imel ministr. predsednik Mussolini nagovor, v katerem je mod drugim' dejal: »To, kar s© dogaja 0-koli nas, nas sili, da damo mornarico na prvo mesto. Na suhem1 smo zadostno za- Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek, 22. febr. V narodni' skupščini se razpravlja obtožba proti bivšemu ministru dr. Lazi Markoviču. Pride do hudih spopadov med vlado in opozicjjonal-nimt blokom. — Trgovska pogajanja z Italijo se nadaljujejo. Sobota, 23. febr. Poslanci Popovič, Pucelj, K u mami d i in) Kremžar ostro kriti kujejo Markovičevo korupcijo ter zahtevajo strogo postopanje skupščine. — Veliko nezadovoljstvo klc-rikaloev radi hitre likvidacije pokrajinskih uprav. — Trgovska pogajanja z Italijo se nadaljujejo Italijani stavijo nesramne zahteve glede izvoza italijanskih produktov. Nedelja, 24, febr. Generalna debata o proračunu ec bliža koncu. — Spomenica _ 'mariborsko otbč*&o jg Vseh marrb.or.skfel^ varovani. Imamo Brentier in nedotakljivi Monte Nevosa (Snežnik). Glede morja ne moremo reči istega. Zato je moj narnetn, dvigniti moč naše mornarice in izjavljam .Vam, poveljniki mornarice, da bom storil, kar jo potrebno, da dobi momahica vse v svrho vedno pripravljenosti.« ANGLIJA NE DA INDIJI AVTONOU MIJE. LONDON, 27. febr. V zgornji zbor« nici je izjavil državni sekretar za Indijo, Lord Oliver, da britska vlada ne namerava sprejeti kakoršnegakoli načrta za vpostavo dominijalne avtonomna vlade v Indiji, ker je šele prod tremi leti stopil v veljavo reformni načrt, ki je bil sprejet samo zato, ker je bila britska vlada prepričana, da bi bila uvedba avtonomije za Indijo nevarna ir£ bj pom#* nila nesrečo za indijski narodi. POGOJI ANGLIJE ZA OMILJENJE KONTROLE V NEMČIJI LONDON, 27. febr. Iz angleških’ političnih krogov se izve, da je bratska vlada pripravljena privoliti v zamenjava Nobletove komisije s kontrolno komisijo, katere nadzorstveno poslovanje hj bilo omejeno samo na kontrolo težkega vojnega materij ala Nemčije. Vendar bS se morala Nemčija poprej zavezati, dat olajša, delo nove komisije, da ne ustanovi nobene nove tovarne za orožje, da ne bo izdelovala nikakega vojnega maferi-jala ter da bo navedla ves materijah kij ga ima y nasprotju z varsaillsko pogodbo. ! kl/Jgj Zadovoljnost grofa Bethlena."'14 BUDIMPEŠTA, 27. febr. Ministrski predsednik grof Bethlen je imel danes v) svoji stranki govor, v katerem! je po. vdarjal, da je sklep reparacijsk« komisije mejnik za Madžarsko ne le na gospodarskem, ampak tudi ha .političnem] polju. Prepričan' j©, da bo — če se posreči gospodarska in finančna konsolidacija — to pomenilo tudi velik naprede^ na političnem polju. Angleški krediti za obnovo Rusije. 'R LONDON, 27. febr. Listi javljajo, dal namerava dati angleška vlada Ruejji znatno kredite za obnovo deželei, • -v; Sneg v Italiji, j • Rim', 25. febr. Včeraj jo V gotovih! krajih jako snežilo. Na morju razsajal močna burja; večina ladi j n« vozi. ij BORZA. CURIH, 27. febr. Sklepni tečaji: Pa* riz 24.30. Beograd 7.20, London ?A82, Praga 16.70, Italija 24.90, Newyork 577.50, Dunaj 81.50. ZAGREB, 27. febr. Sklepni tečajih Pariz 332.50—337,50, Švica 1373—1383, London 340.75—34)3.75, Dunaj 1112.50 da 1132.50, Praga 229.50—232.50, Italija 342.10 do 345.10, Newyork 78.95—79.95, Budim* pesta 15.50—18.50. ; i;-. ..jj . , kulturnih in! političnih organizacij glede podpore za mariborsko gledališče predložena skupščini. — Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo so zadela na tež-koče, ker zahtevajo Italijani polno reci-? prociteto, ka.p pa Jugoslavija odbija, j Italijanska delegacija odpotovala v; Rini po nova navodila. — Ratifikacij-J ske listino o rešk-em sporazumu v Rimu izmenjane. PondelJek, 25. febr. Nadaljevanje debate o budžetu. Poslanec Gjorgjevič kritizira pomanjkljivo izvedbo agrarno reform©. — Delto, Baroš in Bankino so zasedli. Jugoslovani. Torek, 26. febr. Vlada zavlačuje glasovanje o proračunu. — Dr. Maček ih Krnjevič s© vrineta z Dunaja v Zagreb. Radič vztraja na sklepu, da se vlada strmoglavi in sestavi volilna vlada. Radič pričakuje, da se to zgodi v 15 dneh, na-e >tp'o y, Zagreb. —C1-. Politične vesti. * Volitve v oblastne skupščine so bodo po izjavi ministra Vujičiča vršile začetkom meseca aprila. Tako bo prebivalstvu dana možnost, da v oblastnih skupščinah prevzame važne posle, kj ea sedaj rešujejo iz Beograda. * Občinske volitve na Koroškem sel vrše 6. aprila. Slovenci se jih’ seveda u-deleže. * Zanimiva dvoživka 'Je postala SKS v onem hipu, ko je g. Pucelj se zvezal z radikalci za Izdajanje skupnega listal ped imenom »Narodni dnevnik«. Ta list nastopa dosledno proti vsem strankam1, ki so v opoziciji proti radikalski vladi. Ker pa med te stranke spadajo tudi zomljoradnjki, med katerimi sedi g- Pucelj, je naravno, da pušice njegovega Jf-sta lete tudi nanj m na čelo SKS. Ifl tako. sedi sr, Pucelj kot žalosten; inataSL »TABOR« (»NAESSNl LIST4 MilMJalllrtiliLai m • . jn.i b nji™1 Pa ^i cela SK®, ti mimo gleda ek str a-ture svojega voditelja. Da bi se talca politika mog' • dolgo držati, tega pač ne bo nihče verjel. * Radičevi agitatorji so žo zopet v Prekmurju. V Prekmurju se zopet pojavljajo Radičevi agitatorji iz Medji-neurja in Hrvatske. V Dobrovniku in. v več sosednih občinah so priredili zaupne sestanke. Poslanci Radičeve stranke so zatrjevali narodu, da stojimo pred novimi volitvami, ker bo sedaj padla vlada in se sestavila volilna vlada. ' * Na Grškem bo ljudsko glasovanje. V torek 26. tm. je grška narodna skupščina sprejela z veliko večino izjavo vlade, da se ima vršiti ljudsko glasovanje o tem, ali naj ostane na Grškem do-zdajna vladarska hiša, ali se naj voli tnova vladarska hiša ali pa naj: bo Grška republika. ■ I i' ŽARNICA DOMAČA TOVARN A-V 01TAft MAMBOBi Dnevna kronika. f ■— Sv. Matija, ki led razbija, če ga ni, pa ga naredi, nas je letos na sramoto vremenskih prerokov prav pošteno potegnil. Lovci in razni drugi vremenski preroki so nam prerokovali milo in kratko zimo. Pa leži sedaj sneg že več ko dva meseca in tudi ledu je imel ljubi Sv. Matija dovolj za razbijanje. Toda tudi svetniki postajajo hudomušni in tako si je premislil tudi ljubi Sv. Matija ter nam ne samo ni leda razbil, am>-pak brez potrebe še novega dela zraven, Nekateri menijo, da bo zima trajala še mesec dni. Pa nič več ne zaupamo vremenskimi prerokom. — Razpis naduejteljste službe. V Št. Petru pod Sv. Gorami, v lepem kraju ob Sotli, je razpisano nadučitelj siko mesto .do 2& marca tl. Zdravniška zbornica za Slovenijo ima 10. marca v Ljubljani (Mestni dom) svojo glavno skupščino. — Za regulacijo Save v Sloveniji je min. svet odobril kredit v znesku 370.000 dinarjev. — Ljudska knjižnica v Mariboru po-deželskim tovarišicam in drugim dru. štvom. Z dežele, zlasti z obmejnih krajev •dobiva Ljudska knjižnica skopo dan za prošnjo, da bi podprli s knjigami dotična društva ali Ljudske knjižnice 'Jos. Kostanjevec: Iz cikla: Spomini na leto 1914 in 1915. rv. / Takole 'je! Dokler smo skupaj, ne spoznamo vrlin svojjh tovarišev ip znan-teeer fe prijateljev. Vsakdanji ljudje so (nami, loveči se za srečo, za častjo, za .raznimi sladkostmi tega življenja. Vsaka njih malenkostna napaka, nas zbode tl*« oči, nami raz vozi j a klepetavost, da je-aikamo Ih1 se čeljustimo prav nespodobno in popolnoma brez potrebe. Vsaka teijih navada in razvada nam pride prav, da po vzdignemo toliko višje svoje vrli-'Sne in svojo častivredno, nadvse spodob-j®,o osebnost. 6o naš znanec preglasno kdihn«, se že spogledamo s svojim sosedami, če si v družbi (seže s prstom1 v nos, zarotimo in pademo v omedlevico. In do izpije za vrstjo štiri četrtiinkc zagorele božje 'kaplje, todaj opazimo, kar smo idoBddg^v naglici ptrczrli, da. ima že davimo rdečebakren nos, da ga torej natihem še bolj nespodobno srka kakor v družbi. Koljko jjh je takšnih Skrivnih pijancev! (Da, da, tako je . . In eomiu naj bi bilo :drugače? Filozof molči in zre mimo . . ITadu pridejo časi, ki so tovariši in \mrnH odŠJj, ko so vzeli s ci^hpj v(*e, kar Ha važnih narodnih’ posTo'jankah\ Kakor nas veseli oživljeno zanimanje za ljudsko knjižništvo na deželi, moramo žal javiti, da mariborska Ljudska knjižnica- tem prošnjam v nobenem slučaju ne more ugoditi. Naval na našo knjižnico se namreč veča od tedna do tedna, tako da bomo im.li kmalu 2009 čitate-Ijev, vsled česar tudi nam' primanjkuje knjig, čeprav zalogo stalno dopolnjujemo. Tudi onih knjig, katere imamo v več izvodih, vsled tega ne moremo odstopiti. Dr. Pivkovih' spisov »Proti Avstriji« in »Seme« imamo n. pr. po 12 izvodov, pa nam jih še vedno primanjkuje in tako je z vsemi boljšimi knjigami — druge pa so tudi za deželo brez vrednosti. Pač pa se naj prizadeti obr. fiejo na naše podiružnice »Jugoslovanske Matice«, »Ciril - Metodove družbe«, kojih namen in dolžnost je, vršiti ju podpirati to narodno prosvetno, probuje-valuo delo po deželi, zlasti ob meji. Ako pa bi tudi tam ne dobili podpore, naj njihova pobuda delo v teh društvih oživi in spopolni. Ljudska knjižnica v Mariboru pa bo rada ustregla tovarišicam z nasveti v upravnem oziru, nadalje glede izbire knjig, poslovanja in podobno. Tudi vlada ima fonde za podpiranje ljudske prosvete. — Novi amerikansk} konzulati. V kratkem času bodo otvorile Zedinjeno diržave dva nova konzulata v naši državi in sicer v Dobrovniku in v Skoplju. — Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečinel Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Peller, Stubica Donja, Elzatrg št 201, Hrvatska, 2736 — Radi punta obsojeni hrvaški kmetje. V soboto je bilo obsojenih 26 kmetov, kateri so — nahujskani od Radiča — se spuntali v Lagudovcu- Obsojenih je 15 kmetov od 2—6 mesecev, 11 je izpuščenih. Državni odvetnik g. dr. Maurovič se je zadovoljil z obsodbo obsojenih kmetov, medtem ko je proti ll-tim’ izpuščenim vložil ničnostno pritožbo- Zagovor-niik so pa zopet vložili ničnostno pritožbo proti obsojenim kmetom. — Izvoz zdravilnih zelišč Iz Dalmacije. Kakor čitamo v dalmatinskih časopisih, je izvozila Dalmacija v zadnjih mesecih okoli 50 vagonov zdravilnih zelišč, največ pelina. Računajo, da je v du-brovaški okolici še okrog 50 vagonov pelina. Cena je 3—3.50 Din- — Izseljevanje v Brazilijo. Izseljeniški koraisarijat javlja, da namerava vlada države San Paolo v Braziliji podpreti vseljevanje tujih delavcev v svoje kraje s kavnimi plantažami na ta način, da jim plača potne stroške iz starega kraja do delodajalca. Razmere, ki vladajo v onih krajih, so pa tako slabe, da opozarjamo izc-'ieuce, pa j se ne izselijo v San Paolo. Delo jo naporno, plača slaba ter si najpridnejšj delavec ne za-more ničesar prihraniti, ~~ Tihotapljenje naših’ izseljencev skozi jnžno Ameriko v Zedinjeno drža. ve. Izseljeniški komi&arijat nas obve- nas je vznemirjalo. Nič več ne slišimo njih kihanja, ne vidimo njih prstov, luknjajočih po nozdrvih. Cotrtinke se ne svetijo več pred njimi, nosovi me rdijo, pijanstvo je »»'dobilo vee drugačno obliko. Daleč so, nekateri so ne vrnejo nikdar več, drug; morda . . morda . , In razdalja, bodisi časovna ali krajevna, je našim srcem pri jazna, našimi dušam u-teha. Vse takogvane napake zabriše, zakoplje in sede nanje, da ni po njih ue duha ne sluha- A iz njih grobov požene vse drugačno cvetje, bujno in dehteče, se sveti ln blišči, pripoveduje in se žari v sol učnem žaru. In z začudenjem vidimo to, kar jo bilo toliko časa zakrito našim zameglelim očem. Napake niso napake, grehi niso grobi . , vse jo samo življenje . . človeštvo . . Srce se krči, da je delalo krivico, duša prosi odpuščanja . . Resni so časi in žalostni. Kje so oni časi belega kruha, egiptovskih loncev, polnih čaš? Še črni kruh visj visoko, marsikatera roka je prekratka, da bi ga dosegla. A egiptovski lonci so prekipeli, sparila se je juha in meso je izginilo, da nihče ne ve kam. Polne čaše so praane in zapuščene, namesto sladko 'kaplje je v njih žolč in bridkost. Medli, 'izsesani obrazi okoliinokoH, žalost na obličju in žalost srcu, čas črnih oblek šča, da se v gotovih lukah južne Amerike n. pr. Buenos Aires, Montevideo itd. pečajo mnogi goljufi s tem. da izseljencem' iz raznih evropskih držav dokazujejo, kako jih lahko za dober denar vtihotapijo v Zed. države. Mnogi naš', ljudje so že nasedli tem lopovom. Oni gredo na ladjo, izročijo denar goljufu, ki pa nato zgine. Izseljence pa čaka navadno zapor, ali pa jih vrnejo v luke, odkoder so prišli. —- Vloin. Iz Rajhenburga poročajo, da je bil IS. febr ob 14. uri izvršen vlom v Šedumu, občina Senovo, v vinsko sobo Jožefa žuželja, kateremu je bilo odnesenega mnogo blaga kot: 1 črna obleka, 3 jahalne hlače, ena ponošena suknja, ena dolga suknja s kunčjo podlago, 1 dolga suknja z monogramorrfl J. Z., boks čevlji, srajce, spodnje hlače, klobuk, srebrna verižica itd., v skupni vrednosti 14.800 D. Občinstvo se svari pred nakupom. •' i !' - tffjv — Še ena žrtva nemške »kulture«. Iz Beograda javljajo, da se je javil pri .vojnem odelenju neki Milislav Pjevovič. doma iz Berkova, da bi dobil potrebne dokumente za invalidsko podporo. Pjevovič je bil vojak v oddelku pok- Voje Tanko-siča. Pri umiku pri Bagrdanu je bil ranjen in od Nemcev ujet. Hoteči od njega izvedeti vojaški položaj, so ga jako mučili: tepli so ga, zbadali z nožem, vrelo vodo mu polivali po nogah in mu iztrgali jezik. Ko jim to še vse ni nič pomagalo, so ga odvlekli v taborišče, kjer je potem še zaradi nadaljnega mučenja oglušel- — Nesrečni Pjevovič se more sporazumeti samo potom pisanja. Tudi ta nemški .vandalizem je ostal nekaznovan. — To 5e ono pravo! Dobijo se še vedno ljudje, kateri Fcllerjevega Elza-fiuida še niso poskusili, dasiravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. xKdor je samo enkrat poskusil njegovo izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta, udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel: »To je ono pravo!« Je veliko boljši, močnejši, izdatnejši iri bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živce. 3 dvoj-nate ali 1 speoijalna steklenica s pakova-njem in’ poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-natib ali l2 špecijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. A dresa: Lekarnar Eu-gen V, Feller, Stubica Do&ja, Elza trg št. 201, Hrvatsko, — Zanimanje Japoncev za razlmere v naši državi. Naše poslaništvo v Rimu je sporočilo ministrstvu zunanjih zadev, da namerava japonski poslanik v Rimu v kratkem obiskati našo državo in obhoditi vse trgovske in industrijske zbornice, kjer se bo informiral o gospodarskih razmerah naše kraljevine. — NI vedel, da je konec vojne. Neki Wiky iz Elzasa se je pred par dnevi vrnil v svoje rojstno mesto Hdsingen. Jako se je čudil, ko je slišal, da je vojna končana- Pred osmimi leti je bil asentiran za nemško vojsko. Na ruski fronti jc bil ujet in odpeljan v Sibirijo, kjer je, daleč od irt prevez . . Sam sedim proti večeru pri oknu svoje sobe. V majskih sapah valovi rž na prostranih njivah, srebrnobelo se svetlika vsakokrat, 'ko se vpognejo nje bili. Kakor morski val, plujoč/proti obrežju, gre od začetka njive do konca, preskočj vlažno rjavi pot, uhaja na drugo njivo, na tretjo, se izgubi na obzoru mod temnimi smrekami < . Oddahni se črtajo Karavanke, njih glave so ovite v belkaste rute, zebe jih še, prava pomlad še noče sem čez, se ne more še ločiti orl morskih bregov, naselila se je sredi, krnskih dolin in čeri in se ji noče dalje. Pod temnozelenim gričem se dviga steber dima visoko v zrak, vlak sopiha v reber, prha, da sc čuti vsa velika teža, ki jo vleče za seboj proti vrhu. Na desni se vidi »tolp Vetrinjsko cerkve, prvo zelenje leze nad njim po slemenu zarastlih gričev. In tiho, tako čudno liho ;'e vse na okoli, še muhe nj, da bi zabrenčala okoli ušesa . . Tam zadaj pa črni Ljubelj , . Ih tedaj, tedaj pridejo nenadoma, natiho, po prstih — spomini. Vsa vrata se odpro in vsa okna, vse vaze se razširijo !n skoznje prihaja, ožarjen z zlato zarjo nekdanjih dni, spomin za spominom. Vsi beli so velikani na jugu, bela je Gobca >n Vrtača, he] je Stol, in več bel je Ljubelj. In doli od srha proti temni dolini ljudi in ne da bi vedel, da je vojna končana, služil svoj kruh. V oktobru 1922. leta se je napotil proti ruski meji, kjer so ga Poljaki zhprli- Ko je bil po nekaj mesecih iz zapora izpuščen, je nadaljeval pot proti »ruski meji«, potem so ga pa zopet Nemci aretirali. Kmalu so ga izpustili in poslali v njegov rojstni kraj, kjer se je na svoje oči prepričal, da je res konec vojne. — Iznajdba umetnega mesa. Na Češkem a tudi drugod je vzbudila veliko senzacijo vest, kj so jo potrdili tudi resni znanstveniki, da je Ceh Franta Spjevak iznašel umetno meso. V Pragi se je že osnovala akcijska družba za produkcijo umetnega mesa; patent je prijavljen v, vseh državah- Umetno meso se bo izdelovalo iz pšenice, ječmena in rži. Ima vse lastnosti živega mesa in se lahko pripravlja na isti način kot pravo meso (peče, kuha, praži itd.), pa mu je tudi po okusu popolnoma podobno. Značilno je, da bo za 60 odstotkov cenejše- Novo »meso« bo dobilo ime »Masson« in bo po mnenju strokovnjakov lažje prebavljivo kot pravo meso, zato ga bodo tudi. lahko uživali bolniki. Dalo se bo sijajno konzervirati. Spjevak je 20 let delal na tem izumu. ■' H-u! ifHvr-ri • « — O burjah in1 velikih 'snežnih1 zametih poročajo zadnje dni iz vseh1 dolov) sveta, iz Italije, Amerike, Poljske, Šved« ske jtd. Pomlad so bliža, zima pa pritiska čo huje. ■ . , .. ())£j{4 v,: v:F,; bA'' — Slovenskega bogoslužja v cerkvi ne marajo papež in njegovi laški kardinali, pa tudi ine naši škofje. Vsi skupaj so mnenja, da bi to pomenjnlo veliko nevarnost za katolicizem v Jugoslaviji. Vsak strah pa je znotraj y.otel, zunaj ga pa nič pL — Ubogi Lemu! Po smrti mogočnikom tega sveta se širijo navadno med ljudstvom) razno govorice o njihovi usodi na onem svetu. Tako je tudi z Leninom. —• Zlobni ljudje pravijo, da je odšel Lemu kakor vsak človek po smlrti pred nebeška vrata ter s© oglasil pri sv. Petru, Nebeški vratar 'j© pogledal skozi ključavnico in vprašal Lenina: »Čemu iščeš tn v nebesih raj, saj si ga' ustvaril v Rti* siji?!« Lenin' je odšel na to pred peklenska vrata, toda tudi Lucifer ga ni hotel sprejeti, češ ti Lenin', 'bi rad v pekel ? Še tega jo nam treba! Saj imaš popoten pe* kol doma v, Rusiji. — Novorojenček s kozjo glavo. Pred kratkem smo javila, da je neka ženi sko na Romunskem porodila žensko de-? te, pri katerem je bil gornji del ženske^ a doljni ribje podobe. Sedaj poročajo Grške o novem čunedem porodu. Nek^ žena, stara 40 let. mati petero otrok, jq imela grozne muke pri porodu. Prišel ja zdravnik, ki pa je na svoje začudenje !zi vlekel kozjo glavo. —• Navzoči so oa studa zbežali iz sobe. Zena je porodila mešanico: polovico koze, polovico človci ka. Čez nekaj minut je dete-koza umrlo* — (Če le niso vse te .vesti pristne ame-rikanske — race!!) se vije bela cesta; zasuta % drobnim1, škripajočim) snegom'. Pošastno strmi golo vejevje v zrak, n po snegu drčijo sanke. Drčijo, drčijo , . Kolikor dlje irt nižje, toliko hitreje . „ hitreje . . Noge s podkovanimi, novimi in z mastjo na* mazanimi čevlji so Iztognjeue nap roj, izpod sivo kučme gleda dvoje smehljajočih oči. Drči mumo ovinkov/mimo zasneženih 'kantonov. Telo se obrne pa sankah, oči pogledajo nazaj, smehljajo se raztegnejo usta: • ■ ; »AH «i še zadaj, dohtar?« Dohtar si ne upa odpreti u«t, trdo jili je stisnil mod dričanjem), preveč mu jemlje sapo. Toda njegova glava klecne padkrat gori lin doli, njegove ro-ko sa še trdneje oklenejo sank. V tem hipu se sanke ostro zaobrnejo, dohtar se valja po snegiu »Ho ., ho .. čakaj, Štefan'. , pomagaj!« Toda Štefan se smeje in drči navzdol. In spodaj se ustavi in čaka . . . Kje si sedaj, (prijatelj Štefan? Ti, vi katerega je tolikrat vpiralo krdelo Tvojih učencev zaupno svoje oči v napetosti, pričakovanju in ljubezni? Ljubelj še stoji, Se sedaj jc sneg na njem in na njegovi cesti in Ha rebri iu na ovinkih . A kje si Ti, Štefan? .TABOR« (»NARODNI LIST*)'. Šola In dom. (»Jezik očistite peg Opilite gladko mu rujo!« ycsel - Koseski. Šola je za državo, narod in cerkev neprecenljive važnosti. Vsi ti trije čini-telji so se že od nekdaj trudili ustrojiti šolo tako, da bi ustrezala njihovim težnjam. Za avstrijske vlade je pritiskalo na šolo močno ponemčevanje, kojetnu se cerkev ni upirala, narod pa je bil premalo prebujen, da bi bil v imenu narodnosti s pritiskom zahteval narodnih šol- Te brezupne razmere so ustvarjale ponemčevanju ugodna tla. Pridružil se jim je strogo nemški vojaški upliv, upliv državnih uradov s svojim pritiskom na pripro-sti narod, ki si pod njihovo tezo ni upal 3n tudi ni znal skozi trdo skorjo krutega germanizma prodirati, saj je mislil, da mora biit tako, kajti duhovništvo, učiteljstvo, uradništvo, vojaštvo itd- mu je bilo skoziinskozi nemško šolano. Vsak vojak, orožnik, je, prišedši v svoj rojstni dom, pel Slavo nemščini, ter je v svoji slovenski govorici rabil popačene nemške izraze. Duhovnik na prižnici je pridigal v domačem narečju, češ, da bode ljudem šla beseda bolj k srcu ter se je skliceval celo na nemške citate. Ta, ko je bilo mogoče, da je imel Jezus 12 jogrov mesto 12 apostolov. Kot dijak sem cul v; Slovenskih goricah, kjer ni bilo niti jednega Nemca, pridigati kaplana: »Mlad more, star pa mora umreti!« dodal je: »Nemci pravijo: Jung kanu man, alt muss man sterben!« V starih časih je učitelj v šoli rekel: »Pokaži mi na lond-karfi Marprug!« Hlapec, ki je v mestu služil, je razlagal doma, da ima njegov Hausher tam na cki Purgpiaca svoj gost-hos, dekla pa je pisala svoji sestri, da je njena' dinstfrau strašno nobl, tako, da ji mora vsako jutro reči »kiistihand«. — Vsakdo, ki se je vračal domov, je nosil seboj celo zalogo spakedranih nemških besed, koje je sejal kot plevel med slovensko govorico, ki jo je skoziinskozi ter vse vprek tako prepredel, da ta lepa govorica ni bila več mnogo podobna pristni slovenski govorici. To pačenje in spakovanje je bilo v prvi vrsti krivo, da so začeli Nemci Slovence zaničevati, a nezavedni lastni rojaki sq se začeli svoje ^materinščine sramovati*, i Čim bližje mesta', tembolj je bil naš Jezik popačen ne samo z nemškimi izra-izi, temveč tudi s krivimi končnicami slovenskih besed. Še pred letom sem slišal ba lastna ušesa 13-letncga dečka sloven-jskih starišev v mariborski okolici govoriti pustno jezikovno spako, rekoč: »Naši pridni koz? tri mladi meki ’meli. Ena »vajsc beli. drugi švarce šcki, tretje riti Vaj sc fleki Vneli.« ; Kakavverna slika pačenja, našega1, jetika! Takšen je bil vpliv ponemčevanja-na pas jezik, ki ,ic postal ves pegast in rjast. (Podaj se na Kozjak r v Slovenske gorice, V Haloze, na Pohorje, v katerokoli mesto iJ. pohOrskL , ’ l ' V ; Francelj in Škarja. Carofoa pravljica s Pohorja., (Dalje.) 2- Čarovnik iz devete dežele. Zlato solnce je pokukalo izza gor, morebiti iz devete dežele. Hladan in jutranje svež vetrič jc zazibal neštete bisere po travnih bilkah, kakor bi jih budil iz bajnih in prelestnih sanj čudežne noči-Kakor za stavo so zabliščali drugi biseri, na strmem hribu, okna grajska. Izganjajoče noči vstaja solnčen dan! Zresnil se je štirinajstletni Francljev iobraz čez noč; samozavestno je vstal in dejal svojemu prijatelju; »čemu neki me .skriva oče pred čarovnikom? Naj pride po me, naj, ter me odnese v deveto deželo, deželo čudežev, krasote in sreče! Sanjal sem o tej deželi in jaz scin bil oni grofic Francelj v vaši sinočni pripovedki.!« »Ros st me užalil!-« mu odgovarja služabnik grajski, »Odslej ti ne povem več j na^ večer nobene pravljice, da bi te pomoči mučile še preveč žive sanje!« Zadele so te skromne besede grofiča Sr srce, -zato ga jc prosil: »Striček, ne bodi hud! Jaz mislim, da ^Sices.pa.iah- in trg, povsod ista pegasta in rjasta slika našega jezika. Treba bode celo skladišče ostrih pil, celo zalogo raskavega papirja, da odrgnemo pege in rjo (rujo) raz ■naš jezik v smislu .veievnika pesnika .Ve-sela-Koscskega. Kdo se naj loti tega ogromnega dela? Učiteljstvo, opozarjaj v šoli marljivo mladino na goste pege, duhovništvo naj rabi na prižnici samo pravilni jezik, u-radniki, dajajte ljudem lep izgled pravilne govorice, stariši opozarjajte svoje o-trokc, naj rabijo v občevanju govor, ko-jega se uče v šoli, gospodarji in gospodinje, sodelujte, da se v vaših hišah ne bode pačil slovenski jezik s tujkami. Vsi, šola, dom in cerkev, vojaštvo in uradništvo se naj združi v čiščenju peg in pi-lenju rje raz našo govorico. Vsem tem kulturnim delavcem naj služijo javne knjižnice kot najizdatnejše sredstvo za poučenje čistega jezika; kajti s čitanjem se človek navzame neopaženo in najhitreje jezikove izobrazbe- Zelo razveseljiv pojav se kaže v tej smeri med našim učiteljstvom, ki da sklepati na to, da se namerava učiteljstvo resno baviti s to zadevo, kajti v »Prosveti« tj. prilogi »Učiteljskega Tovariša« razpravlja učiteljstvo vprašanje, kako se naj narodova prosveta dvigne s knjigo in z organizacijo naših šolskih knjižnic. — Šola in dom, cerkev in uradi se naj v ti zadevi strnejo v skupno delovanje v blagor narodove prosvetne prihodnosti in v blagor države. BRZOJAVI v petek 29 II 24 8 uri zvečer se ponovi ,španska muha‘ sokolski dom studen- ci sokol Dopisi. Marenberg. V soboto 23. trn. so priredili naši purgarji, na čelu jim Schauer, spet svoj »Burgerball«. Na stvari sami ne bi bilo prav nič — saj se je tudi vršila popolnoma v redu in nemoteno —; sicer tudi lahko vabijo, kogar hočejo, toda vabiti in žaliti obenem, to je znak maren-berške kulture. Zato tudi z veseljem beležimo, da se od narodno čutečih nihče ni udeležil prireditev. Da sta bila vendar tam dva gospoda, ima mogoče druge razloge; mi pa bodemo .vsako purgarsko prireditev prezirali do tja, dokler oni sami ne nehajo z žaljenjem in dokler bodemo videli, da .tudi oni naše prireditve ostentativno bojkotirajo. Bil bi že davno čas streznjenja za purgarijo. — Opazovalec. Rogaška Slatina. Med 5. in 10. febr. se je izvršil drzen vlom v Aleksandrovem kjo danes, ko sem že za dan čez štirinajsto leto, poskusimo! Cc tudi bi čarovnik priplaval, bi me ti in oče branila!« »Kako pa!« in že jc bila dobra duša zopet utolažena. Po dobrem zajutreku je nagovarjal Francelj svojega .strička’, da gresta na prekrasen grajski vrt, poln prelepih rož. »Kako lep dan se oznanja! Niti one običajne meglice, za katero solnčece sniva, ni danes nikjer videti! Poglej vedro jasnino!« »Pa res stopim k grofu, tudi mene mika prelepa narava!« pravi služabnik, odklene železna vrata; za njim je zaškrt-nil ldjuč- S koprnenjem in v neprijetnem čakanju jc prisluškoval grofič ob ključavnici odmevajočim stopinjam po kame-nitem tlaku. Strepetal je od radosti, za-slišavši znane očetove stopinje! Da, to so njegove. »Sinko moj, pridi!« je zaklical grof odklepajoč. »Pozdravljen v ranem dnevu, oče!« Vsi trije so se sprehajali po širnem cvetličnjaku, tu in tam pogledovali na klice Francijeve kak prežiabtcn in vonjav evot, s katerega se jc ulila rosica, kakor bi se bala, da je popila vonj. Prišli so do Francijeve rožne gredice, posajene z rdečimi nagelji, nedolžnimi lilijami in s kraljicami rož — z vrtnicami. Deček pa iV-h(dir,.rdepMv-očeh--ivescl; sam domu v Rogaški Slatini. V osmih sobah je vlomilec raz otoman porezal rdeč baržun, pokradel 18 parov trimeterskih zagrinjal in 17 komadov posteljnih podložnikov. škode je približno za 30 tisoč dinarjev- Zelo osumljen je ključavničar Henrik Hajnšek po domače Hermelin, doma v Ločcndolu, sodni okraj Rogatec-Fant je 'zbežal in tava brez vsakih listin po svetu. Ima pa že več tatvin na vesti. Ostavil je tu samo svojo plavolaso ljubico. — Značilno je, da se je enaka tatvina izvršila pred štirimi leti na isti način ter na istem kraju, samo v manjšem obsegu. Zločinec je bil najbrž isti. Nevaren ptiček. — Zadnja maškerada, prirejena od g. Podkrajškovc, je dala občinskim revežem okolu 600 D čistega dobička- Namen je lep ter posnemanja vreden. Maianedolja pri Ljutomeru, Pri nas imamo že drugi mesec gospodinjski tečaj, M ga je s pomočjo oddelka za kmetijstvo priredila naša lepo delujoča kmetijska podružnica. Tečaj obiskuje čez dan 32 mladenk, ob večerih pa 20 žeri. Tečaj vodita gospa Premru in gdčna Goričan jako vzorno. Poleg običajnih o-pravil v kuhanju se uče gojenke tudi v šivanju, izdelovanju sira na švicarski način, imperijala itd. in kažejo gojenke za vse to teliko zanimanje. — Naš novi župnik ima zelo čudne pojme. Česar doslej še nikdar ni bilo, zahteva naenkrat on: delali bi mu naj raboto na župnijskem posestvu. Seveda se ljudstvo takim zahtevam upravičeno upira. Župnik ima iz posestva lepe dohodke in je sa-moobsebi umevno, da mora tudi sam kriti stroške obdelovanja. Nismo v srednjem1 veku, da bi morali nazadnje še tlako delati kakor naši pradedje grajščakom. Dolnja Lendava. V nedeljo 17. febr. se je vršilo zborovanje okraj. učit. društva za dolnjelendavski okraj, katero je posetil tudi okr. šol. nadzornik g. Fran Cvetko, ki je podal izčrpen referat o delovanju v in izven šole, za kar je žel javno zahvalo. Na občnem zboru, ki se je nato vršil, je bil izvoljen za predsednika društva nadučitelj Franjo Golob. Zborovanje je bilo dobro obiskano, kar znači, da se prekmursko učiteljstvo zanima za napredno šolstvo. — Istega dne popoldne ob 13. uri se je vršil tudi izredni občni zbor Sokola, na katerem je bil soglasno izvoljen za starosto br. Franjo Golob. Ormož. (Občinsko gospodarstvo M Ormožu.) Pod tem naslovom ubira v »Straži« z dne 30. jan. tl. v štev. 13 (ne-' srečna!) svoje strune dopisnik, ki jih je tako ubral, da godijo ušesom backov, ki ne znajo niti računiti niti sami misliti ter se morajo posluževati le dopisniko-vit možganov. Najprej je ubral visoko struno ormoške Amerike- Kaj je pravzaprav na stvari resnice in kako izgleda? Ormoška občina je inštalirala javno e-lektrično razsvetljavo. Pri tozadevni občinski seji je bil občinski odbor enoglasno mnenja, da treba investicijo kriti s kako odprodajo, ker sc zemljiška renta ne taka cvetlica! Čutil se je med cvetkami doma, ljubil jih je, kakor očeta, saj njegovo srce je blago. »Naj ostanem vedno tukaj! Ali smem?« »Sme«,« je s solzami v očeh dovolil grof- Takrat pa je hipoma zatemnelo solnce za temnim oblakom, ki je priplul po nebesnem svodu navzgor. Strmeč so se ogledali, čuli neko žvižganje vsled brzi-nc in oblak je zavil vse v svoj nevidni plašč! »Oče, striček! Čarovnik — —« in. zamrl jc glas v oblaku, ki se je dvigal v sinje višave modrega neba- Ko je posvetilo solnce, sta oba pozvana videla le še belo piko v modrini, rožna greda pa je bila prazna! Ovenele so sveže evetke! Oroza je lezla po hrbtu Francijevem ob pogledu v širne nižave. Kako mogočen je svet! In vendar jc bil raje na oblaku, nego da bi padal na neznane, tuje kraje, če bi ga čarovnik sedajle izpustil. Gledal je pod seboj ko blisk bežečo pokrajino, samo da bi ne videl srepega pogleda čarovnikovega. V starosti bi ga prekašal samo še svet, a njegove hudobno rezajoče oči samo še dva ostra noža, ki sc hočeta zapičiti ■>’ otroško srce! O-koli le- ' -ga vratu ’u je ovijala strupena,! Groza! »N; re-nc < Vugam, mene glej, zakaj midva l prijatelja!« sc SfraB 3^ 1 bo držala. Predlog, da se proda Amerika,: je izšel ravno iz vrst klerikalnih odbornikov, predlog je stavil tistikratni vodja' klerikalne frakcije sam ter je bil jedno-glasno sprejet. Prodaja se je vršila per licitando ter bi vse parcele lahko kupili1 pristni klerikalci po duhu, mišljenju iti klerikalni preteklosti, če se jim je naknadno, Amerika tako prikupila. Druga prodaja pa izgleda sledeče: Gosp. dr. Lovrec je kupil prejšnjo opekarno od Sivilottija ter jc rabil, ako je hotel z o-nekarno sploh nadaljevati, nujno toliko zemlje, da bi je imel za leta zadosti, tembolj, ker se nosi z mislijo, obrat razširiti ter počasi postaviti veliko peč s stroji in električnim pogonom. Ker občinske njive mejijo na kupljen svet, sc je kajpada mogel obrniti samo na ormoško občino-Vsaka druga občina bi v pospeševanje industrije v svojih, mejah storila vse mogoče, da s tem zviša tudi davčno moč občine. Tako se govori, da je sklenila središka občina dati brezplačno svet za snujočo se cukrarno, samo da jo pritegne v svoje meje; ormoški klerikalci bi seveda po članku v »Straži« zaračunali za vsak kvadratni centimeter tisočake. Tudi dr. Lovrec je moral zemljo prepla-* čati. Ko je »finančni minister ormoški« v občinski seji stavil predlog, naj občina vso zemljo, katere sama ne obdeluje, proda, bi bila občina tistikrat za zemljo dobila nad milijon kron. Ako bi ta znesek naložila, bi letno na obrestih dobivala nad enstotisoč kron, dočim prejema na najemnini le deset tisoč kron. Te naložba bi lahko bila deležna ravnotako klerikalna posojilnica, ako bi lahko doprinesla dokaze, da stori za splošnost toliko v dejanjih dobrega, kakor to stori klerikalni dopisnik z jezikom slabega. Med tem je seveda zemljiška renta padla, kar je »finančni minister« že tistikrat prerokoval, in danes bi ormoška občina lahko za ce-neji denar kupila nazaj še več posestva, ako se ji tako pohoče po vednih razprtijah o priliki dražbanja itd- Kaj bi bilo v} gornjem slučaju boljše, prepuščamo mirno tistim možganom, ki znajo računiti, ormoški backi, ki pišejo take članke, možganov itak nimajo. Kebelj. Šolska mladina na Keblju je uprizorila na šolskem odru dne 2. in 3. februarja tl. igrici »Vedež« in »Povodni mož«. Mali igralčki so se prav spretno vživeli v svoje vloge, nastopali so jako samozavestno in svojo nalogo rešili ,yj splošno zadovoljstvo občinstva, ki je o-bakrat popolnoma napolnilo šolsko sobo, v kateri sta se proizvajali igrici, Tudf oba odrasla soigralca, Kebeljčana, sta k uspehu po svoje v mnogem pripomogla-Marljivemu učiteljstvu, v prvi vrsti g. nadučitelju Antonu Striglu in njegovi soprogi, je le častitati na uspehih, saj se pa tudi ne strašita premnogega in težkega dela na prosvetnem polju v izvenšolskem času kljub obilni zaposlenosti v šoli in vj lastnem gospodinjstvu. Čisti dobiček znaša skoraj 300 D in je namenjen za nakup knjig za šolarsko knjižnioo. Št. Peter pod Sv. Gorami. Zadnji čas se je začelo tudi pri nas jako živahno družabno življenje- Zasluga gre v prvi čarovnik kruto zasmeji! »Tvoj stari) grof, je nakanil mene, največjega čarovnika, oslepariti, a sc je zmotil! Dobil bi te tako gotovo, kakor jezdiva sedaj tal oblak! Proti zalim ženam, rojenicam in sojenicam, se je pregrešil tvoj oče, zato so se maščevale z usodo tvojega življenja; mene si pa žalil ti, ko si davi predrzno govoril o meni, zato si sedaj moj jetnik- O tvojem življenju bo odločevala moja žena.« Ozrl se je čarovnik na zemljo, naredil je z roko nekaj risardj, izgovarjal pri tem čudne besede in oblak pada, padgj, nalahko proti zemlji. 3. Smrt ali kazen. Vedno razločneje je videl Francelj nepregleden gozd; tam. prav na obzorju, ja bilo videti rjavo goličavo in trato. Za velikim drevesom pa se je svital v soln-cu kup sivega lesa* razdrapane čarovnikove koče. : »Sva že doma!« mu odgovori, nakar zakliče proti stari koči s tenko hreščečim glasom: »Kje si, stara? Ali ne sprejmeš svojega gospodarja in gosta?« Na ta klic se pojavi na pragu stara bable, sključeno v dve gubi, s tako razo-ranim licem, da se ni videlo, kje so prav* zaprav usta, nos pa je bil potlačen v lice. Kratki lasje so ji ležali razmršeni poi čelu« zraven še hudoben pogledi vrsti narodno požrtvovalnemu in obče priljubljenemu zdravniku dr. Kuneju. — Pred dobrim mesecem se je vršila družabna prireditev, koje čisti dobiček je bi! namenjen za Jugoslov. Matico. Pretečeni teden pa je privabil v okusno dekorira-no dvorano g. Krainerja prirejeni lovski ples mnogoštevilne domačine, a tudi goste iz daljnih krajev, kakor iz Kozjega, Podsrede in Podčetrtka. Za prijetno družabnost in zabavo, a tudi za želodec je bilo vsestransko preskrbljeno, na plesišču pa se je razvilo živahno vrvenje. Slične prireditve naj bi se večkrat vršite. ker se na ta način utrjujejo dobri od-nOšaji in prijateljske vezi med razumništvom in ljudstvom. Sv, Peter na Humu. Pri nas imamo starega častitljivega župnika, ki je vslerl svoje politične razsodnosti in mirnosti Radicevcem trn v peti. Te dni se je zgodil neverjeten slučaj. Mežnarjeva žena je prišla v navzkrižje z župnikom. Iz jeze ga je obdolžila, da jo je posilil. Šla je celo k zdravniku, da bi ji da! spričevalo. Zdravnik jo je seveda nagnal, ker pozna starca-župnika kot poštenjaka. Prihodnjo nedeljo pa so nahujskani farani v cerkvi prišli nad župnika in zahtevali, naj gre ž njimi ven iz cerkve. Nato so prišle še podivjane ženske in ga vlekle iz cerkve in so zahtevale od njega cerkvene ključe. Ko jih ni hotel dati, so skočili za njim štirje moški. En 'faran pa je bjl toliko pameten, da je župnika hitro porinil v župnišče in zaprl vrata, da razdivjane! niso mogli do njega. Večinoma so suroveži že pod ključem v Pregradi. Tako podivjano dela od Radiča nahujskano ljudstvo z ljudmi, ki nočejo trobiti v Radičev rog. Prekmurske novice. Poroka. V dolajelendavski mestni ©erfcvi se je poročil v soboto 23. tm. sodnik dr. Rihard Tomšič z gdč. Jolanko iHadrovič. Na avstridsko-jugoslovenski meji pri Rogačevcih v Gor. Prekmurju je streljal v petek 22- tm, službujoči finančni stražnik za nekim tihotapcem, ki je pa obstreljen vendarle pobegnil čez mejo v 'Avstrijo. Železniški in obmejni policijski ko. misarijat, ki je bil doslej v Čakovcu, se je preselil definitivno s 15. tm. v Dolnjo Lendavo. Orožniška postaja v Feričfali pri Centi bi, ki je bila svojedobno opuščena, se ;je obnovila. Celjske vesti. Tragična smrt posestnika Vizovišeka (Antona je meseca januarja razburila cele Trbovlje. Kar nato je bil aretiran rudar Ambrož Ivan, pri katerem je bil umorjeni na obisku, p redno so ga našli smrtnonevarno poškodovanega 70 korakov od poslopja, kjer stanuje Ambrož. Neposrednih prič tragičnega čina ni. »Kdo pa je tisto otroče poleg tebe?« je zavekalo bable. »Grofic, sin bogatašev iz prve dežele! Slabo.mu je!« Francelj je še slišal škodoželjen in prezirljiv smeh obeh, nato se mu je zvrtelo v. glavi, opotekel se je na tla in objela ga je nezavest, sestra omedlevice. Pa je zopet siknila starka v njega: i»Le leži tu, saj še ne boš umrl! Za tvojo smrt poskrbiva že midva, pa nikdo drugi. Ti, ded, tega obsodim jaz!« se zakrohoče stara in oba odideta v kočo se posvetovat. Jedva sta. čarovnika zginila v začr-neli koči, ko stopi izza ogla mlada deklica, lepa, kakor vodna vila. »Hudobneža stara! Zakaj moram imeti jaz taka roditelja? Ta le mladenič tako lep in nehudoben, je zavoljo vaju dveh zgubil ljubega očeta. Ali naj zgubi še mlado življenje? Ne!« Z mrzlo vodo je oblivala vročo Francijevo glavo, razpletla si svoji dolgi kiti ter s svojimi lasmi močila vroče čelo, dokler ni čez nekaj hipov Francelj zmoteno odprl oči. »Kje sem? Kaj se godi z menoj?« »Pri meni v deveti deželi!« Šele sedaj je opazi! za seboj klečečo mlado deklico, z razpuščenimi lasmi, ki so valovili čez ramj ter sc v solncu svetili, kakor bi bili zlati- Iz njenega Še otro- »Ali je še daleč deveta dežela?« se je Osrčil Francelj in vprašal- »Pred očrni se temni,, postaja mi slabo ------- Ambrož se zagovarja, da je prišel Vi-zovšek k njemu že vinjen, začel pri vinu knialu z obdolžencem1 prepir, tokom katerega je pograbil za kuhinjski nož. Obdolženec je pa baje roko tako spretno obrnil proti napadalcu, da se je tako zadel v trebuh. Vizovišek je prihodnjega dne umrl v celjski bolnici, izpovedal je le šc orožnikom, da ga je Ambrož. Celjsko okrož. so-dišce je obsodilo krivca vsled pregrešita zo-per varnost življenja na 8 mesecev poostrene ječe. Olepševalno društvo v Celju prlreli svojo tombolo nepreklicno v nedeljo, 9. marca tj. ob 14, uri pred Narod, domom. Čisti dobiček je namenjen za, popravila raznih poškodb vsled zadnje povodnji in za najnujnejše nove naprave v mSstii. Nočno službo ima ta teden lekarna pri Orlu na Glavnem trgu. Novo trgovino ka-ndit, slaščic in čo-koladnih izdelkov je otvoril v Celju v| poslopju Jadranske banke g. Jos. Raj-j Šter, tovarnar k-andit in slaščic v Šošta-1 n ju. __________ ' JDS.” Občni zbor krajevno organizacijo JDS v Slov. Gradcu sc je izvršil 17. tm. in je bil izvoljen dozdajni odbor z g. dr. Pirnatom na čelu. Na občnem zboru kraj. organizacije JDS v Šoštanju 17. tm. je bil za predsednika izvoljen učitelj g. Miloš Tajnik. Nova krajevna organizacija JDS se je ustanovila dne 21. tm. za celj6lco okolico. Predsednik je posestnik g. Anton Fazarinc, tajnik S. Ant Mišja, Shod JDS pri Sv. Štefanu nad Šmar. jem* Krajevna organizacija JDS v št. Janžu pri Zibiki je sklicala za v nedeljo 24. tm- sestanek vseh naprednjakov k Sv. Štefanu. Zbrala se jih je polna soba pri gospe Planinšek. Govorili so o političnem položaju, o davčnih in drugih gospodarskih zadevah gg. Vidgaj, Malgaj in Špan. Sprejela se je tudi sledeča resolucija: 1. Zahtevamo, da kmetijske in vinarske šole, kakor tudi kopališče Rog* Slatina preidejo v last oblastne samouprave, ki naj upravlja s temi gospodarskimi podjetji; 2. Zahtevamo, da se, posebno v naši mariborski oblasti, odpravi nameravani kuluk, ker plačujemo itak okrajne in obč- doklade za popravljanje cest. — Zborovanje je trajalo nad dve uri ter so vsi navzoči mirno poslušali vse govornike ter njihova izvajanja odobravali. Videti je, kako željno ie ljudstvo pouka, zato pa le pridno med ljudi. Št. Janž - Zibika. Zabavni večer, katerega je priredila krajevna organizacija JDS v Št. Janžu pri Zibiki pretečeno nedeljo, je bil lepa domača zabava. Veselo razpoloženje je kazalo potrebo, da se še večkrat prirede taki večeri. 'Pri tej priliki je zopet pristopilo precejšnje število novih članov k organizaciji. Še nekaj članov, kar bomo gotovo v kratkem dosegli, in naša krajevna organizacija JDS bo najmočnejša v šmarskem srezu- škega obraza je sijala blažena milina, prijaznost, čudil se je Francelj, da živi v tej puščavi še ona razen čarovnikov. »Ti si Francelj, ne?« ga je vprašala z zvonkim glasom. »Da! Ali kako ti to veš?« »Prej sem slišala od svojih ničvrednih roditeljev, da si grofič iz prve dežele!« pravi deklica. »Kako pa je tebi ime?« »Marja.« »Ne vem, Marja, kaj je tako lepega na tebi, ne poznaš me še in vendar si že tako dobra z menoj. Bodiva si prijatelja! Ali hočeš?« »Imejva se rada, kakor bratec in sestrica!« in podala sta si obe roki. Potem pa je nadaljevala poučljivo: »Mojih roditeljev se nikar ne boj, te bom že jaz branila- Sedi tja na trato, ker jaz moram taco.] v sobo, sicer bo vse zamujeno!« Rek-ši izgine v koči, tiho so se zaprla majhna vrata za njo- »Jaz hočem fantovo kri!« je kričala stara v starega. »Izpijcm mu mlado kri, da se poživim in pomladim. Zato smrt!« »Ne. fanta sem jaz pripeljal!« kriči čarovnik v njo. »Zato je moj. Glej, da se ga ne dotakneš; umoril ga bom sam!« Tedajci je stopila mlada hči med roditelja, kakor bel golobček med jastreba in rekla tako odločno, da se oba zavzameta: »Nihče ga ne bo umoril!« »Ti si poslušala? Kdo ti je dal dovoljenje priti pred naju, če ne kličeva,? SOKOLSKI V-TESTNI K ZUPE ZAGREB ACKE. O tem odlične sokolskem strokovnem listu poroča »Jutro«: Te dni smo dobili v. roke prvo številko Sokolsk. Vjestnika, kj ga. sokolska župa v Zagrebu izdaja tudi letošnje isto, Da ji je Vjestnik letos bolj potreben pego kdaj prej, je razvidno iz tega, ker se v okrilju zagrebške župe in pod njenim vodstvom vrši v avgustu pokrajinski zlet v Zagrebu, ki je obvezen’ za vse sosednje župe. Za zletna, objave in propagando ji bo list jako potreben. Zagrebška župa pa služi priznanje vsaj za prvo številko, ki je zares dobro, urejena in ima obilo dobrega in zanimivega sokolskega čtiva, tako da bo prav, če g.i žita jo tudi člani izven župe, zlesti pa oni, ki nameravajo poseliti pokrajinski zlet. Prvi članek »Zndača Sokolstva n Povoj godini« od br. urednika Ante Brozoviča predvsem opominja poglavitno na sabor in na pokrajinski zlet v Zagrebu. Istj pisatelj v daljšem spisu poroča o posetu in o prireditvah zagrebškega Sokolstva v Beogradu. Spis je pola navdušenja za edinstvo med lir vat j in Srbi, k čemur je zagrebški poset nedvomno mnogo prispeval. Beograjsko Sokolstvo in občinstvo je Zagrebčane vrlo simpatično sprejelo, pa tuij na kraljevem dvoru so bili ljubeznivo sprejeli iu sta se Nj. Vel kralj in kraljica prijazno razgovarjala s članstvom iii naraščajem’, — V članku »Visoka škola za tjelovježbu« br. Ante Tadič stvarno polemizira z br. J. B., ki je priobčil v Sokolskem Glasniku spis z enakimi naslovom ter dodaja nekaj prav dobrih nasvetov k načrtu za imenovano visoko šolo. — Br. A. Gostinčar propagira gojitev pesmi v sokolskih društvih ter zahteva, da ima vsako društvo glasbeno vzgojo članstva. Priporoča tudi sjStipno 'jugoslovensko sokolsko himno, ki iiaj bi se pela pri vseh večjih sokolskih manifestacijah. —• Termi sledi kratek članek, ki poziva na zbiranje mladine v sokolskih telovadnicah. — Zanimiv jc tudi kratek životopis o br. Stevi Todoroviču, najstarejšemu Sokolu v Beogradu, ki stejo danes že 92 let. — Br. Bogpnfovifi priobčuje v Vjesrriku stvarno kritiko o letošnjem sokolskem koledarju, ki ga hvali in priporoča. — Za tem pa sledi ne-broj drobnih poročil iz raznih društev in o inozemskih sokolskih organizacijah. — K sklepu ima ta -številka 10 listov tehniškega gradiva, to je tekmovalno vaje za članstvo na pokrajinskem zletu (delo br. Šuloeja) in prosta vaja za članice, sestavil br. Fr. Avarvakl. — Navedena vsebina dokazuje, da jo Vjesnik res dober sokolski list. Z ozirom1 na gori omenjeni pokrajinski zlet, ki je obvezen tudi za rnari- Ven, sicer raztrgam z njim vred še tebe!« je zajavkal starec na vso moč. »Ne, te pravice nimaš!« je začela proti njemu starka. »Marja je moj otrok, njo bom branila jaz! Kaj misliš, da si? Nič! Vse, kar veš iz umetnosti čaranja, sem te naučila jaz! Znam pa še več, nego sem te naučila jaz!« Videti je bilo, da bi se prepirala do večera, če bi ju Marja ne prekinila. »Rekla sem, da Franclja ne bo nihče umoril, ne ti, mati, ne ti, oče! Zakaj midva sva že bratec in sestra! Če bi mene ne bilo, bil bi mrlič, kajti omedlevica je bila prehuda- Medtem, ko se vidva zanj prepirata, sem mu rešila jaz življenje, zato je moj!« skonča Marja odločno. »Če je tako, pa naj živi!« dejeta nekoliko ginjena oba, kajti Marjo sta vendar ljubila. »Brez vsega pa tudi ne ide! Življenje si naj on sam odsluži! Če izvrši od naju naloženo delo,« pri čemur sta si pomežiknila, češ, to ho že mastno, »tedaj mu je odpuščena tudi kazen za raz-žaljcnje moje časti. Vrsto kazni zve pozneje!« »Hvala vama!« Nikoli še jima ni bila tako hvaležna. »Danes naj si Francelj odpočije, jutri zjutraj pa naj pride k meni, da mu naročim delo!« pripomni čarovnik. (Dalje prih.) borsko sokolsko župo, pozi vanj v-n društva naše župe, da si po mogočnost, nareže zagrebški vestnik. Utegnil pa bo zanimati tudi.vse one, ki s.e nameravajo udeležiti zleta v Zagrebu, ker bodo našli v vestniku vso potrebne informacije. Apeliram zlasti na premožnejše brate, kakor tudi na. jugoslovansko Čuteče premožnejše prijatelj« Sokolstva, ua z naročilom vestnika moralno podoro a-gilno, za. jugoslovensko Sokolstvo narl vse važno zagrebško sok. Župo, Zdravo! — Časnikar župnega kuit.-prosv. odseka. o Glavna letna skupščina S«*1’ olsbe župe v Mariboru se vrši v nedeljo dne 9, marca tl. ob. 10. uri v restavraciji mariborskega Narodnega doma z naslednjim1 dnevnim redom: 1. poročilo staroste, 2. tajnika, 3. načelnika, 4. načelnice, 5. blagajnika, 6. predsednika prosvetnega odseka, 7. referenta za manjšine, 8. nadzornika. 9. določitev organizacijskega prispevka za leto 1924 itd., 10. določitev; programa za leto 1924 in’ event. 1925, 11. volitev predsednika, 12. slučajnosti. — Vsako društvo pošlje za vsakih 100 članov po 1 zastopnika, za presežek 50 članov tudi 1 zastopnika. Število zastopnikov- za vsako društvo največ 10. Zdravol — Predsedstvo Sokolske župe v Mariboru. o Članstvo se opozarja, da je izšla druga (ozir. tretja) knjiga brata dr. Pivka: Carzano II., »Jablane med frontama«. Dobite 'jo v društveni pisarni. o Članarina Sokolskega društva vi Mariboru znaša celoletno 30 D (mesečno 2.50 D). Plačuj« sc glasom pravil vsaj polletno v naprej. Pozivamo vse brat« in sestre, ki tega še niso storili, da plačajo članarino za tekoče polletje v društven! pisarni (uradne uro V sredo od 18.—19. ure in v nedeljo od 10.—11.30). Tudi redno plačevanje obveznih prispevkov spada k disciplini, kateri sata pod-, Vrženi vsi, brez izjeme! bi- j Turistika in šport. |: Podravska podružnica Slov. plan. društva v Rušah vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši v soboto L marca tL v gostilni g. Priča G lase rja n n Smolniku ob 18. uri po običajnem] dncvueml rodu. — Predsednik. (i > Smuško prvenstvo Slovenije* Minulo nedeljo, na 22 km dolgi progi Poko-'jišče — Vini vrh — Menešij — Rakek, izpeljano prvenstveno tekmovanje, je dobro uspelo. Prvenstvo sta si priborila gč. Mia Frlan (Skala, Ljublj.) in g- J. Joško (Lask). Tekmovanja se niso udeležili naši najboljši smučarji Švigelj. Kmet in Kajzelj, ki so se udeležili smuških tekem na Pleševici za prvenstvo Zagreba in Hrvatskc, kjer so dosegli krasne uspehe, Zasedli so po redu prvo, drugo in tretje mesto! : Nogomet minule nedelje* V Zagrebu je premagal Gradjanski SK Concordijo z 5 : 1 (2 ; i). v Beogradu porazi Jugoslavija SK Vardar z 9 : 3. Na Dunaju so se odigrale že prvenstveie tekme, ki izkazujejo sledeče rezultate: Amateuri : A'-dmira 3 : 2, Rapid : Ostmark 3 : 2 (3 : 0), Hakoah : Simmering 3 : 2, Vicnna : Wnf 4 : 3; Sportklub : Heria 2 : 0, Wacker -Slovan 1:1. Slovan je postavil boljše moštvo. V Pragi je Sparta t težavo pre-gala Vik tori a Žižkov s 3 : 2 (1 : 2). Med publiko je prišlo do spopadov. —■ Pri začetkom omenjeni tekmi Gradjanski : Concordia je prišlo vsled1 nediscipliniranosti občinstva do škandalov, po tekmi je bi! sodnik celo dejansko napaden. Film. I. Mariborski bjoskop. Predvaja so film »Ekscentrične žene«, ki prikazuje iz modernega življenja njegovo razkošnost, skrivnosti, propnlost in zločinstvo. Posnetki iz Monte Carla, Dejanje ’je vseskozi zanimivo in napelo, tem bolj, ker nastopajo v njem najboljši igralci. Ker se redko vidi tako zanimiv film, se občinstvo opozarja, da ne zamudi prilike in sj ga ogleda. uLjUULjuDODDCD □ □ nmmnmnmr i Darujte za,Sklad otroške bolnice' v Mariboru. nmrrnremnn □ O nnmnnmnnna V Maa&SoŠfu, 3ne 28. feSrMrj'a 39?i\. Ir i.rc-. .mmifi—Ti ,nrnnn——u—mtmamm—mwwm——————————t— »TABOR« (»NARODNI LIST«), Stran 5*. Mariborske vesti. Maribor 27. februarja 1924. m Smrtna kosa. V' Magdalftnski ulici fŠt. 19 je umrl na tuberkulozi Rudolf Pleničar. uradnik južne železnice, v starosti ?8 let. Naj v miru počiva! m Podružnica Jugoslovenske Matice V Mariboru naznanja, da se vrši IV. redni občni zbor v pondeljek, dne 3. marca o>b 20, uri v restavracijskih prostorih Narodnega doma. — Odbor. m Maškarado prirodi tudi letos Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru na pustni torek dne 4. marca t. 1. a začetkom ob 8. uri zvečer. Kdor je bil na maškaradah prejšnja leta, iias gotovo poset.i tudi letos in pripelje seboj tudi svoje znance. Torej na svidenje, prijatelji društva, od blizu in daleč. ■m Državna loterija. Srečke za 3. razred 7. kola se razpečavajo pri blagajni glavne pošte. Kupite in obnovite jih pravočasno! m Družabnj večer v prid ponesrečencu. Kakor že objavljeno, se priredi v so-1 boto 1. marca tl. z začetkom točno ob 20. uri v tukajšnji Gambrinovi dvorani »Družabni večer«1 v ‘dobrobit puv o-eče-nemu stražniku Kralj Lovrencu in njegove bedne družine. Sodeluje or 5'Ju b-Ijena domača godba in! pevsko društvo »Jadran«. Maskam je vstop zaibranjen'. Iz financijeluih razmer se ne bodo raz-pošjljaja posebna vabila. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte za stanovanje. Navodila so ista ’«ot lansko leto. samo glede znižane vožnje sc pripomni, da je začasno dovoljena samo za ČSR. m1 Najnovejša kompozicija g. Slavka Ostorca. Na umetniški akademiji mar. dijaštvn v Narod, gledališču bo uij. kvartet izvajal najnovejšo, pred kratkim dovršeno kompozicijo g. Osterca] »Kvartet v A-molu«. Kompozicija je najmodernejše delo. Obenoni z njo je združen nastop di j. kvarteta, ki bc s tem| pokazal svojo glasbeno zmožnost, katere niti. k. komponist ni podcenjeval, ker mu je izročil kompozicijo v izvajanje. m V Narodni dom na Sokolsko ma-Škerado vleče vsacega Mariborčana v soboto, saj jo vrvenje z predpripravami v polnem teku. Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj ga še pravočasno reklamira posebno vsaki dan od 19.--20. ure v Nar. ilcnm). Predprodaja vstopnic je že pri bratu Majer, Glavni trg, Baloh, Grajski trg, Bureš, Aleksandrova 'cesta. Poslužujte so predprodaje, da nj pri blagajni prevelik' naval. Nekaj kolosalnega se o-beta za malo dvorano v drugem! nadstropju, no Vemo sicer nič pozitivnega, ;ker jo od strani prirediteljev stroga !tajnost, sodeč pa po predpripravah, bo prekašalo največ jo velemestno prireditve. Prijava večjih' sfkupin so upošteva Najpozneje do sobote opoldne. m Knjige, leposlovno ln znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih, cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Maribor«, Narodni dom I. S'* ■ 'ti m Uradniška menza se nahaja na Slomškovem trgu 17 (v Kazini). Hrana stane dnevno 50 K. Sprejemajo, se državni in zasebni uradniki. i , i m Zasačeni tihotapci. Včeraj so zopet imeli tihotapci pošteno smolo, kor jih je bila cela čreda aretiranih. Prvi jc bil aretiran neki strojni kurjač, ker je pripeljal s seboj iz Postojn« ve£ manufak-turnega blaga. Drugi aretiranec je zopet kurjač; ta je pa prinesel s seboj 9 kg «aharjna. Potem) je bil1 aretiran neki kurjač na koroškemJ kolodvoru, ker je vtihotapili žveplcmke »Solo« in saharin'. Dalje nek avstrijski strojevodja, kj je ; tihotapil j® Nem'. Avstrijo večjo muoži-tno medenih ini porcelanastih predmetov. Stvari so vsem odvzete jn’ prodane fin. ravnateljstvu, tihotapci pa so eli v za- j pare, da se odjpočij^^ M . m Stranke, ki se žele udeležit! učrie-1 ga točaja za prikrojevanje, naj se zglase pr? vodstvu v hotelu >Mcran«, Maribor, Aleksandrova cesta, od 38. februarja do 1. marca dopoldan od 9<—12. ure in .p-l poldan od 14.—17. ure. Tam dobijo,,,vse MUorawci^!5 ji Narodno sledafišie. A; EEPERTOIRE: , 'l? . Sreda, 27. febr. zaprto. Četrtek, 28. febr. »Čarostrelec«. Ab. E. Preandjera. Petek, 29. febr. »Čarostreleč«, ab, A. Sobota, 1. marca: »Mogočni prstan«, Ab. B. Nedelja, 2, marca ob 17. uri »Janko in Metka« (kuponi). Zadnjič v sezoni. Nedelja, 2. marca ob 20. uri »Pri treh mladenkah«, Ab.-C. (kuponi). Pondeljek, 3. maroa. Dijaška akademija, izven. Torek, 4. marca ob’ 17. uri »Lumpacij-vagabund«. zadnjič v sezoni. , »Čarostreleč«. V četrtek, 28. febr. se vršj premijera Vebrove romantične o-pere v treh dejanjih (petih slikah)'»Ča-rostrelec«. Prvič so vprizorili to opero v Berlinu 15. junija 1821. Dasi datira ta opera že dokaj let za sebe, je še vedno o-svežujoča, vedno zanimiva in očarljiva. — Muzikalno vodstvo je v rokah g. A. Mitroviča, režijo vodi g. Urvalck. Dalje nastopajo g. Urvalek kot vladajoči knez Otokar, g. Govorov kot knezov dedni logar, njegova hči Agata ga, Mitrovičeva, Anica njena sorodnica gdč. Vladimi-rovna, Gašpar I. lovec g. Štagljar, Maks II. lovec g. Skrivanič, Sami jel črni lovec g. Tepavae, Daljo nastopajo lovci, kmetje, družice, godci. Godi se okoli leta 1650. »Janko in Metka« zadnjikrat v sezoni. V nedeljo 2. marca ob 17. uri (petih popoldne) se vprizori na splošno željo občinstva še enkrat priljubljena mladinska opera »Janko in Metka«. Da je omogočen’ poset tudi izven-nmribonskemu občinstvu in deci, je začetek predstave nastavljen na peto uro popoldne. Posetnjkom gledališča. Ker mora da. ti gledališka uprava abonentom! po 30 predstav in jc za abonma odigranih do-sedaj komaj dobra polovica, se je gled. uprava odločila dajati čim manj predstav za izv. ab. Zato opozarjamo poset-nike gledališča, naj si po možnosti ogledajo predstave v abomnanjh, ker je pri vsaki abon'. predstavi nekaj lož in par-ternih sedežev na razpolago. , »Čarostreleč«. Opozarjamo na današnji Druzovičev podlistek o NVcbrovem' »Čarostrclcu«. j j,, ?,| ; Kultura in umetnost H. Druzovič: K. M. Weber: ČarostreSec. Romantična opera v treh dejanjih- Čarostreleč (Freischiitz) je v nemški narodni pripovedki strelec, ki je .v zvezi s peklenščkom; ta mu priskrbi krogle, ki ž njimi lahko zadene v največje daljave-To pa velja le za 6 krogel; sedmi krogli določuje smer hudobni duh sam. . , Vsebina opere je sledeča: ' " Prvo dejanje. Po strelski slavnosti. Zmagovalec v tekmovalnem streljanju je bil danes kmet Kilijan, medtem ko je lovski pomagač Maks kaj slabo streljal. Radi tega ga tovariši zasmehujejo in bi prišlo do pretepa, če ne bi posegel vmes j,gozdar Kuno. I udi gozdar se čudi, kako je danes Maks imel pri streljanju nesrečo, ko je bil vendar vselej med prvimi strelci. Kaj je vzrok? Starejši lovski pomagač Gašpar je mnenja, da morda bo vmes kaka čarovnija, kar pa Kuno zanikuje. Slednji prigovarja in vzpodbuje Maksa, naj se dobro pripravi na jutrišnje streljanje, ki sc bo vršilo v navzočnosti grofa Otokarja. Po starem običaju more namreč najboljši strelec dobiti gozdarsko službo, v tem slučaju pa še dobi gozdarjevo hčerko Agato za ženo- Ker Maks Agato ljubi, začne obupovati glede jutrišnjega uspeha. Meni, da se mu bo odločilni strel gotovo ponesrečil. Tovariš Gašpar mu prigovarja, naj poskusi srečo z njegovo puško. Takrat ima uspeh: u-streli orla v veliki višini. Zaradi tega se dogovori z Gašparjem, da pride o polnoči v volčjo grapo, kjer bosta pripravljala čarobne krogle. Drugo dejanje. Agata pričakuje v gozdarjevi sobi svojega Maksa. Tako je zamišljena, . da je niti živahna 'Anica ne more spraviti v dobro voljo. Venomer sluti nesrečo. Kmalu nato vstopi Maks. ki se jc napotil po plen, ki ga je ustreli! v htjijm. Zaman-mu. obe. ffekAfoj sve- tujeta, 'da naj ne gre na to pot. V volčji grapi ga namreč pričakuje Gašpar, ki je v zvezi s hudobnim duhom. Gašpar bi rad poskrbel peklenščku drugo žrtev, da bi se na ta način sam rešil njegovih krempljev. Pa tudi zavist kuha, ker mu ni prav, da Agata ljubi Maksa, dočirn je njemu dala košarico. — Med čarodejnimi prizori ubijeta oba sedem krogel. Tretje dejanje- V gozdarjevi hiši se trudi Anica, da pomiri razburjeno Agato, ki se ne more otresti črnih slutenj in misli- V zaupanju na božjo pomoč privoli, da ji prijateljice pleto poročni venec. Med tem časom je Maks že porabil tri krogle, tako, da mu je ostala samo še ena. Več krogel mu namreč Gašpar ni hotel dati, ampak jih je porabil sam. 0-stala krogla pa je sedma krogla, ta pa ni več v njegovi moči. Pride čas, ko treba v grofovi navzočnosti oddati odločilni strel. Kot tarče služi leteči golob. V hipu, ko hoče Maks ustreliti goloba, pride Agata v spremstvu puščavnika- Zakliče še Maksu naj ne ustreli; toda prepozno je- Od krogle zadeta, padeta Agata in Gašpar. Grof hoče obsoditi nesrečnega strelca; na to pa stopi predenj puščav-nik, pa ga svari pred razsodbo. Grof odneha, odredi pa, da se poslej ne bo več streljalo za službo, marveč bo za gozdarja nastavljen le tisti, ki je uspešno dovršil poizkusno leto. * * * Skladatelj K. M. pl. Wcber (1786 do 1826), eden največjih opernih skladateljev, je ustanovil s svojo opero »Čaro-strelec« nemško nacionalno opero, ki jo je R- Wagner v smislu muzikalne drame izpopolnjeval in reformiral- Prva predstava se je vršila j. 1821 v Berlinu in 1. 1921 so slavila vsa nemška gledališča stoletnico tega znamenitega dogodka. Wc-ber je bil rojen dramatik. Radi Weberje-vih dramafskih in muzikalnih vrlin, kakor tudi zavoljo romantične vsebine, spada ta opera v vrsto še danes priljubljenih del. Orkestracija je vseskozi duhovita in originalna; karakterizacija oseb pa posrečena in zanimiva! Ovcrtura, kakor tudi posamezne arije in pesmi so često na koncertnih programih. Druge Weber-jeve opere (Precioza, Eurienta in Oberon) niso dosegle enake slave kot »čarostreleč«. \Veber je deloval kot odličen dirigent v znamenitih mestih’, med drugimi tudi v Pragi- Na slovenskem o-dru se je Čarostreiec najj>rcje izvajal .v "Ljubljani leta 1893. x »Mariborski koncert«. V oceni 'koncerta Glasbene Matice, Objavljeni v št. od 24. trn., na je vrinilo nekaj pog>res-kov. V 1. vrsti 4. odstavka sc mora glasiti »basi« mesto »boji«, v 2. vrsti istega odstavka »Krinom«, ne »Krnom*, v 19, in 20. vrsti »jednotuost« mesto »obce-lotnost«, v 23. vrsti 5. odstav. »g-falpet« mesto »nekaterih1 falzetov«, v 25. vrsti istega odstavka jc na koncu s ta vika pristaviti »dottenih«. V 29. vrsti 6. odst. »godbeniki« mesto »godci«, ju pred besedo godbeniki je pristaviti besedo »vojaški'«. x Matica Hrvatska !je letos izdala »tiri knjige, ki stanejo 55 Din., razen tega še posamezne knjige. Interesenti v Mariboru in okolici naj se obrnejo na poverjenika prof. I. Favai (državna realka). Denar je treba poslati v naprej. Objave. Filatelisti., Vsak četrtek ob’ 20. url sestanek v gostilni Novosel, Botovžki trg št. 8. ‘ j $ Cerde fran?a]s priredi v nedeljo, dine 2. marca, ob šestnajstih in pol v Mesni družabni večer z zabavnim programom1 in čajem za svoje člane in po xijih. povabljeno goste. Radi priprave oaja in peciva prosi odbor, da sv prijavi udeležba v petek, 29. febr. ali v soboto 1. starca v društveni čitalnici (drž. ginu, pritličje na lovo) med 17. jn 19. uro. Prispevek za čaj 10 D za osebo. § Klub kolesarjev in’ motociklistov vabi _vse odbornike k seji, ki e© vršj jutri 27. trn. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu, klubova soba. Prosi se za polnoštevilno udeležbo. — Tajnik. § Športna maškorada. Ena od najlepših pustnih veselic bo gotovo inaške-rada, katero priredi I. Slov- šport, klub »Maribor«,, dne 4. marca tl, .M prostorih Narodnega doma- Vabimo občinstvo, da se polnoštevilno udeleži te veselice, ker je eventualni dobiček namenjen povzdi-gi slovenskega športa. § Delavsko društvo »Enakost« v Studencih priredi dur. 2. marca tl. pevski koncert v gostilniških prostorih F. Sti-b.ilj (gostilna »Triglav«) v Studencih'. Po končanem sporedu prosta -"bava. Začetek ob 19. uri. Za obilen obisk prosi o d/bor. • ... ■ 5 Izpred sodišča. Nasilen berač- ' 60-letni, v Stoperce, okraj Ptuj, pristojni Jurij Fideršek, ki je že 20-krat predkaznovan, je skrajno delamržen človek, ki se potepa brez dela okrog in se preživlja zgolj z beračenjem ter pijančke za priberačeni denar. Dne 26. jan. je beračil po Mariboru. Stražnika Jurija Cigoj, ki ga je stavil na odgovor, je pri tej priliki razžalil z besedami: »J.-., ti boga, j ti mater, prekleti cigan.« — Policijski koinisarijat ga je zaradi njegovega potepuštva izgnal iz Maribora m ga poslal odgonskim potom v Ptuj. Od tam pa bi ga naj spravila ptujska policija v, domovinsko občino Stoperce- Fideršek' pa ni hotel v domačo občino, marveč je dne 2. febr. beračil po Ptuju. Stražnik J« Banko ga je zato aretiral. Med potjo na stražnico pa se je aretiranec vrgel na tla ter začel brcati z nogami proti stražniku in suvati z rokami, ko ga je stražnik hotel prijeti in peljati s silo na stražnico. Se le ko je prišel drugi stražnik na pomoč, se je nasilen berač udal in še! na stražnico. Fideršek, ki sc je zagovarjal s pijanostjo, je bil obsojen na 5 me-■secev zapora- ‘ t Rabi ja tul gostje. ^ Trgovski pomočnik Franc Lederer, sedlarski pomočnik Anton Bedenrk, n. ra,rski pomočnik Maks Veilaud irt spremljevalec vagonov Frane Pahič, vsi v Mariboru, so dne 15. avgusta II. popoldne popivali na vrtu gostilne Iv. Heu v Krčevini pri Mariboru. V sobi gostilne pa so se nahajala kot gostje .Jurij Lorbek, Jurij Čeliga in Martin' Vauhnik. Proti večeru jc Lederer prišel v sobo in na lepemi iazval prepir. Nato so prihruli v soho tudi njegovi tovariši in! začeli goste tepsti s palicami ter obdelovati z noži. S pomočjo gostfTničatrju seje posrečilo opraviti pretepače na prosto. Na dvorišču pa so začeli raabijati1 klopi in atole. Z odlomljenimi kosi »o tolkli po vratih in oknih gostilrie, pri čemur so raabili 6 šip. Skozi okma so metali kamenje. Razbili in polomili so različno posodje, poštui nabiralnik pa so vjgli razbitega na bližnji travnik. Gostilničarju, so povzročili' 2658 K škode. Od Heu j« so n asilneži odšli proti treni ribnikom. Podali sp se v Prinčičevo gostilno, kjer jc Lederer začel znova izzivati. Hotel je pa vsaik način’ dobiti povod za novo razbijanje :ip razgrajanje« Prišel je hitro v konflikt z natakarico.' Nato so začeli vsi pretepači razbijati): stole in jih metati proti gostilničarki id! natakarici. Ko je prišel gostilničar ara-< ven, da jih’ pomiri, so se zvalili nanj in! ga lahko telesno poškodovali. Pred o« krožnim1 sodiščem1 so bilj obsojeni in! »i« cer Lederer na 6, Bedenik in Pahič .vsak ■na 4, Veilaud' pa na 3 mesene težke ječe. i «”■■■ 11 1 -■ - ' — ’ Kakor roža med trnjem selalikesatatra milo „ GAZELA" ' ki po graji nedoseglji. ▼I kakovosti prekaša UT ts« drage proizvode. Beli, čiati in varuje trpežnost perila! \,:,P fVi W ' ■ >'vk; mhms a—a 1 a :5W- Gospodarstvo. Nekaj.iz teorije kmetijstva. (Dalje.) SADJARSTVO. (Nadaljevanje.). . Okoreiiišee. 'V okorenišču se prideluje korenjake 'jz ključev ali potom osipanja (grebenice); potom položnice (potaknice). in korenske poganjke. Razmnoževanje s korenjaki. Korenjaki se proizvajajo iz ključev (reznic), to ' Prva solata dorastuje, za njo »li kupi cepilne smole. Cepiči so najbolj-i'redk'vica, kmalu tudi koleraba. Doraslo vv-pni.o oiuviv. uajucrij-i . :-- j&i močni enoletni poganjki ravnokar od-j bobe n. iz gorke lehe, da ostanejo same izani, toda ne vodeni, pa tudi ne od mla- i kumare. Leha se pridno zrači. Kumare aii pa nerodovitnih tlreves; čas cep- \:ia^ četrtim listom odščipni, ker glavna ija je najboljši, pretfem se začno odpi-[‘vw nri kumarah in dinjah napravlja nc-očiesa. V Ideti hranjerte cepiče denD^0^n.° cvetfe- Med kumare.lahko vseješ r predi porabo v-vodo za kaki dve uri. j Jabolk. poganjajoči cepiči se morajo porabiti] Cvetlice. Nastavi nove zarodne zati-Tej- Jabolka in hruške cepi le na div-:de, fuksije in pelargonije. V gorko gredo ; jabolčni pritlikovec na ivanček ali) deni astre, levkoje, klinčke, vitice, sploh :aldaTr«o,vto jablano; hruškov- pritlikoveic. spiomlach cvetoče, katere ne preneso S® ^ kutino. Črašnja se cepi na divjo j mraza. Če nimaš grede, deni lončke med fčMšitjo. Crez zirrio privezana drevesa!okna- Na prosto se dcvljejo tiste eno-. ;«aj se odvežejo; razpokana lubad, sulic h-Tne rastline,, ki sc prestavljati ne sme-jfveje in vode«e_ mladike se odstranijo.. O-! J°- Lahko vzgojiš že na prostem primu-£>reži, če še nisi. V drevesnici odreži !'lo> mačeho, marjetico, vijolico. Zalivaj ^andoo penciranje proč. Mlade lanske \ opoldne. , , 'ŽSSL* ^vremenu presadi,) Na pOIjii. Pomladno 'delo-se prične čemur z.ostrim nožem prereži koreni-Jtjlej zaostala dela svečanova. Podorava ;-S° koreninskrajšaj za polovi-).sc gnoj za okopavme. Seje se še korenie, 7'5,n0ji in zalij. j koleraba, oves. Ce je ozimna pšenica asle cepi na stalnem mestu. {preredka, prevleci jo z brano in pognoji tP0381«4{fcnjena, .vzgojena drevesca, sad-jz gnojnico, da se obraste. Tudi^rži' til drevesnice [ječmenu z brano mnogo koristiš. I ----------— Dobr jwe DemeSv zemljo ne globoke i e ne plit N?) kakor je drevesce stalo poprej, gvocaa-drevesa osnaži, suhe in nepotrebne jveje odsekaj al} odžagaj. Lesa v tem fičasu ne Sekaj, zlasti ne za stavbe-* .iTrta. Obreži jo gotovo vsaj zdaj. Cc-|p}- V -sobi in polagaj v mah, ali pa pre-icej v tntnioo. Izkoplji korenjake in cep-llNdike --'Spoti. koncu meseca že' m drevfs.nicc I’jelenu z < hrano"korkfik^pi- 5 ‘vi »Amfin »o ™ rf m ^»en.sc sejeta; pomladno rz je treba gosto sejati. Njivo, na kateri je rastla turščica, repa ali žito, pripravi za krompir;^ pognoji in preorii, in črez k a kili 14 dni ob lepem suhem vremenu sadi krompir. V zelnike se seje solata. Stari lucerni pognoji vsako tretje leto, prevleci; predepična mesta prekoplji jn vnovo posejaj. Konec meseca peso zred-či.tcr opieyi. -prcpaslc -košeni-. TRŽNE CENE. Vrednost našega denarja. Na zagreb-ki borzi se je dne 26. trn. dobilo; 1 dolar za 78^» D; 100 avstr, kron za 11.30 do 11.50; 100 češkoslovaških kron za 229; 100 lir za 340 in pol do 343 in pol din.; 100 švic. frankov za 1375 D- Živinski sejem v Mariboru 26. trn. Dogou: 11 konj, 5 bikov, 175 volov, 279 krav in 3 teleta, skupaj 423 komadov-Cene za kg žive teže: voli debeli 13 do 16.25, poldebcli 11.25 do 12.25, plemenski 10 do 11, klavne debele krave 11 do 12.00. plemenske krave 10 do 11, krave za klobase 9 do 10, molzne krave 11 do 13-25, mlada živina 11 do 12.50. Mesne cene: .volovsko meso I. 25 do 27, 11- 22 do 24, meso bikov in krav 10 do 20, telečje meso I. 32, II. 28, sveže svinjsko meso 30 do 40. Kupčija Je bila to pot malo boljša, vendar se še ni prav razvila. Naše cene so za izvoz še .vedno previsoke. Tudi domači mesarji so malo kupovali. Za izvoz sta bila prodana dva vagona živine za v Italijo- Žitni trg. Na blagovni borzi v Novem Sadu so bile 26. tm. sledeče cene: za baško pšenico 336—337.50, za sremsko 333, za baško koruzo 250, za sremsko 255, za •baški fižol 685, za banatsko moko »6« 300—-310. Cene jajcem so zadnje dni ponovno padle. Povprečna nakupna cena v državi je 1—1.25 D *a komad. Izvoza je majo Na svetovno tržišče prihaja vedno bolj blago noye produkcije g i™ naših jajc v Češkoslovaško. Prejšnjega leta ,je znašal uvoz jajc v Češkoslovaško okoli 50 vagonov. To jc prvikrat po vpjni, da so je zalagala Če-, ška z jajci iz Jugoslavije, ker prejo si W bjagp oaj^eu ^rPoljeki ifl Jluniuniji. Razuff tega sj je nabavljala' Češka tud} veliko število dunajskih »Kiihleier«, katera so pa tudi od1 nas tja-kaj izvožena. Češkoslovaška zahteva navadno le sveža jajca in največje povpraševanje zanje je v jeseni. Uvoz jo prost carine in je dovoljen eelo za češko valuto, zato opozarjamo naše izvoznike na ta novi trg, ker sc s sigurnostjo računa, da bo uvoz jajc, vsa.k.0 leto večji, kor bo Poljska še dolgo v valutnih ne-prilikah. — Cene jajcem so menjajo vedno po sezoni. V novembru pr. lota je stal šok 54—60 čK, v decembru 60—68 čK v januarju tl. 70—76 čK postavljeno val gon Praga. »Kiihleier« so vedno ceno j a Najbolja trgovina 7, našimi jajci jo v) Pragi, Libercu, Ptenji, Kladnem, Karlo-' vih Varih, Moravski Ostravi itd. Češki uvozniki .kupijo jajca najraje postavljena na železniško postajo ob češki meji in’ je vsled tega treba v ponudbe staviti tako, da se vraeuni naša izvozna carina in' odprema do češke meje, n, pr. Gmiind Češke V.olehies ali Gumbierant Horni Dvorišto ali Breslava. Vsa obširnejša pojasnila daje Privilegovana Trgovinska Agencija v Brnu, Kiosk 7. Vinski trg 20. tm. V vinski kupčiji vlada stalna stagnacija. Porast dinarja je onemogočil tudi najmanjši izvoz. ______ Tudi za domači konzum se v splošnem ne kupuje mnogo. V Sloveniji so cene vi glavnem nespremenjene in se gibljejo še vedno povprečno med 4—8 D za liter po kakovosti. V zelinskem in brodskem ko-taru se prodajajo vina po 3.50—5 D za liter. V Banatu je nekaj živahnejša trgovina. Cene lO-odstotnim vinom sc gibljejo med 2.50—3.50 za liter. Rdeča vina iste jakosti notirajo 3.75—4 D, a vsaka nadaljnja stopinja alkohola 25 par več. Cene dalmatinskim vinom ab Bakar so bile med 3—4.50 D za liter. Srbijanska smederevska in župska vina se tržijo jx> 3—5 D za liter. Radi porasta dinarja sc pričakuje oslabljenje cen, Nazadovanje svinjcrejc v Jugoslaviji, V vseh pokrajinah naše države, tudi v| Sloveniji, se opazuje nazadovanje svi-njereje. L; 1921 je bilo v celi državi svinj 3,283.136, leta 1922 že samo 2,902.399, in leta 1923 samo še 2,577.704. V Slovenil j je bilo razmerje w istih letih: 302.581, 303.399, 261.566. g Krediti za pogozdovanje. Na prošnje občin ,v Primorju, zlasti občin krog Sušaka, je ministrstvo za šume in rude odobrilo kredit v znesku 55.000 D za1 pogozdovanje okolice Sušaka. Državna gozdarska uprava ,v Senju je Izdala nad 100.000 dreves za pogozdovanje. Trgovina, obrt in industrija. AKTrVNOST NAŠE TRGOVINSKE BILANCE V LETU 1923. t Iz, Beograda poročajo, rla jo bil izvoz naše države v 1. 1923 po količini ih po vrednosti večji kot uvoz. Izvoz znaša 8 miijjard Ju' 50 milijonov 'dinarjev. Zet sedaj še ni podatkov o celokupnem' uvozu v letu 1923; ker pa je v prvih šestih' mesecih znašal 3 milijardo 796 milijonov d iti., sc lahko računa zn druigo polletje im 4 milijarde D. V celem! letu 1923 je iznašal izvoz milijone 25.914 ton, vi skupni vrednosti 8 milijard 48 milijonov! 843.903 proti izvozu v letu 1922, kateri ja znašal 2 milijona 21.338 ton, v skupni vrednosti od 3. milijard 691 milijonov 166.162 din. Diferenca znaša 812.033 tort ali 4 milijarde 357 milijonov 671.763 D, Razvoj inašega izvoza od začetka naše državo jc sledeči; Leta 1919 282,679 ton', v vrednosti 686.843.040; .1920 915.186 ton, v vrednosti 3.320,606.055.D; leta 1921 1.583.658 ton, V vrednosti 2.460.737.526; leta 1923 3.025.914 ten, v vrednosti 8.018,843,9,'50 D. Kakor razvidno, se je naš izvoz od leta do leta večal. Kar so pa tiče uvoza, je znašal: leta 1919 154.038 ton, v vrednosti 2.973.955.576 D; lota 1920 418.678 ton, v| vrednosti 3.419.357.682; 1921 686.179 ton’, v vrednosti 4.058.563.605 D; 1. 1932 1.093.973 ton, v vrednosti 6.530.742,446 D j,n polletno 1. 192-1 427.310 ton, v skupni vrednosti' 3.796^18.219 Din1. •— Ako so te številke •količkaj ujemajo, lahko računamo z aktivnostjo x*ačo trgovinske bilraiee yi L 1923, V -..a*.. HU-* V MariboTtCSffe »tabor« (»narodnt ltsiCC Stčs&U -....... ,,i' KATASTROFA MADŽARSKE KRONE V našem! sosedstvu je ravnokar katastrofalno padla madžarska valuta. Madžarsko finančno ministrstvo 'jo oči-vidno preveč zaupalo moči svojih zaščitnih odredb proti izvozu banikovcev in se je preveč zanašalo na skorajšnje posledice mednarodnega posojila, ki ga i m a Madžarska dobi ti s pomočjo Zvezo narodov, zato je neprestano tiskalo bankovec. Radi tega je bila madžarska krona v inozemstvu nadcenjena, kajti finančno ministrstvo je dalo v inozemstvo malo kron, doejm je douja obtok denarja stalno rastel in z inflacijo zmanjševal vrednost krone. Končno je prišlo tako daleč, da ni bilo mogočo vzdržati nesorazmerje ttned ceno madžarsko krone doma in. za mejami. Tako je spekulacija v nekaj diieh strmoglavila madžarsko krono globoko navzdol. Še dan pred tem je izročil finančni minister _}vallay parlamentu zakonski osnutek o zvišanju davkov, s čemer naj bi is« spravili v ravnotežje državni izdatki, ki so zavoljo razvrednotenja valuto stalno rasli. Ministrski predsednik je še tistega dne dopoldne proglašal, da se načrt finančnega ministra mora izvesti, popoldne pa je finančni minister podal d emisijo. Po vesteh iz Londona kaže angleška vlada veliko zanimanja za usodo madžarske kirouie. Ministrski predsednik Macdonald je izjavil zastopnikom Lige za Društvo narodov, da so bile vse ovire madžarskega posojila žc praktično odstranjene in bi Je bilo treba, da ol prizadete države prejkomogoče podpisale zapisnik. V tisku ju v. politični javnosti pa so sc pojavilo vesti, da je Anglija namenoma zadrževala rešitev madžarskega posojila, da je pozvala -v London zastopnika madžarskih demokratskih strank in emigrantov, da bj se informirala pri njih in da je hotelo staviti Madžarom politične pogoje. V Macdonaldo-vi vladi je tudi polkovnik Wedgewood, ki je po prevratu preiskoval razmere na Madžarskem in ki so službeni krogi baje dali razna politična zagotovila, katerih pa nikoli niso izpolnili, Nele v tujini, tudi v Madžarski sami so pričakovali, .da bo angleška vlada stavila politične pogoje, kj bj otvorili pot k demokratizaciji te državo. Tzgleda, da madžarska, opozicija s tem' trdno rečnima. Potemtakem! izgleda, da katastrofa madžarsko krone ni prišla od zunaj, temveč jo je povzročila z ene strani Kallayeva fi-hančna politika, z drage strani pa špekulacija, ki je izrabila najnevarnejši trenutke. Nedavno so zapadni finančni strokovnjaki svetovali Poljski, da naj izboljša gospodarski položaj in valuto predvsem! s tem. da se kar največ steči na dela na znotraj; šele potem' je treba militi na zunanje-,posojilo. Na Madžarskem pa štaditi niso znali in še danes ne znajo. »L. N.« -O— g Jugoslovanska svila na medfinrod-jicun trgu. Kakor se doznava, je cena Jugoslovenske svile na inozemskih trgih jako poskočila. V Lyo>nu je stal v začetku tega mteseca 1 kg svile 410 franeo-'bkih frankov1, g Dohodki naših' carinarnic. Dohodki naših glavnih carinarnic so znašali v prvi. dekadi trn. vkupno 40,260.303 Din, '4,300.000 D manj kot v zadnji dekadi preteklega meseca. Največ dohodkov- 'je imela beograjska carinarnica s sVoto 8,827.116 D, potem zagrebška z 6,593.517, !na. trotjemi mestu je ljubljanska z «,782.357. . | E Dobava kolesnih obročev za lokomotive in vagone. Direkcija Državnih .železnic y Ljubljani razpisuje dobavo '■172 komadov' kolesnih obročev za lokomotive in vagone. Pogoji se nahajajo v pogled pri ekonomskem odeJenju, Go-, sposvetsfca cesta, vsak dehvni dan od 10.-12. ure predpoldan, kateremu je yix>slati kolekovane ponudbe do 8. marca 1924. g Dobava denaturiranega špirita. Direkcija Državnih železnic ,v Ljubljani razpisuje dobavo 2000 1 denaturiranega špirita ter je dostaviti tozadevne ponudbe najkasneje do 5. marca 1924. Pogoji' sc nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije Državnih železnic sv, Ljubljani, Gosposvetska cesta, Ksak de-JaytnLdan od 10.—12. ure, , ' ‘ " g Dobava rastlinskega kleja. Direkcija Drž. železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 10.000 kg rastlinskega kleja, ter je staviti tozadevne kolekovane ponudbe najkasneje do 5. marca 1924. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonom, ode-lenju Dir. Drž. žel. v Ljubljani. Gosposv. c., vsak delavni dan od 10.—12- ure. g Dobava raznega materijala. Direkc. drž. železnic v Ljubljani razpisuje dobavo mila, loja, sveč, krtač, orne!, plino-vih mrežic, stenja, olja, kolomaza, vrvic, prediva, steklarskega kita, sahniaka, čopičev, krede, vazelina, mineralnega olja, tovotne masti, šip itd. Informacije glede kvalitete, dobave in drugih pogojev so na razpolago vsak delavnik od 10—12. ure dop. pri ekonomskem odelenju, kateremu je vposlatj kolekovane ponudbe do 10. marca 1924. . *!. Iz življenja In sveta. Henri d’ Almčras: Zakonsko življenje nekdaj in sedaj, (Dalje). Kako se ženijo v Indiji, na Kitajskem in Japonskem. V stari indijski zakonodaji, ki sc jc še dandanes ponekod ohranila, je zakon predmet točnih predpisov. Tretja knjiga postav, imenovana* Manu, razpravlja o dolžnosti družinskega poglavarja, deveta knjiga pa je posvečena ženi in določa med drugim, da sme mož ženo zapoditi, če mu ne rodi otrok. Mnogoženstvo ni prepovedano, zdi se pa, da je najprvotnejsa oblika zakona cnoženstvo. Mož si sme izbrati ženo nižje kaste, žena pa te pravice nima. Zanimivo pa je, da indijski verski zakonik daje pravico srcu- »Združitev mlade deklice z mladim možem, ki izhaja iz pri-rodnega nagiba, je zakon nebeških godcev; rodi se iz hrepenenja in išče veselje, ki ga daje edinole ljubezen.« (Knjiga Manu.) Indijcem jc očetovstvo verska dolžnost. Smatrajo za veliko nesrečo, če mora moški umreti brez moških potomcev, dedičev imena in kulta. V njihovi zakonodaji nahajamo šego, ki je bila sprejeta od levirata (o njem smo že govorili)- Ženitovanjski obredi so v Indiji jako različni; izpreminjajo se v vsaki pokrajini in vsaka kasta ima svoje, Omejimo se na ženitovanja med uvajsiji (meščani), kšatriji (plemiči) in bramini (duhovniki.) Ženitovanje uvajsijcev, ki se radi ponašajo s svojim bogastvom, se odlikuje Po razkošju in prelestnih sprevodih. Zvečer pred poroko pride ženin v spremstvu svojih sta riše v k dekletu, ki naj postane njegova žena in mu natakne na vsako nogo po cnp naramnico (zlat, srebrni ali pa tudi svinčeni obroč). S tem hoče pokazati, da je dekle odslej njegovo in da mu mora biti pokorno. Naslednjega dne je na ženinovem domu pripravljena gostija- Ob treh popoldne pripeljejo nevesto. Bramin (indijski duhovnik) približa moževo fllavo ženini in ju med molitvijo poškropi z blagoslovljeno vodo. Nato prinese koščke platna in na srebrnih posodah nekoliko vrst jedi. Bramin vpraša'ženina, ali je voljan preživljati svojo ženo z lastnim delom. Le je ženin zelo bogat, tedaj jc prihod neveste zelo slovesen. Spredaj korakata dva bakljonosca, nato pa sledi krasna procesija z bogato vpreženimi konji in s sloni. Na koncu gostije pijejo vodo iz svete reke Gang, ki jo prinese bramin v lončenih posodah. Voda je zelo draga in ne gasi samo žejo, ampak tudi posvečuje človeka. Pri kšatriiih' se glavni ženitovanjski obred slavi pod pandelom. zeleno pripravljenim prostorom, bodisi v veži bodisi na dvorišču ženinovega doma. Zvečer pred poroko zbere ženin svoje svate in gre po mestu, da se pokaže ljudem. Ravnotako stori nevesta na dan poroke. Razbeljena žerjavica — ostanek starodavnega češčenja ognja — je postavljena ondi, kjer se ima vršiti ženitovanjski obred. Oba zaročenca stojita pred žrtvenikom, zvezana s krasnim trakom, ločena pa z zaveso, ki visi med njima. Ko bramin opravi volitve, razveže trak in odstrani zaveso, Zdaj sta združena. Po tem aktu se začno slavnost", ki trajajo ponekod celo mesec dni- Preidimo na obrežje svete reke Gang, da prisostvujemo zanimivemu ženitova-nju benarskega bramina (duhovnika). Ženin in nevesta sta pravkar dospela s kravo in teletom. Pričakuje ju višji duhovnik. Vsi stopijo v sveto reko; knez pokrije kravo z belim pogrinjalom in držeč jo za rep, izreka molitve. Ženin in nevesta položita svoje roke na kravji rep in na duhovnikovo roko. Slednji ju poškropi z vodo in zveže konce njunih oblek- Nato gre trikrat okoli krave in teleta in si ju odpelje kot plačilo za ženitovanjski blagoslov. V nižjih kastali so ženitovanjski o-bredi kaj preprosti. V nekaterih mestih je do nedavnega zadostovalo, da sta si fant in dekle pred stariši zamenjala kokosov oreh in jc bil zakon sklenjen. V Indiji so se ohranile najstarejše oblike zakonskega življenja. Mnogoženstvo nadomestujejo bajadere, ki so na svetu samo zaradi ljubezni in ki sc ne smejo omožiti- One so last vseh moških. Mnogoženstvo se še drži v, himalajskih gorah in v CeyIonskih gorah. Na o-toku Ceylonu se je ohranila čudna šega, ki slovi pod imenom beeny. Ženin sc mora podrediti popolnoma starišem žene, bivati pri njih in ne sme imeti ničesar svojega. Lahko ga spode, kedaj se jim zljubi, ne oziraje se na to, ali ima otroke ali jih nima. Nairi na Maktbaru so ostali zvesti skupinskemu zakonu, zmesi mnogoženstva in mnogomoštva- Žene imajo pravico, vzeti si naenkrat toliko možev, kolikor se jim zljubi; ker pa se je treba omejiti, se navadno zadovoljijo z dvanajstimi. Možje so lahko u-deleženi pri več zakonskih skupinah in jih ne veže na nobeno stran zvestoba, Vsak zakonski mož ima gotove zakonske dni, ko ima zadovoljiti določeno ženo. To je pač ena najzanimivejših oblik zadružnega sistema! Angležem se je posrečilo odstraniti krut običaj, ki je bil zelo razširjen v Indiji in zlasti na Ma-labaru in ki sega v davilo preteklost, ker ga že pesnik Propercius omenja .v, svojih elegijah. Po moževi smrti je vdova v spremstvu sorodnikov in prijateljev obšla vso mesto slavnostno, kakor da gre na gostijo. Nato pa se jc napotila na določeni kraj, kjer je bila pripravljena grmada in kjer so se žc gnetle flruec radovednih ljudi- Pred grmado je zaplesala in zapela, razodevajoč svoje veselje, da se lahko na veke združi z umrlim tnožem; nato se je zavila v dolgo žolto obleko, si natrla glavo in telo z dišečimi mazili, iz-pregovorila nekoliko besedi zbranemu ljudstvu in vstopila na grmado, katero si je poprej z lastnimi rokami zažgala. Zdaj pa preidimo v starodavne dežele »vzhodnega solnca« — na Kitajsko in na Japonsko. 'V? (Dalj« prihodnjič.) -O- ."'": ROMANTIKA LJUBEZNI. Odpeljal golo ženo. Dunajski listi prinašajo vest, kako jo bila na originalen način! odpeljana neka. deklica iz Brna. Bila je zaročena, a stariči so zaroko preklicali, ker se jim zaročenec ni dopadel. Bajo jc bil ponočnjak in! pijanec. Zato so poslali starjšii hčerko na Duinaj, d« bi tamkaj pozabila na zaročenca. Ko je pa zaročenec to 7,vedel, je odšel takoj za njo. Poslal ji je pismo, da je na smrt bolan in naj takoj pride k njem«, ako ga še hoče videti živega. Javil je tudi, da jo pričakuje avto pred hišo. Deklica je bila v kopeli, ko jo dobila to pismo. Vsa zmedena od strahu za njega skoči gola, kakor 'je bila, iz banje, obloče samo copate in zimsko suknjo ter zbeži po stopnicah doli v pripravljeni avto. Tam1 pa jo jo žc pričikoval zaročence. Ker ho jc tako na originalni način1 posrečilo »ugrabljeaje« in je mladi par gotovo vse svoje posle že izvršil, ni preostajalo roditeljem drugo, kot da sta blagoslovfila, četudi proti volji, to nenavadno ženitev, ' HD-Iz zgodovine outomobila. Prod tridesetimi leti (1894 leta) je bila v Parizu prva razstava automobilov. Na to razstavo so se sprejeli samo oni autombbiH, ki so prevozili pot iz Pariza ,y lVersailles iW' obratno. To je bil za takrat težek pogoj. Veliko vozov, k? M odšli iz Pariza, se ni več vrnilo. Prvo dirko so priredili med Neuillyakfrd mostom jn1 obrobkom) Boulognskega gozdiča. Edino en konkurent se je javil in prišel naravno prvi in poslednji. Malo kasneje so priredila dirko Pari®—Ro« uen. Neki dopisnik »Petit JouinfaJa« ja poslal brzojavko: »voz grofa De Dionai j© vozil s peklensko hitrostjo ini dospel prvi v Nantes, prevozi.vši 53 ktnl n* 3 urah 35 minut, medtem) ko so predpisi! pravil opozarjali, da je hitrost, ki presega 16 km) na uro, nevarna. Občinstvo samo ni bilo navdušeno za nova voz. -rt Dim ga je dušil, peklensdri ropot g« je glnšil, in z velikimi strahom se je umaknilo na pločnike ter « prezirljivima opazkami pozdravljalo automobil iui anteni obi ližem. p Čudna bolezen. Človek, ki trpi -na jjnw ni ji poljubljanj«. % * čjidna zadeva se jo razpravljala te dni' pred dnu a jakim sodiščem. Obtežene« jo na prvi Pogled napravil popolnoma normalen utis: bled, zabuhel obraz, skromno obnašanje, še dovolj čista in! urejena obleka, vse je delalo vtis, d>aje slabohranjep uradnik. Nasproti njemu' tučiteljica: sveža, mlaja blondinka a jako izzivalnimi ustnicami. Sodnik: »Ali1 vas je obdolženec preti storjemim) deliktom1 na kakšen n učiti dražil ali kaj sličnega?« Blondinka: *Nc, stopila sani) m vagon lokalne železnice, ter nisemi niti' opazila, da je gospod moj edini sopotnik v kupeju. Kmalu pa sem! se jako vznemirila, ker mo je moj sopotnik 'neprestano gledal. Naenkrat pa Skoči k meni' in me začne poljubu vati in to tako B(tra-/ stno, da sem skoro omedlela. Ko šeni e« zavedla in se ga otresla, 'j« sledilo, kar je najbolj čudno: gospod so je stisni 1 nazaj v. svoj kot, trepetal' po oetejpi telesu in milo jokal. Sodnik; »Zakaj »te to storili!« Obtoženec: »Ne vem; veni le, da m© je gnal neki nagon, dal tak« storim. To se mi 'jc že večkrat V živ- ' 1 jen ju pripetilo iit sem bil že tudi kaznovan.« Iz obrambnega govor« jc razvidno, da je možu' nagon' za polju bova® jo prirojen. Čudno je, da ne pozna pri! temi nobene razlike, ker nekoč je zač©! po-Ijubovati neko 56 let staro žerifoo, Solini ja se je u veri la, da je to patološki «hi-! čaj tu ga je kaznovala s©mo z-Ul^lo d«-' iiar.no globo. i •-.»{ I. IZ PRIRODOPISJAi Zakaj ima uš na hrbtu rodečo tisoE ^ Nekdaj si 'je uš pokrivala, streho j© Jcoče, bolha ji je podnvala. Uš jc/ k*«-" ga, naj podava pravilnejše. Bolha M razjezi, zagrabi ralco ali fižolnico, jo Tfa-moči v gnojnico, potem) pa oplazi ž njo uš po hrbtu, V spomin tega udarca noii uš n» svojem) hrbtni še danes pudečo Kuo., 2. IZ SOLE. V' Razposajeni deček1, ki je videl v ine-etu, kako klobasar, hvali in ponuja *vo- i je kuhane klobase ljudem', je bil w šoli nebrzdano nemire«. Učitelj se razjezi tepi mn da na roko par pack. Deček obll«ne nehote pešioo rekoč: rHasi klobas!. Zdaj so vroče. Kdor jih hoče!*! Jm, ,[? 3. S CESTE. :?i' f\ Župnik sreča v času VoliteV n« oeirH ribniškega rešetarja ter ga riagovmris »Odkod, rešetarfe — »Od vzgor do}!« Mi odreže Ribničan. — »Kaj pa delaj« tam gori« vpraša župnik. Hudomušni re|c-tatr oplazi župnika: »I, devica Marija peče krapce (tanke pogače), sv. Jož*f pše proso, Bog oče pa si podpira žalosten glavo, ker med volitvami nobenega po-* pa v) nebesa ne dobi!« ’ v. ■ * ' ^ ’ Dobro ga le zavm.iL 'Neki fapcoski kritičar je nekoč imenoval očeta pisatelja Aleksandra Dtmfc-s« — zamorca. »Res je, gospod«, mu ja odvrnil Dumas, »moj oče je bil zamlo-rec, moj dedek šimpanz. Moja generacija se pričenja tam', kjer se vaša končuje.« ' j -dr- 1 ■ Edino le električni POTAPtJALIlIK patenti • p. perlto, kom«, bBaae&f© ft&: IzdoMc po nal*); nSEžMi drawtrnHr i cepala dasta v momentu vrelo vročo ali mlačno vodo. Dobivajo se pri lastniku M. Nerat, Siovenska ul. 12 ■a«. ,SoJ*s*»» fn upfavirei)u-; »A. . Skasa, M*rih*r, Krekova ; [Ulioa 3£, in. »ri lastniku Ro. b«t: S»hr, S. mteB,,Schie.B- ; #tattpro^wdeT3> a^erreich.- >, fati rvdunkcij L 20—3- 356 Naročam s Podpirajte Jugoslovanska latico 1 Maribor,Gosposka uHea 2«; Norosti prihajajo'! 126; »eipcapav*^* vnnjv* in i«j», g*hn*Se, 'mlfhrbtnike. tee Aerteke irW««hic30loJn d® polijem n&rjR&lno dobro zobno kremo, no§‘S«prepriča,dajetaie Maribor Te 1/394 Aleksandrova cesta-26 -T«U934 p e nuja ramo nt-, /ib idvdriMnjm poVKjpjfcm, tl | Vstan/ova#, «a prw<*etKi cesfr v ’ dtčl^dbora 7B- cono l-5(>!QOOi©. r tSprflov^OOva orm-v-O'.,Tabore*; i ki s« povsod dobi ■ ia miHrufaktarao Mago a^MiastnMOČBt patlpis. »»'dopisnico, katero naslovtr : po - najnižjib eenoh. Prodaja »na v®Hko le *a trgo vce. Podpirajte sokolski tisk! vp^hoi 16. do 23. MARCA 1924 K092 ZJDfl AL! P01MMMHL4.A NISO , kupi po najnižji ocni tHSsHcetftrsverze) - £g£nike(žreblje) -■ cement sbAe lepenke i.4. dr a ■' ■:* ' kakor vsako vrsto želeinine -prt Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstnega blaga, ki je razstavljeno v 17 skupinah. — Nad 2000 razstavljalcev* Izredne potovalne ugodnosti m 3—1 33% popusta na češkoslovaških železnicah, veljavno tudi 2» brnovlake. — 75%.' z niža n-i v w 11 m za potni list. PelaiaHa in legitimacije dojet Češkosiov. kcnzulat Atoma €ompany d. z o. z. Ljubljaoa, Brvg -O- Ljubljsna, Kongresni trg 3 Ivan Koražija i«5l 3?r)?!V • r*TXBOTl«'T»N'AIlDIJNf OST773 »rnStmi >. Ha.v$B5?n7We '?£ 'Tebruairja' 102?. K« - -a . al? V Menjam dva orala travnika lOTude^e-čiUli knjige .RABI-1 » manjši .adni vrt v okolici ONSKA UGAiNK&VDotri-se v feONJ [vseh knjigarnah jOattrlst itarejSi neožepjen s oBkrho, la zna opravljati '■£*•>pofaiojaKnenikom in sera-' Jaume t«di v brušenju Žag in \ezamjn trdega lesa 'se sppej-£me. Nastop takoj. Ponudbe z, W*»htevo plač« j« pesi* ti na CTomo Jagnst, 'Sanja, flrvateka. 433 ' '3-d tMaeerski v uženec,. ia^oljie 1 kmefrke/redbine, is?« učno Vipe«to. Ponudbe n« upravo ' te.Tabore^pod ,Mesar*. , *vocnie* o^a*Surya, Hfvat-t ska, Išča semaatajaag® stareilaga aeožonjenaga ' delavea. ki zna pražiti z lu- /'jlahko mlinar. Oskrba v KTsi. (.jNastop takoj. Pattudtee z . zahtnvo plač« je poeteti 'na *8 :a WSs v Mariboru.na m /prostotfB napro- Maribora. Naslov pove uprav •niKve. 424 2 fsfc temi, Sreda 27.: Oprtti večsr pojbeanega orkestra salonske godbe S. KAPhANEK. Soboto, dne 1. marca: tanili perje po nizkih cenah vedno v zalogi pri tvrdki K- Wersche, Maribor Gosposka ulica 10 mladega domačega komponista J, VVINTERHALTER. 366 Vstop prost. 4—2 Brez povtžanjo con. KLUB-BAR 'popolnoma nov program. VT vi Sp v v Urška, al z@ves da je dobil A. VICEL, MARIBOR Glavni trg št. 5 emajlirano težko posodo znamke „Goliath*‘ in lažje vrste, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, ksmeninasto in stekleuo robo najboljše vrste. Vse kupuje pri njemu; lato hiti, da ne za-437 mudi*. 40—1 □oooanmnoDaDnDaonDixnxoanixmnocnxim TVORNICA DJEČIJ1H KOL1CA » ¥IKT0RIA“ HEINRICH & LEPPICH, INDJ1A SHS. Proizvadja i otprema tačno samo preprodavaocima svoje najnovijih modela prvorazrednih : Djecijih sportkolica, koliea za sklepanje, kolica sa krovom, princes kolica, ko-lica za Djihanje, slolaca za loženje, stotaea za bolesinike, svakovrsnih dječijih stolaca za sklnpanje, bolendora, bi-cikla (trokotaia) kolica za lutke i. t. d. Itastrovani ejenik 436 na zahtjev besplatno! 24—1 PRODA SE TAKOJ dinamo za električno razsvetjavo {'Gleichsiromm), napetost 155 voltov 17 An>p., razsvetljuje 70 do IDO žarnic, pripraven za mline ali žage, cena Din."5000.—. Lesna in Kovinska Zadruga 401 Stmišče pri Ptufu. 3—2 pHBBaaaBMHHBBMMMSNnHNIlBMHNBMHamBaB TRGOVSKA AGENTURA z lepim-majhnim stanovanjem oboje’.zelo dobro opremljeno na prodaj. Podjutje.bkio-ličkaj. pridnemu podjetniku nosilokrasen in sigarcn dobiček. Nahaja »e 70 km ed Maribora na obmejnem ozemlju in mora biti prodano zaradi posebno nujnih okolščin na hitro roko'in le po inventarni vrednosti. Potrebnih je. okoli 60.000 Din. Ponudbe pod »Zelo re’dka"in ugodna-'prilika 398“ nai»pr*v« ‘.Tabora*. 398 8—5 RBBBBBBBBBBBBBBBBBBI IBBBBBBBBI Kbbyk@, cep§c@ najnovejše oblike od 30 D naprej ter perilo, samoveznice, čevlje, dežne plašče itd, po najsolidnejšjh cenah nudi Jakob Lah, Maribor, GI.2V5B3 Sr« 38, 2. 8 lzš@l je ročni Zemljevid slov. ozemlja v ra eri!« 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Ma« ribor. Zemljevid je izvršen v Štirih bsrvah in obsega tyii 6p.: Mariborska tiskarna d. d. Maribor. Vplačilna št. dnevnika: Vn^aTHu 6p. no ahcbhii^: Tiskovina št. 106 Š. © © g t-4 ^ © P, © «5 60 >■© © © © m >© © 'S H'5 9 © p* —i © esj —h •f“H ^ ^ .2 © © © ZB _ © © ^ ©3 c3 § H £ 1 CD L- o h- 3 X 03 c O o © 03 © O X 03 © I X © X 2£ O O 03 S © CZ 03 . © 03 d ’sT «5 O vo J- ffl O ca d x co 03 © CL d i o © >* © © © *oT d h* O s O o m O o © d 03 X ra’ co 03 O ;£ Za poštno znamko. 3a nouiTaucKy Mapay. Za pismena sporočila. 3a nncMCHa caonuitBiba. To pismeno sporočilo se dostavlja lastniku čekovnega računa. Ono imcMOiio caointiTeme nocTaB.i.a ce BJiac-HHKy neBOBHOr pa’iyna. Vplačilo s čekovno položnico lahko izvrši vsaka oseba do neomejene vsote brez dokaza istovetnosti. Priznanico, položnico in vpisnico izpolni stranka sama, ki jo odda obenem z zneskom vplačila blagajni čekovnega zavoda, posredujoči pošti, Selškemu pismonoši ali pomožni pošti. Položnica se izpolni v vseh delih rokopisno s črnilom, s tiskom ali s pisalnim strojem. Priznanico potrdi pošta in jo vrne stranki. Datum na položnici mora odgovarjati dnevu vplačila. Nerazločno izpolnjenih, raztrganih, pomazanih, popravljenih ali struganj h čekovnih položnic pošte ne smejo sprejemati. ynJiaTy hckobhom yirjiaTHHiioM Moke iraBpniHfii cbuko jinge. go neorpaiiHueaie CBOTe 6e3 goicasa KCT0B6TH0CTH. lIpH3nanHny, ynJiaTimny n ynncimny nony&ana cTpaHKa h npegaje 3ajeAiio ca hshocom ynaare fijiarajiin nenoBiior 3aB0Aa, nocpeAyjyhoj noniTii, ceocKOM iiiicMOiioiiiH HJIH iioMohnoj nouiTH. IIony-li aBaite Bpmii ce pyK0nncH0 MacmnoM, tiickom hjih HHcahitM cipojeM. npn3nainmy noiBpl)yje iioniTa n npaha cipannn. J^aryM na ynJiaTiinnH nopa ogro-BapaTii gaiiy ynjiaie. Hejacuo noiiyitene, nogenane, 3aMa3aHe, iic-npaBJteiie hjih Opncaiie neitoBiie ynjiaTimne nomre ne cMnjy npHMarH.