W 3 -*y Kamniški občan ŠT. 13 LETO XXXIV I KAMNIK, 6. JULIJA 1995 Nadaljevanje pete in šesta seja občinskega sveta Šutna ostane zaprta Za nadaljevanje 5. seje občinskega sveta, ki so jo svetniki končali 28. junija je bilo v javnosti precej zanimanja, predvsem zaradi edine točke dnevnega reda, ki so jo svetniki odložili na nočni »proračunski« seji 24. maja.To je bil predlog za spremembo odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Kamnik, ki sta ga predlagali skupini svetnikov LDS in SDSS. Po tem predlogu, ki je slonel na eni od variant prometne študije iz leta 1987, naj bi Šutno spet odprli za enosmerni promet od severa proti jugu. Po večurni zelo razgibani razpravi, vodil jo je Igor Pod-brežnik, predsednik sveta, v kateri je bilo slišati argumente za in proti odprtju, da sedanja varianta ni bila celovito uresničena, da celovite ureditve prometa ne predvideva niti nov predlog, da gre za nabiranje političnih točk in podobno, so se svetniki sporazumeli, da ne bi kazalo na vrat na nos odpirati prometa na način, kot je bil pred osmimi leti zaprt. Sklenili so sicer, da predlagani osnutek odloka sprejmejo, da bi prihodnjič že lahko odločali o predlogu, vendar bodo iz njega izločili vsa določila, ki govore o odprtju prometa. Občinska uprava bo po sklepu sveta do 7. seje, ta bo predvidoma 19. julija, pripravila predlog odloka o ureditvi prometa na območju občine Kamnik, ki bo upošteval strokovna mnenja o predlogih, ki so jih svetniki dali v razpravi. Ti so predlagali, da bi odprli del Šutne pred cerkvijo in tu uredili parkirni prostor na račun zoženega pločnika, da bi na Kolodvorski ulici pri odcepu v Streliško namestili zaporo in uredili nemoten lokalni promet po Kolodvorski, Streliški in Zapričah. Do 8. seje občinskega sveta pa mora občinska uprava pripraviti program, po katerem naj bi v celoti uresničili četrto varianto prometne študije iz leta 1987, ki je sedaj v veljavi in ki predvideva zaprt promet na Šutni. Na tako odločitev svetnikov so verjetno vplivala tudi pisna mnenja prof. mag. Petra Gabrijelčiča s Fakultete za arhitekturo, Prometno tehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo in geodezijo in PNZ projekt nizke gradnje, ki ne podpirajo predlaganega odprtja Sutne, predvsem z vidika varovanja starega mestnega jedra Kamnik. Ta mnenja je med razpravo svetnikom posredoval župan Tone Smolnikar. Drobne pripombe k osnutku poslovnika K osnutku poslovnika o delu občinskega sveta, ki ga je obrazložil predsednik komisije Janez Jeglič, so se oglasili le trije svetniki (Perčič, Meršak in Hu-marjeva) in tajnik občine Pri-stovnik. Večina jih je ugotovila, da se je komisija pri pripravi potrudila in da je osnutek povsem sprejemljiv za nadaljnjo obravnavo. Od pripomb naj omenimo le to, naj bi na sejah ne omejevali časa razprav, naj bi v določbah opustili »praviloma« in jih tako napravili bolj zavezujoče in jasne, naj bi namesto »poslanskih« skupin uporabili izraz svetniške skupine in še nekaj podobnih, ki pa bistveno ne spreminjajo vsebine akta. Tajnik občine se je zavzel za nekaj dopolnitev v zvezi z razmerji med občinskim svetom in županom. Svetniki so osnutek s pripombami, ki jih bo komisija preučila, soglasno sprejeli. Takse namesto višjih cen komunalnih storitev Precej živahno razpravo je povzročil osnutek odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin ali na kratko rečeno o taksah za uporabo vode, kanalizacije in odvoz odpadkov. Osnutek namreč predvideva poleg sedanjih cen uvedbo dodatnih plačil in sicer za gospodinjstvo po 8,02 SIT za m3 porabljene vode, za rabo kanalizacije po 3,0 SIT od m3 porabljene vode, tisti, ki imajo kanalizacijo speljano na čistilno napravo, pa bi plačali še dodatnih 5,19 SIT za m3 porabljene vode. Za odvoz odpadkov bi znašala taksa 50 SIT na mesec na osebo. Priključek na vodovodno omrežje naj bi stal 23.000 SIT, za kmečko gospodarstvo in obrt pa 40.250 SIT, za nov kanalizacijski priključek bi bilo treba odšteti 34.500 SIT takse, za kmečko gospodarstvo in obrt pa 51.750 SIT (Nadaljevanje na 2. strani) Davčne olajšave za lastnike gozdov Mnenja o občinskem prazniku MiroKregarna Kanarskih otokih stran 2 stran 10 H stran 15 m m? KNJIGARNA IN PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL/FA* 817-321 Velika izbira šolskih potrebščin in nahrbtnikov. Pri nakupu nad 5.000 SIT možnost plačila na tri obroke in darilo. Sprejemamo naročila za učbenike in delovne zvezke. Naslednja, preddopustni-gka številka Kamniškega občana bo i/šla v četrtek, 20. julija. Prispevke sprejemamo do srede, 12. julija; oglase, zahvale bi obvestila pa Ho torka, 18. julija. Kot vsa leta doslej Kamniški občan v avgustu ne bo izhajal. Prometa čez Šutno, katere urejanje vzbuja veliko komentarjev, po sklepu občinskih svetnikov ne bo. Izredna skupščina meščanske korporacije Kamnik V sredo, 14. junija letos, je bila v dvorani nad kavarno izredna skupščina Meščanske korporacije Kamnik. Konec maja je namreč postala pravnomočna registracija Meščanske korporacije Kamnik kot agrarne skupnosti. Tako so bili izpolnjeni tudi pravni pogoji za delovanje te skupnosti. Skupščine se je udeležilo 61 članov in 32 zastopnikov oziroma upravičencev, ki so vložili zahtevek za vrnitev pravice do deleža. Dvorana je bila skoraj premajhna za vse udeležence. Od povabljenih gostov sta se je udeležila tudi predstavnik občine Kamnik (ta je tudi ena od upravičenk za delež v korporaciji) g. Pri-stovnik in predstavnik Združenja razlaščencev g. Gaber-šček. Na skupščini je bilo obravnavanih več pomembnih tem, med katerimi so izstopale predvsem tri: sprejem novih Članov, program za naslednje obdobje in pokrivanje stroškov realizacije programa. Seveda so bile na sporedu tudi klasične točke, kot je poro- čilo o preteklem delu, poročilo nadzornega odbora itd. Na predlog gospodarskega odbora, ki je prej pregledal potrebno dokumentacijo, je skupščina soglasno sprejela v članstvo Meščanske korporacije 25 upravičencev, ki so izpolnili zahtevane pogoje. Torej je v tej agrarni skupno-.sti včlanjenih 87 članov, ki imajo skupaj okoli 100 deležev. Realno je pričakovati, da bo tudi večina drugih upravičencev zbrala potrebno dokumentacijo in izpolnila potrebne pogoje, tako da se bo članstvo povečalo na približno 150 članov. Torej naj bi bilo tistih deležev, ki jih bo (jih je) nacionalizirala tudi nova država, čim manj. Osnovni program za naslednje obdobje obsega pred- vsem vračanje odvzetega premoženja. Najprej se bo pridobila potrebna dokumentacija, s katero mora korporacija dokazati lastništvo na dan podržavljenja. Nato se bodo vložili zahtevki za vrnitev premoženja po posameznih katastrskih občinah iri posameznih zavezancih. Katastrske občine so samo tri (Županje Njive, Stranje in Kamnik), zato je pa zavezancev bistveno več: država Slovenija, občina Kamnik, Kalcit, Kozorog, Kočna, Alprem, Komunalno podjetje, Svilanit, Eta, PZS in mogoče še kdo. Ko bo premoženje vrnjeno, bo potrebno z njim pametno gospodariti. Zato bo verjetno ustanovljena posebna družba. (Nadaljevanje na 2. strani) YV"\ TRGOVINA \ § iR€Ry KAMNIK ŽENSKO PERILO Šutna 16 MOŠKO PERILO Samostanska 24 KOPALKE za vso družino! Največja izbira kopalk v Kamniku je v trgovinah »Merv«. Naj vas ne moti razkopana cesta, vzemite si trenutek časa in pridite pomerit kopalke. Bombažne in svilene mikice brez rokavov v različnih barvah. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila * velika izbira kopalk Raisins, Blati * velika izbira poletne obutve Nizke cene, ugodni plačilni pogoji! 2 KAMNIŠKI OBČAN v zrcalu dveh tednov 6. JULIJA 1995 Predstavili turistično ponudbo Kamniške Bistrice in Velike planine Le v slogi je uspeh Čeprav tistih, ki jim je bila predstavitev turistične ponudbe v dolini Kamniške Bistrice in Velike planine namenjena, tokrat zaradi slabega vremena in nekaj drugih spodrsljajev ni bilo na ogled, lahko rečemo, da so se na to predstavitev tako gostinci kot žičničarji in pastirji kar dobro pripravili. Na prostoru pred spodnjo postajo gondolske žičnice so 17. junija svojo ponudbo v obliki prigrizka, peciva, pijač in prospektov ter razglednic razstavili na lepo urejenih stojnicah. 1\i smo videli predstavnike vseh planinskih domov, od Kisovca prek Male in Velike planine do Šimnovca. S čim lahko postrežejo svoje goste, so pokazali gostilničarji od Stahovice do Jurja v Kamniški Bistrici. Le Planinskega doma, ki ga upravlja PD Ljubljana Matica, nismo opazili na prizorišču. S svojo dejavnostjo, še posebej z vodniško službo, so obiskovalce seznanili tudi kamniški planinci. Za folklorni utrip pa so poskrbeli tudi člani Kulturnega društva Planšar in Franc Pestotnik-Podo- kničar. Udeležence prireditve je pozdravil Dušan Božičnik, v. d. direktorja podjetja Velika planina -zaklad narave, ki je dejal, da naj bi tokratno druženje pokazalo rezultate enoletnega skupnega dela. Povedal je, da bo program kljub slabemu vremenu vseeno potekal in zaželel prijetno počutje vrlim gostincem in maloštevilnim gostom. »Želimo z izdatno občinsko pomočjo pospešiti razvoj Velike planine in tako tudi omogočiti, da bi se z večjim prihodkom od turizma to območje lahko začelo samo preživljati,« je dejal župan Tone Smolnikar in dodal, da bo treba kljub letošnji uspešni smučarski sezoni še večjo pozornost posvetiti obisku planine v poletnem času. »Letošnja zimska sezona je pokazala, da se da tudi z malo denarja marsikaj storiti, če ljudje stopijo skupaj. In to so sedaj storili vsi, ki jim ta dolina in planina pomenita nekaj več. V te povezave bo treba vključiti še nekatere. Na primer, oživeti bo treba sedaj večinoma zaprte počitniške koče in še marsikaj drugega bo treba postoriti,« je na koncu dejal župan in čestital organizatorjem za dobro pripravljeno predstavitev. Krajevno skupnost Kamniška Bistrica pa je predstavil Karel Re-panšek, predsednik sveta KS. Ob 11. uri so se udeleženci podali na Veliko planino, kamor so ta dan pastirji prignali na pašo živino. Žal je hud naliv preprečil nadaljevanje programa na planini. Zato so se obiskovalci zatekli v bajte k pastirjem in se z njimi pogovorili o Življenju na planini. Pogovor s predsednikom Pašne skupnosti Velika planina Francem Šimencem preberite v posebnem sestavku. F.SVETEU Obiskovalci se niso mogli upreti okusnim krofom iz gostišča Ši-mnovec Miro Avbelj iz domžalskega doma na Mali planini je ponudil krepko pijačo iz planinskega cvetja, ki jo planinci radi pokusijo. Pastir Peter Erjavšekje pred Senožeško bajto, kjer bo pasel do jeseni, iz koša potegnil velik hlebec kruha in ga ponudil tudi Dušanu Božičniku, šefu Zaklada narave. Izredna skupščina meščanske korporacije Kamnik (Nadaljevanje s 1. strani) Vsi ti postopki, ki bodo vključevali vračanje premoženja, ustanovitev podjetja, verjetno pa tudi obnovitev dednih postopkov in še nekatere druge postavke, bodo stali okoli 15,000.000 SIT. Večina tega denarja bo potrebnega za reševanje statusa posameznih upravičencev in naj bi ga načelno tudi sami prispevali. Za stroške za pridobitev skupnega premoženja bo vsak, ki je vložil zahtevek za vrnitev svojih korporacijskih pravic, v treh obrokih dal 30.000 SIT, ki jih bo, ko bo korporacija pozitivno poslovala,dobil nazaj. Za razliko, ki ne bo pokrita s tem denarjem, pa bo potrebno najeti kredit. Skupščina je soglasno sprejela program dela in tudi načrt financiranja je bil sprejet skoraj soglasno, tako da ima gospodarski odbor vsa potrebna pooblastila za nadaljevanje zastavljenega dela vračanja premoženja. To bo mukotrpno in dolgo, saj država uporablja vse mogoče ukane, da bi izigrala duh zakona o vračanju nacionaliziranega premoženja in da bi razbila takšne skupnosti, kot je npr. Meščanska korporacija. B. POLLAK Kamniški Občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Pbdbrežnik-vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje (št. 23/231-93 z dne 15.9.1993) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO, Ljubljana. Praznik državnosti obeležili tudi v občinski hiši Pevski zborček učenk Osnovne šole 27. julij je zadnji delovni dan tega šolskega leta, 22. junija, s svojimi zapetimi pesmicami in recitacijami ob dnevu državnosti prisrčno nagovoril delavce občine Kamnik, upravne enote občine, RUJP in drugih izpostav, ki delujejo v okviru občinske hiše. Zbrani so še posebej občudovali lepo zapeto pesem Beli cvet učenke 5. razreda te šole Adise Adrović (na sliki prva z leve). Vse prisotne sta pozdravila in jim čestitala ob prazniku državnosti župan Tone Smolnikar in načelnik upravne enote Kamnik Miha Novak. Oba sta izrazila željo po skupnem sodelovanju občinske in državne uprave v dobrobit občanov. VERA MEJAČ Šutna ostane zaprta (Nadaljevanje s 1. strani) Na ta način naj bi po besedah Bojana Mlakarja zbrali okrog 90 milijonov SIT, ki bi jih uporabili za sanacijo in gradnjo vodovodov in kanalizacije, pa tudi za ureditev kompostiranja odpadkov in za sanacijo divjih odlagališč. Del denarja pa naj bi namenili tudi za modernizacijo čistilne naprave v Domžalah. Svetniki, še posebno Tone Špenko in Vinko Ovijač iz Most, so izrazili pomisleke glede vlaganj v Prekladalno postajo Suhadole, dokler ne bo končan postopek v zvezi z lokacijskim dovoljenjem, ki je v teku pri Vrhovnem sodišču. KS Moste je v pisni zahtevi občinskemu svetu najavila, da če se ta zahteva ne bo spoštovala, bodo pred Prekladalno postajo sklicali zbor občanov in preprečili tudi sedanje nezakonito obratovanje, kot so zapisali. O suhadolski jami je bilo izrečenih še precej vročih besed, slišati pa je bilo tudi predlog, da bi moral to vprašanje občinski svet obravnavati kot posebno točko dnevnega reda. »Krajanov ne zanima renta, nas skrbi naše zdravje,« je še dejal Vinko Ovijač, ko je svetnikom pokazal fotografije spornih odpadkov in tekočin na dnu jame. Svetniki so imeli precej pripomb in vprašanj v zvezi s predlaganimi taksami. Načelno jim sicer niso nasprotovali, vendar so želeli vedeti, kako bo porabljen zbrani denar, kako upoštevati posebnosti kmečkih gospodarstev pri porabi vode, upoštevati, da so bili nekateri objekti zgrajeni s prispevki občanov in podobno. Svetniki so osnutek odloka sprejeli, poleg tega pa so pooblastili župana za razrešitev nekaterih vprašanj z ljubljanskim županom o nadaljnji uporabi odlagališča na Barju, za kar ima sicer občina Kamnik z Ljubljano sklenjeno dolgoročno pogodbo. Občinski svet je z nekaterimi pripombami, n. pr. glede prispevka od vikendov na Veliki planini, razvrstitve posameznih krajev v kategorije itd. sprejel tudi osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Osnutek odloka o organizaciji in delu občinske uprave Osnutek odloka je v imenu župana kot predlagatelja obrazložil Ivan Pristovnik, tajnik občine. Po njem naj bi bili v občinski upravi trije oddelki: za gospodarske dejavnosti in finance, za družbene dejavnosti, za urejanje prostora in varstvo okolja. Poseben oddelek pa bo tudi urad župana, ki ga bo vodil tajnik občine. V okviru oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja bosta delovali dve notranji organizacijski enoti: zavod za urbanistično načrtovanje in direkcija lokalnih javnih služb. Svetniki so med drugim predlagali, naj bi posebej opredelili strokovno službo in sekretariat občinskega sveta in dali še nekaj drugih pripomb. Imenovani odbori občinskega sveta Po neuspelem glasovanju na prejšnji seji je občinski svet po predhodni uskladitvi kandidatov tokrat skoraj soglasno imenoval predsednike in člane šestih odborov občinskega sveta, upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč in komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Posamezne organe bodo vodili: Rudi Capuder odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, Tone Hočevar odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, Anton Špenko odbor za podjetništvo in turizem, Dušan Je-senik odbor za prostor in komunalno infrastrukturo, Rudi Meršak odbor za varovanje okolja, Marjeta Humar odbor za družbene dejavnosti. Upravnemu odboru sklada stavbnih zemljišč bo predsedoval dosedanji predsednik Milan Windschnurer, komisiji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Matevž Skamen. Občinski svet je imenoval tudi dodatnih 27 sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani. F.SVETEU Davčne olajšave za lastnike gozdov Lastniki gozdov imate po Zakonu o dohodnini (Ur. 1. RS št. 71/93) v več primerih možnost, da si znižate katastrski dohodek, pa tudi, da ste začasno ali celo trajno oproščeni plačevanja davka na ta dohodek. Če teh možnosti ne poznate oz. jih do sedaj še niste izkoristili, si priberite povzetek iz omenjenega zakona. Znižanje katastrskega dohodka Zavezanec za davek od do- hodka iz gozda, ki vlaga lastna sredstva v nabavo gozdarske mehanizacije in naprav, ter vlaga lastna sredstva v gozdove (gojitvena dela, gradnja vlak...), razen za pogozdovanje, lahko uveljavlja znižanje katastrskega dohodka v višini 25% vloženih sredstev za dobo 4 let. Znižanje ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, v katerem je zavezanec vložil lastna sredstva. Vlogo z dokazili o višini vloženih lastnih sredstev je potrebno vložiti v 30 dneh po vložitvi sredstev pri izpostavi, ki je pristojna za odmero davka. Znižanje se prizna od 1. januarja v letu, v katerem so bila vložena sredstva. Če je bil donos na posamezni gozdni parceli ali na več gozdnih parcelah manjši zaradi naravnih nesreč (požar, vetrolom, žled...), rastlinskih bolezni in škodljivcev (lubadar, smrekova grizlica, sušenje jelke...) ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih lastnik ni mogel preprečiti, se mu za dobo 6 let prizna posebna olajšava. Prizna se tako, da se katastrski dohodek vsake parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je zmanjšal donos. Vlogo je treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, v 15. dneh po nastanku škode. Trajna oprostitev davka Davka so trajno oproščeni dohodki od zemljišč, na katerih so varovalni gozdovi. Podatke o teh gozdovih sporoča izpostavi Zavod za gozdove Slovenije. Plačila davka so oproščeni tudi dohodki zemljišč pod visokonapetostnimi daljnovodi. To oprostitev uveljavljajo zavezanci sami, z vlogo in dokazili pri izpostavi, pristojni za odmero davka, v 30. dneh po nastanku pogojev za oprostitev. Začasna oprostitev davka Za dobo 20 let so davkov oproščena tista kmetijska zemljišča, ki se pogozdijo (velja po 1. januarju 1994). To velja le za kmetijska zemljišča, ne pa za pogozdovanje zemljišč, ki so že bila gozd. Oprostitve se priznajo, če so bila dela opravljena strokovno in v skladu s programi razvoja gozdarstva v Sloveniji, tj. z gozdnogospodarskimi načrti gospodarskih enot. Vlogo je treba oddati na izpostavi, pristojni za odmero davka, do konca leta, v katerem ste pogozdovali. Če ste rok zamudili, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. M ARU AN A TAVČAR, dipl. ing. gozd. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Tržaška c 2, Ljubljana SOS TELEFON za ženske in otroke - žrtve nasilja Telefon: 06V97-82 061/441-993 od 18.-23. ure 6. JULIJA 1995 v zrcalu dveh tednov KAMNIŠKI OBČAN 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Čemu je namenjen prostor pod bencinsko črpalko? Ker se ureja prostor, severno od trgovskega centra ob obvoznici, Zeleni Kamnika sprašujejo, kaj bo stalo na tem prostoru in čigava last je. Podobno vprašanje so postavili za prostor pod bencinsko črpalko ob Ljubljanski cesti. »Zemljišče ob Kamniški Bistrici, severno od trgovksega centra BM - 3 Zarja,je obvodni pas reke in gradnja na tem ze-mljšču ni možna,« pravi v svojem odgovoru Zavod za urbanistično načrtovanje. Zazidalni otok B-5 ob Ljubljanski cesti pa je zazidljiv na podlagi družbenega plana občine Kamnik. Zemljšče je namenjeno centralnim dejavnostim in zelenim površinam. Trenutno je pri Razvojnem zavodu Domžale v izdelavi osnutek zazidalnega načrta. Podatki o lastništvu obeh zemljišč so dostopni v zemljiški knjigi. Razmišljanja o novem mestnem pokopališču »Obstoječe kamniško pokopališče na Žalah se nezadržno polni in je na voljo le še dobrih sto pokopanih polj. Ali kdo na občini oz. pri Komunalnem podjetju razmišlja o novem pokopališču,« je vprašal svetnik Ivan Tokmadžič. Kamniško Komunalno podjetje odgovarja, da bodo s pridobitvijo novega dela pokopališča šeste trase in južnega polja, kjer so predvideni klasični in žarni pokopi, pokopom namenjeni prostori zadostovali še za 8 do 10 let. KP skrbi za racionalno izrabo prostora v smislu čim manjše izgube med grobovi. V prostorskih aktih občine pa so opredeljene bodoče možne lokacije za pokopališče, o čemer pa bodo odločali pristojni organi občine. Športna igrišča pri OŠ Frana Albrehta Svetnik Miha Prosen je dal pobudo, da se pri Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku končno zgradijo zunanja športna igrišča. »Občina je lani odkupila zemljišče pri OŠ Frana Albrehta, letos pa bodo začeli s pripravami za urejanje okolice in izgradnjo igrišča,« odgovarja oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik. Lokacijska dokumentacija in izvedbeni načrti za izgradnjo igrišča so že izdelani. V ta namen je bilo v osnutku občinskega proračuna za letos predvidenih 3 milijone SIT. Reali- zacija tega pa je odvisna od realnih finančnih možnosti občine. (Op. ur.: V sprejetem občinskem proračunu za leto 1995 tega zneska ni več predvidenega. Ta sredstva so sedaj namenjena sanaciji kotlovnice). Kako preprečiti hrup mladoletnih motoristov? Postaviti je treba ustrezne prometne znake za omejevnaje hrupa, ki ga v naseljih vzdolž glavne ulice med Kamnikom in Duplico ter med stanovanjskimi bloki povzročajo mladoletni motoristi, je predlagala Alenka Koželj. Hrup na tem območju je žal posledica urbanizacije naselij, ki zaradi svojega funkcioniranja potrebuje tudi cestno povezavo, odgovarja občinska uprava. Novozgrajena obvoznica je stanje zlasti glede tranzitnega prometa, precej izboljšala. Prometni znaki za omejevanje hrupa po zakonu ne obstojajo. Hrup v večernem času in kontrolo nad mladoletnimi motoristi pa urejata odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik in zakon o varnosti cestnega prometa, po katerih nadzor v takih primerih lahko izvaja pristojna Policijska postaja Kamnik. 4. rojstni dan osamosvojitve smo praznovali tudi na Podborštu Tudi v naši majhni vasici na Podborštu pri Komendi krojimo delček odgovornosti za preteklost, za naš skupni da; zato, da danes lahko proslavljamo 4. rojstni dan samostojnosti. To je v naši sredini postalo že kar tradicija, kajti vsako leto - letos četrtič - organiziramo v gozdu na Alešovem hribu vaščanski piknik. Začeli smo tistega usodnega večera pred prihodom tankov na naš kos zemlje. Vsa vas se je prvič zbrala na Škletovem hribu, vsaka hiša je prispevala nekaj denarja, da smo si priskrbeli hrano, pijačo, dobro voljo pa je vsak posameznik zlil v pesem in ples. Ker se nam je proslavljanje 1. rojstnega dne tako prijetno vtisnilo v spomin, kljub jutranjim grozotam, smo se naslednje leto zopet organizirali. Drugo svečko za takšno pod-borščansko torto smo prižgali pri zelo lepo urejeni koči, ki sta nam jo bila pripravljena deliti Alešova Juli in Janez - danes ata in mama Podboršta. Zbralo se nas je 126 vaščanov od skupno 162 prebivalcev. Komend-ski gasilci nam odstopijo klopi in mize, moški spol v soboto dopoldne poskrbi za plesni oder in za pripravo pečice, ženski del pa ima na skrbi prehrano s pijačo, strežbo in organizacijo kulturnega dela, ki ga izvajajo naši otroci. No, pa je bilo tudi drugič zelo lepo in prijetno. Tudi tretjič smo odprli šampanjec na Alešovem hribu pod Skletom. Tokrat smo našemu košu dobre volje dodali še ka-raoke. Vsak udeleženec je z veseljem stopil na »oder« - mizo, kaj veselega povedal, zapel ali pokazat. Najbolj pa smo se nasmejali našim otrokom, ki tako brez ovir, brez težav in z iskrenostjo pokažejo, kaj znajo in zmorejo, sploh naš Matej. V zgodnjih jutranjih urah smo se razšli v upanju, da se prihodnje leto zopet dobimo. Četrtič smo nazdravili na istem mestu, isto soboto, bolj številni. Bilo nas je 150. Poleg denarja, ki ga je prispeval vsak odrasli, ki se je pi- knika udeležil, smo nabirali tudi prostovoljne prispevke po hišah za srečolov: od sladkorja, moke, vložkov do knjig, parfumov, blokov, vžigalnikov... Naj se ob tem zahvalim vsem trgovinam, bifejem, podjetnikom, obrtnikom, ostalim posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji srečo-lova in seveda vsem Pod-borščanom. Hvala tudi našima Juli in Janezu, ki sta nam pripravljena odstopiti čudovit prostor na koncu vasi, na katerem naši otroci brezskrbno tekajo, se lovijo, žogajo... Upamo, da poskrbimo za to, da naslednji dan dovolj dobro pospravimo za seboj, da ta del Podboršta ostane urejen in pripravljen, da nas naslednje leto zopet sprejme. Vsi Podborščani, ki se piknika iz takega ali drugačnega razloga niste mogli udeležiti, ste vabljeni, da se nam pridružite naslednje leto. Tudi tu se politizira, poglablja prijateljstva, spoznava sosede v drugačni luči. Vsi ljudje skozi vse leto čutimo notranje boje, sa-mopomllovanje, upor, žalost, veselje.obup, srečo. Pri-žgimo plamenček ljubezni, povezanosti, dobro voljo s pozitivnim predznakom, ki je značilen za nas, Podbor-ščane, in tudi drugo leto zapojmo »Žive naj vsi narodi,... da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak«. PODBORŠČANKA Vi $ptmufete$ :: %^pm0dg0vmla Jubilejni 25. dnevi narodnih noš Septembra letos naj bi bila v Kamniku jubilejna turistična prireditev, 25. dnevi narodnih noš. Kakšno je stališče občinskega vodstva in vas osebno do te prireditve. Glede na to, da naj bi bila letošnja prireditev kvalitetnejša od prejšnjih, bo zanjo potrebnih več sredstev. Na kakšen način oz. s kakšnimi sredstvi namerava občina podpreti to prireditev? (L. J.) Glede na to, da so letos 25. dnevi narodnih noš, menim, da je smiselno nadaljevati to tradicijo. Z vodstvom Turističnega društva Kamnik smo se sestali že konec januarja, ko smo se dogovorili, da moramo letos tej prireditvi posvetiti še posebno pozornost. V občinskem proračunu smo za ta namen določili 300.000 SIT. Hkrati pa smo na zadnjih sestankih z organizatorji vsebinskega in organizacijskega dela prireditve menili, da se moramo še temeljiteje lotiti tega projekta. V tem trenutku sicer predračuna prireditve še ni, prepričan pa sem, da bo treba najti morebitne sponzorje in nameniti morda tudi še kakšen tolar več iz občinskega proračuna, da bi bila prireditev na dovolj kvalitetni ravni. Včeraj sem se pogovarjal z vodstvom kabelske TV, ki ima idejo, da bi sodelovalo z organizacijo posameznih prireditev in tudi z neposrednim prenosom te prireditve. Glede na to, da bo letos Šutna urejena, bi bilo prav, da bi gostinsko turistični del razporedili od občine proti Šu-tni in da bi tudi tako omogočili, da bi ves Kamnik zadihal s prireditvijo. Vsebinska zasnova priredi- tve predvideva tridnevni pro gram, od predstavitve oblačilne kulture preteklosti, ki bo tudi srž tradicionalne povorke narodnih noš, prek slikarske razstave Kašče Dušana Ster-leta, nastopov folklornih skupin Noše, plesi in pesmi slovenskih pokrajin, osrednje jubilejne povorke do predstavitve narodnih noš slovenskih pokrajin pod naslovom Praznično opravljena Slovenija, pozdravljena. Vsekakor lahko rečem, da ta prireditev tudi letos lahko pomembno prispeva k turistični promociji Kamnika. Kako potekajo priprave na plinifikacijo? Občinski svet je 29. marca letos izbral najugodnejšega ponudnika za izvedbo plinifikacije v občini Kamnik. Ali lahko poveste, kako potekajo priprave na izgradnjo plinovodnega omrežja. Kdaj se bodo prvi naročniki plinskih priključkov že lahko ogrevali s plinom? (M. P.) Ko je občinski svet kot najboljšega ponudnika izbral Slovenske plinovode, se je zoper tak izbor pritožil eden izmed ostalih dveh ponudnikov, to je Adria plin. Ne glede na to pa smo na pristojni komisiji že obravnavali predlog odloka o podelitvi koncesije. Slovenski plinovodi pa so že ponudili osnutek koncesijske pogodbe, ki bo predmet resne obravnave na strokovni komisiji, ki deluje v okviru urada župana. Seveda pa mora občinski svet predhodno sprejeti odlok, ki je pripravljen in ki bo podlaga za oblikovanje pogodbe. Predhodno pa mora biti končan pritožbeni postopek na sodišču. Vsekakor bo to za Kamnik Župan Tone Smolnikar velik zalogaj, ki ga bo treba razreševati kar nekaj let. Zato se moramo nanj temeljito in vsestransko pripraviti. Ko bo podpisana pogodba, bo treba urediti še vrsto prostorskih in drugih dokumentov, tako da bi z gradnjo po mojem mnenju lahko začeli šele sredi prihodnjega leta. Kakšna občinska oprava? Kakšna bo bodoča organizacija občinske uprave? Kakšne storitve bo uprava nudila občanom in koliko bo v njej zaposlenih? (K. O.) Občinskemu svetu smo predložili v obravnavo osnutek odloka, o organizaciji in delu občinske uprave. Sodili smo, da se moramo pri organizaciji uprave racionalno obnašati, čeprav pa smo v odlok zapisali tudi nekatere naloge, ki v razmerju do države še niso povsem razčiščene. Poleg urada župana smo predvideli še oddelek za gospodarstvo in finance, za družbene dejavnosti in oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja. Koliko ljudi pa bomo dejansko zaposlili na podlagi sistemizacije, ki jo bom oblikoval po sprejemu odloka, pa bo seveda odvisno od razpoložljivega denarja. Vsekakor pa moram reči, da samo s sedaj zaposlenimi, tako po številu kot po strokovnosti ne bomo mogli opravljati predvidenih nalog. Toliko administrativnega kadra, kot ga imamo sedaj, pa gotovo ne bomo potrebovali. Ocenjujem, da uveljavitev preloženega odloka ne bo povzročila finančnih posledic, ki bi izstopale iz proračunskih okvirov, sprejetih za leto 1995. Tudi morebitna drugačna odločitev o organizaciji občinske uprave ne bi smela povzročiti zahtev po dodatnih finančnih sredstvih, pač pa le prerazporeditev že odobrenih sredstev. u)ne vi narodnih noš pomembno prispevajo k turistični uveljavitvi 25 let Društva invalidov na Kamniškem V počastitev 25-letnice delovanja Društva invalidov na Kamniškem so 10. junija v Kamniški Bistrici pripravili srečanje invalidov. Kljub slabemu vremenu se je pri Jurju zbralo blizu 400 članov invalidskih društev iz Kamnika, Gorenjske in Štajerske. Prišli pa so tudi predstavniki društva iz Doberdoba. Predsednik Društva invalidov Kamnik Anton Osenar je opisal zgodovino delova- nja društva in njegove bodoče naloge. K jubileju pa jim je čestital tudi župan Tone Smolnikar. V kulturnem pro- gramu so sodelovali pevci Solidarnosti in harmonikarice ansambla Zupan iz Mengša. Škoda, da je dobro pripravljeno prireditev, v katero so člani društva vložili veliko truda, ves dan motil dež. (fs) Svet krajevne skupnosti Šmartno vabi vse krajane na proslavo v počastitev krajevnega praznika v NEDELJO, 9. JULIJA, OB 14.30 pri spomeniku žrtvam fašizma v vasi Gradišče! VABLJENI! "--------------------------1---------------------- f~\ rjnf !• Mednarodni bienale J \^y^D K V A R E L A ^^/ 11. Maj - 11. Avgust 1995 Grad Zaprice . Galerija Mihe Maleša Občina Kamnik . Sekretariat za družbene dejavnosti 4 KAMNIŠKI OBČAN ljudje in dogodki 6. JULIJA 1995 Aktivnosti Rdečega križa Kamnik Območna organizacija Rdečega križa Kamnik pripravlja vrsto odmevnih aktivnosti. Med vsakoletne akcije sodi letovanje otrok na Debelem rtiču. Omejena finančna sredstva vsako leto zmanjšujejo število otrok, ki so takega letovanja iz zdravstvenih razlogov zelo potrebni. Včasih je bilo možno poslati na zdravstveno letovanje do 250 otrok. Letos bo te ugodnosti iz kamniške občine deležno le 53 otrok z zdravniškim priporočilom. Na morju bodo od 12.8. do 22.. 8. Letovanja otrok v Savudriji se bo udeležilo 50 šolskih otrok na predlog socialnih delavcev osnovnih šol. Letovali bodo v času od 12. 7. do 22. 7. Vso akcijo letovanja bo vodil Mladinski center iz Kamnika, medtem ko Rdeči križ koordinira vse aktivnosti v dogovoru z Zdravstveno skupnostjo Slovenije in aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev. Organizatorji so prepričani, da bodo otroci obeh skupin deležni obilo toplega morja in sončnega vremena ter si izboljšali zdravstveno stanje. Prostovoljni prispevki - Mar-sovčki. V kamniških trgovinah zlasti trgovskega podjetja Kočna Kamnik zbirajo prostovoljne prispevke kupcev za ljudi, ki so potrebni socialne pomoči. V hranilnikih - Marsovčkih se je ob praznjenju 21.6. zopet zbralo 77.619 Sit. V posameznih prodajalnah je bil izkupiček naslednji: Bakovnik 17.620 Market Kranjska 16.287 Moste 4.100 Nevlje 4.357 Komenda 10.000 Tuhinj 6.550 Šmarca 6.700 Perovo 12.005 Begunci. Njihovo število je še vedno večje od 200. Vsi redno prejemajo pomoč v prehrani, higienskih in drugih sredstvih. Pomoč prejemajo vsako prvo sredo v mesecu od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Pomoč občanom. Najbolj socialno ogroženim družinam deli materialno pomoč RK Kamnik vsako zadnjo sredo v mesecu od 14. do 17. ure v prostorih RK Kamnik, Ljubljanska l.Tako pomoč prejema okrog 70 družin iz kamniške občine. Predavanja in druge oblike izobraževanja. RK redno pripravlja različna predavanja, svetovanja in druge oblike prosvetljeva-nja ljudi. Tako je bilo 23. 6. zdravstveno predavanje na Osnovni šoli Moste v organizaciji KO RK Moste Komenda za prebivalce obeh KS. V pripravi so še druga predavanja in aktivnosti, kljub poletnemu času. Poleg tega RK pripravlja še druge zanimivosti. Pripravlja krvodajalsko akcijo, aktivnosti za obnavljanje znanja prve medicinske pomoči za vozniške izpite ipd. Delo poteka po letnem programu in brez zastojev. x _ ' STANE SIMŠIČ Tradicionalna Karitasova prireditev V petek, 23. junija, je Medžu-pnijska Karitas Kamnik v atriju Uršulinskega samostana v Mekinjah pripravila dobrodelno prireditev. Prostovoljne prispevke so namenili ZUIM Kamnik - ustanovi, ki pod svojo streho zbira ljudi, ki jih je življenje postavilo na nekoliko drugačno pot od tiste, po kateri hodimo mi, zdravi ljudje. Govorimo torej o ljudeh, ki so jih zaznamovale bodisi nesreče, osebne tragedije ali pa jih drugačnost spremlja že od rojstva. To so ljudje, ki ravno tako ustvarjajo, se izobražujejo, ki ravno tako čutijo, se veselijo in trpijo, to so ljudje, ki ravno tako ljubijo in želijo biti ljubljeni. Treba je samo dati času čas in reči: prijatelj, na roko, pojdiva skupaj skozi čas, jaz tako, ti drugače, vendar skupaj. Kulturni program je povezovala Manja Žebaljec. V njem pa so nastopili Mekinjčanom že znani izvajalci. Z nežnimi zvoki citer je vrata prireditve odprla Nada Povšin. S svojim vedrim in ubranim petjem se je predstavila vokalna skupina Krila iz Šmar-tnega pod Šmarno goro pod vodstvom Mojce Oblak. Prireditev so obogatile pevke ŽPZ Solidarnost z zborovodkinjo Ireno Vidic. S tremi čudovitimi skladbami sta nastopila solista na trobenti Frenk in Aljaž Kompare iz Mengša. Priložnost smo imeli prisluhniti tudi belokranjskemu zabavnemu ansamblu Tonija Ver-derberja. Ob tej lepi priložnosti se je kot gost večera predstavil Beno Žnidaršič, ki je pred kratkim izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Ritem srca. Prisotne je skušal prepričati, da za srečo niso toliko pomembni telesni udje, marveč duhovno zadovoljstvo. Na oder je povabil tudi svojega pesniškega prijatelja Jožeta Žoharja iz Avstralije. Rojak Jože z Goričkega je predstavil svojo pesniško zbirko Veku bukev. VERA MEJAČ Pevci vokalne skupine Krila iz Šmartnega pod Šmarno goro so tudi letos lepo prepevali v akustičnem prostoru atrija mekinjskega samostana. Zdravstveno predavanje v Mostah Na pobudo članov društva pljučnih bolnikov iz Most, Komende in Križa se je v osnovni šoli Moste v petek, 16. junija, ob 18. uri pričelo predavanje na temo »Astma in pljučne bolezni«. Prizadevnemu g. Francu Ravnikarju, ki je tudi sam član skoraj od samega začetka obstoja društva, so prisluhnili člani krajevnega odbora RK Moste in s skupnimi močmi organizirali to odmevno predavanje. V svojo sredino so povabili predsednico in ustanoviteljico društva pljučnih bolnikov Slovenije primarij dr. Majdo Ustar-Latkovič, ki je povabilo z veseljem sprejela. Veliko število krajanov Most, Križa in Komende, pa tudi iz Kamnika, se je odzvalo povabilu na predavanje. Med njimi so bili tako pljučni bolniki, ki tegobe bolezni že občutijo, kot starši, ki so se ob bolnem otroku srečali s to boleznijo. Obetavno je, da je predavanje poslušalo dosti mladih, ki za svoje zdravje lahko še veliko storijo z zdravim načinom življenja, ki pa gotovo ni povezano s cigaretnim dimom. Prim. dr. Ustarjeva je v izčrpnem in preglednem predavanju osvetlila same vzroke za nastanek bolezni, ki se prepletajo in nastajajo skozi daljše življenjsko obdobje. Nanje smo premalo pozorni, dokler ne povzročijo bolezni - astmo ali kronični bronhitis. Med vzroki je posebej opozorila na pršico, domače živali, plesni, cvetoče trave in plevele, čistila, kozmetiko, hlape lakov, cigaretni dim in še mnogo drugih. Od vzrokov je z nazornim prikazom na prosojnicah prešla do razlage samega mehanizma poteka bolezni, do posledic, ki jih ta zapusti v naših pljučih ter do zdravljenja. To se nemalokrat konča tudi z zdravljenjem s kisikom na bolnikovem domu. Posebej je poudarila, da se morajo z boleznijo seznaniti poleg bolnika tudi njegovi svojci, ki morajo bolezen razumeti in s tem tudi bolnikovo psihično stanje. Težki kronični bolniki so zaradi bolezni tudi psihično spremenjeni in tako je za razumevajoč odnos potrebna strpnost med bolnikom in svojci. Še veliko zanimivega smo slišali na predavanju. Ob koncu je prim. dr. Ustarjeva poslušalce povabila k razgovoru in vprašanja o bolezni so kar deževala. Na vsa je zdravnica obširno odgovarjala. Njene zaključne besede so bile namenjene vsem prisotnim. V zaključku je poudarila, da je astma in tudi alergijske bolezni v stalnem porastu. Potrebno se je usmeriti med mlade in vse tiste, ki lahko kakorkoli pripomorejo k našemu zdravemu bivalnemu okolju. Tako nas bo več, ki si bomo prizadevali, da bo naše in življenje naših potomcev zdravo in kvalitetno. Prim. dr. Ustarjeva je povabila vse, ki jim je kaj do zdravega življenja, predvsem pa tiste, ki so se z boleznijo že srečali, da se včlanijo v društvo pljučnih bolnikov Slovenije. Društvo izdaja trikrat letno tudi svoje zelo kvalitetno glasilo Zdrav dih za navdih. Vsi prisotni so prejeli tudi knjižico o kroničnem bronhitisu in odvajanju od kajenja. Včlanjenje v društvo je možno na krajevnem odboru RK Moste ali v Splošni ambulanti Komenda. »Društvo je namenjeno bolnikom in ti ga bodo morali ob pomoči zdravstvenih delavcev tudi voditi,« je končala prim. dr. Majda Ustar-Latkovič. V imenu poslušalcev in članov društva ter krajevnega odbora RK Moste se je prim. dr. Ustar-jevi za kvalitetno predavanje zahvalila ga. Ivanka Korošec, članica krajevnega odbora RK Moste. Prim. dr. Ustarjeva je izrekla vso pohvalo organizatorjem, ki so se zelo potrudili ter goste iz Ljubljane ter vse zainteresirane povabili na ogled cerkve sv. Petra v Komendi in znamenite Glavarjeve knjižnice pod strokovnim vodstvom g. Ande Peterlin in ob pomoči g. Pavlica, župnika iz Komende. Ob slovesu je obljubila, da se bo ponovnemu povabilu z veseljem odzvala. ZDENKA PETEK Koristnim nasvetom prim. dr. Ustarieve so številni obiskovalci pozorno prisluhnili. Foto: V. MEJAČ Kamniški gasilci v maju in juniju Posredovali pri prometnih nesrečah 24.5. so gasilci odstranili drevo, ki se je že nevarno naslanjalo na zaščitno ograjo ob »samskem domu«. Štirje gasilci so delo opravili v dveh urah. 25. 5. so ob 21.42 javili iz policijske postaje, da je na Brezjah prišlo do eksplozije in da potrebujejo razsvetljavo. Dva gasilca sta s tehničnim vozilom razsvetljevala kraj nesreče. Razstrelil se je 60-!etnik iz Brezij. 3.6. je ob 12.15 pri Svitu prišlo do prometne nesreče med vozili renault 4, fordom in Z 750. Gasilci so eno uro čistili cestišče. 10. 6. je bilo v Motniku občinsko gasilsko tekmovanje za mladino. Za GD Kamnik so tekmovale štiri desetine. Uvrstitve so bile naslednje: pionirji 5. mesto; pionirke 5. mesto; mladinci I 2. mesto; mladinci II7. mesto. Na regijsko tekmovanje so se uvrstile tri desetine. 11. 6. so v Motniku tekmovali še člani in članice. Uvrstitve so bile naslednje: člani A2 6. mesto; člani Al 7. mesto; člani B 1. mesto; članice A 2. mesto; članice B 1. mesto. Na regijsko tekmovanje so se uvrstile tri desetine. 12. 6. so ob 3.10 javili, da se je pripetila prometna nesreča v Spitaliču. Pri hiši št. 34A je bilo v jarku prevrnjeno vozilo vvart-burg. Voznik D. M. iz Kamnika je bil mrtev. Vkleščenega voznika so gasilci po dveh urah in pol potegnili iz vozila. 22.6. je bila prometna nesreča v Spitaliču. Trčili sta vozili R 19 in VW golf. Voznik enega vozila je bil vkleščen. Osem gasilcev je v akciji sodelovalo dve uri in pol. 24. 6. je spet prišlo do prometne nesreče. Tokrat na Duplici, kjer sta trčili vozili yugo in opel. V akciji je sodelovalo 6 gasilcev eno uro. 26. 6. so trije gasilci pazili na kres in na ognjemet na Starem gradu. Gasilci so opravili še en prevoz vode, dva servisna pregleda vozil ter se udeležili proslav na Križu in Duplici. DARJA PIRŠ Turistične novice z Alpskih cest Z letošnjo poletno sezono pričenja poslovna ekipa pod vodstvom Marijana Steleta profesionalno vodenje projekta Alpske ceste. Občine s svojimi infrastruk-turnimi turističnimi organizaci- jami TIC - turistično informacijskimi centri in TD - turističnimi društvi in partnerji ponudniki značilnih alpskih turističnih, etnoloških in krajinskih izdelkov in storitev se bodo letos vključili v evropski katalog alpskih cest. Prejeli bodo zaščitni znak in evro kataložno številko. Vključeni bodo v mednarodni informacijski in kataložni sistem turističnih ponudnikov. V sodelovanju z evropskim programom Ouverture bo potekal od 14. do 23. avgusta 1995 v Kamniški Bistrici mednarodni razvojno raziskovalni tabor o vplivu turističnih programov in razvoju ekološko usmerjenih turističnih programov in njihovem vplivu na alpski svet cvetja, živalstva in krajinskih značilnosti ter posebnosti. Mednarodni in domači strokovnjaki in mladi raziskovalci z ekološko turističnimi nalogami bodo raziskali in pripravili usmeritve za nadaljnji razvoj. V okviru programa vzpodbujanja turističnih prireditev in promocije Alpskih cest bodo v letu varstva narave in okolja tri prireditve, ki bodo potekale na trasi alpskih cest: - kolesarska vožnja po alpskih cestah v avgustu, - s konjskimi vpregami po alpskih cestah z ocenjevanjem etnološke in zgodovinske opreme v Komendi v septem- bru, - pohod po alpskih cestah s sodelovanjem evropskih poho-dniških organizacij. V novembru in decembru bo potekala večerna podjetniško turistična šola za podjetnike in obrtnike, ki se želijo poklicno usmeriti na področje turizma. V poletnih mesecih bodo Alpske ceste obiskale delegacije strokovnjakov, investitorjev in raziskovalcev iz Švice, Francije, Avstrije, Nizozemske, Danske, Irske, ZDA in Japonske zaradi raziskovalnih in investicijskih nalog. Turistična regijska skupnost Alpski svet Karavank, Kamniško Savinskih Alp bo za svoje člane izdajal glasilo Planšarski vseved, ki bo prinašal lokalne, regijske, državne novosti na turizmu za območje alpskih cest in mednarodne informacije o alpski konvenciji in alpski turistični aktivnosti. Alpske ceste se bodo v letošnji sezoni predstavile na večih domačih sejmih (Slovenj Gradec, Gornja Radgona, Celje, Maribor) in v tujini (Miincheii, Nurenberg, Bruselj, Utrrecht, Brno, Soluna). Osrednja turistična predstavitev pa bo na turistično gostinskem sejmu Ga-stur od 10. do 14. oktobra v Mariboru. -SM- KATALOG PODJETNIŠTVA IN OBRTI V občini Kamnik smo se letos odločili, da v katalogu predstavimo obrt in podjetništvo naše občine. Katalog bomo pripravili skupaj z Obrtno zbornico Kamnik. Da bi katalog čim bolje informiral o poslovnem sodelovanju, ponudbi storitev, izdelkov, o promocijah, predstavitvah na sejmih, vabimo vse podjetnike, da nam vrnete izpolnjen vprašalnik, ki ste ga prejeli po pošti, najkasneje do 14. julija 1995 na naslov: OBČINA KAMNIK Poslovno informacijski center Glavni trg 23 61240 Kamnik Če vprašalnika niste prejeli, nas pokličite po tel. št. 817-443 in 831-470. PREDSTAVITEV VAŠE DEJAVNOSTI V KATALOGU JE BREZPLAČNA. POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK 6. JULIJA 1995 ljudje med nami KAMNIŠKI OBČAN 5 Naš pogovor Mladi morajo spoznati, da tudi paša lahko kaj navrže Krave so utrujene od več-urne hoje na planino polegle okrog bajt, dež pa je neusmiljeno lil, ko smo tisto junijsko soboto v eni izmed bajt začeli pogovor s Francem Šimencem - Jerinom, mladim predsednikom Pašne skupnosti Velika planina. S svojimi sodelavci v odboru se je pogovarjal o urejanju življenja na planini med pašo. Danes ste pastirji prignali na planino prvo živino. Koliko glav je že na planini. Ali ste vse prignali peš? Ocenjujemo, da je danes na planini že okrog 250 glav živine, lani se jih je tu paslo okrog 340. Nekaj jih še pride naslednje dni. Približno po- nabavila agregata za molžo. Sedaj že resno računamo, da bi postavili skupinsko sirarno. Zaščititi pa moramo tudi znamko sira - trniča, ki je menda edini te vrste v Evropi. Mislim, da bomo najkasneje v treh letih to našo zamisel uresničili. Slišimo, da nameravate urediti tudi veterinarsko postajo? To ne bo posebna bajta, pač pa nameravamo zgraditi skupno kočo za potrebe pašne skupnosti, ob kateri bo tudi prostor za obolelo živino, v njej pa bi tudi veterinarji imeli potrebno opremo in seveda radijsko zvezo z veterinarsko postajo v Kamniku. Kako pa ste kaj zadovoljni s sedanjim prometnim režimom na planini? LPhwc Šimenc, predsednik Pašne skupnosti Velika planina lovko so jih pastirji prignali peš mimo sv. Primoža, ostale pa smo pripeljali s traktorji do Ušivca. Vsi namreč nimajo doma možnosti paše, da bi se živina utrdila za dolgo pot na planino. Vendar upam, da se bo prigon živine, kar je star običaj, obdržal. Čeprav imate vsako leto na paši prek tristo glav živine, turisti večkrat tarnajo, da na planini ni moč dobiti mleka, še manj pa sira, masla in podobno. Res je, na pašo sedaj priženemo le približno eno tretjino molznih krav, ostalo pa so te-lice in bikci. Tako bo toliko časa, dokler kmetje ne bodo spoznali, da se bo dalo na planini s kravo mlekarico zaslužiti več kot doma z oddajanjem mleka in dokler ne bo mladih pastirjev. Računajte, da je danes povprečna starost pastirjev okrog 75 let. Od starejšega pastirja pa ne moreš zahtevati, da bo molze! deset krat in to na roke. No, moram povedati, da sta dva kmeta že Tu pa je še precej težav, čeprav smo sedaj toliko napredovali, da lahko za potrebe pastirjev dovolilnice za prevoz izdaja pašna skupnost in ni treba ponje na občino. Glede prevozov po planini pa je naš interes, da bi tudi prevoze za oskrbo počitniških koč opravljali mi,ne pa ljudje od drugod. Tako bi lahko zaslužili kak dodaten tolar. Zdi se, da povečan obisk turistov zaradi odpadkov ogroža tudi pastirsko naselje. Kako imate urejeno odvažanje odpadkov? Pašni upravičenci sami vozimo svoje smeti v dolino. Za tisto, kar se nabere prek zime, imamo za to posebne sode, ki jih ob spomladanski čistilni akciji izpraznimo. Turisti in planinci pa bi morali vse, kar so prinesli s seboj, odnesti tudi nazaj, ne pa konzerv in steklenic odmetavati po pašnikih, kar je nevarno tudi za živino. Jeseni bodo bajtarji praznovali 65. letnico bajtarstva na planini, boste kaj sodelovali? O tem prvič slišim. Moram reči, da je sodelovanje z bajtarji trenutno zelo slabo. Mi sicer želimo boljše sodelovanje, vendar dosedanji odnosi niso najboljši. Kaj pa z žičničarji kaj sodelujete? Moram reči, da smo v sodelovanju s podjetjem Velika planina, zaklad narave precej napredovali, odkar je v vodstvo prišel Dušan Božič-nik in imamo sedaj zelo dobre odnose. Sedaj se lahko o vsem pogovorimo. Nekaj se govori o umetnem snegu na smučiščih. Kako pastirji gledate na to? Božičnik pravi, da se bo bolj zavzemal za razvoj letnega turizma in da umetnega zasneže-vanja, dokler bo on tu, ne bo. Mi smo namreč odločno proti takim posegom, ki bi nam uničevali travno rušo. Ta se namreč v visokogorju dosti počasneje obnavlja kot na niže ležečih smučiščih. Kako pa gledate na to, da bi obiskovalcem planine bolje predstavili tudi naravne znamenitosti, kot so na primer Vetrnice? Planinsko društvo Bajtar je ob ustanovitvi dalo to v svoj program. Mi smo pripravljeni sodelovati. Vendar sedaj vse stoji. Katere vasi imajo pašno pravico na Veliki planini in morda še podatek, koliko članov šteje pašna skupnost. In še ne koncu, kaj ste postorili na planini pred začetkom letošnje paše? Pašno pravico na planini imajo kmetje iz Bistričice, Za-kala, Okroglega, Klemenče-vega, Stranj, Sidraža in sv. Lenarta ter delno iz Laniša in Kosiš. Na planini stoji sedaj 62 bajt, članov Pašne skupnosti pa je 64. Spomladi smo uredili ograjo okrog pašnikov, očistili smo planino in postorili še marsikaj. Seveda pa mora vsak poskrbeti tudi za ureditev in popravilo svoje bajte. In kaj še lahko rečete na koncu? Le to lahko rečem, da če bi vsi tako čuvali planino kot jo mi, bi bila lahko dosti bolje ohranjena, kot je sedaj, ko se drugi vtikajo vanjo. Želimo si tudi tesnejšega in boljšega sodelovanja z občino! Pa dobro pašo vam želimo, velikoplaninski pastirji! FRANC SVETEU 60 let skupnega življenja Ovijačevih OBVESTILO Republiški zavod za zaposlovanje območna enota Ljubljana - Urad za delo Kamnik obvešča, da s 1. julijem 1995 prehaja na enotni način izplačevanja denarnih nadomestil in denarnih pomoči upravičencem iz naslova brezposelnosti. Izplačila bodo nekoliko pozneje, rokovnik izplačilnih dni do konca tega leta je sledeč: 14. julij, 11. avgust, 15. september, 13. oktober, 15. november, 15. december. Od 1. junija 1995 dalje izvajamo program subvencioniranja pripravništva le za iskalec zaposlitve, ki so na Zavodu prijavljeni več kot 12 mesecev. Za pospeševanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve pa še vedno izvajamo program refundacije prispevkov v skladu z 48. a členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Vloge za republiške štipendije naj dijaki predložijo do 5. septembra, študentje pa do 30. septembra. Dodatne informacije lahko dobite osebno na Uradu za delo Kamnik, Ka-juliova pot 11. Marija in Jernej Ovijač iz Most sta 6. februarja letos praznovala 60-ietnico poroke. Svoj biserni jubilej sta 4. junija skupaj z zakonskimi jubilanti iz celotne farc potrdila še pred Bogom. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Ob slovesu na kamniških Žalah Davorin Matičič (1966 -1995) So trenutki, ko je molk primernejši in zgo vornejši od kakršnihkoli besed. Tak trenutek je tudi sedanji, ko se v krogu tvojih najdražjih, prijateljev, sodelavcev in znancev poslavljamo od tebe, dragi Davorin. Pretreseni, žalostni in prizadeti smo pogreznjeni vsak v svoj molk spominov nate, v nemo obujanje doživetij s teboj in v tihoto, ki nastaja ob slovesu od sina, brata, nečaka, strica, svaka, bratranca, sodelavca, prijatelja, znanca. V onemelem trenutku slovesa od tebe, dragi Davorin, pa vendarle ne ostajamo neprizadeto gluhi za odzvanjanje mnogih sledi, ki so jih zapustila srečevanja, skupno delo, prijateljevanja in druženja s tabo. Zdi se, da šele zdaj prepoznavamo vse tisto, kar je osebnega zaznamovalo stičišča naših življenjskih poti do trenutka ob zatonu prejšnje nedelje, ko si se tragično pogreznil v molk drugačnega časa. Spoštljiv poklon v času slovesa, ko nam primerne besede nemijo, sami v sebi čutimo kot prizadetost ob tvojem odhodu. To je hkrati tudi spoznanje nemoči pred usodo, soočenje z resnico, katere del smo tudi sami: nemogoče jo je preglasiti s še tako kričavostjo in razvpitostjo sodobnega sveta. Ne da seji, tej resnici, izogniti, še manj ubežati. Preden pa se sleherni od nas sreča z njo kot s poslednjim spoznanjem, se mu po drobcih navadno odstira kot usoda drugega, bližnjega, prej poklicanega v njeno nemo dokončnost. Slovesa tistih, ki so nam blizu in jih imamo radi, so kot okruški, ki nam tanjšajo postavo vsakršnega napuha, domišljavosti in utvar: vse bolj razgaljajo bistvo, resnico o omejenih koordinatah našega zemeljskega popotovanja. Neizbežnost, ki prej ali slej zaznamuje vsakogar, pa naj smo si to pripravljeni priznati ali ne. Tako nas tvoja nenadna po-greznjenost v prostrani molk, dragi Davorin, nemo opominja in svari; duši nam ne samo besede slovesa, ampak vsakršno razumljivo govorico. Kar premoremo, je kvečjemu pritajeno golčanje, jeclja vi odsev zamrlih podob skupnih trenutkov in doživetij s teboj, ki so se nepreklicno dokončno iztekla. Za tvoje najbližje je bila to ljubezen in povezanost s teboj, odkar si prišel na svet, pa vse do usodnega trenutka, koje bila v gluhi noči tvoja pot končana; samo oni vedo, kaj vse je bilo vmes in kako neizbrisne sledi zapuščaš v njihovih življenjih. Vrstnikom iz soseščine si bil del prenekatere igre in zgodbe, odigrane na dvoriščih ob kovačiji tvojega otroštva pod strmim vznožjem starodavnega čuvarja domačije, kamniškega simbolnega Malega gradu. Pri sošolcih, dragi Davorin, ostajaš v sledeh spominov na leta dogodivščin ob srečevanjih z novimi obzorji znanja, dotlej neznanih vednosti, pa tudi življenjskih spoznanj in izkušenj; to te je izučilo in izoblikovalo za poklic in delo, ki sta spet novemu krogu tvojih sopotnikov, sodelavcev, zaznamovala desetletni vsakdan tvoje prisotnosti, sodelovanja, prijateljevnaja, tovarištva. Bil si mnogokje, kamor je moglo seči življenje v svojem vsakodnevnem ritmu, in povsod tam te bomo pogrešali. Tistim, ki smo na različne načine skušali bogatiti duhovno razsežnost življenja s kulturo, boš ob intimnih vračanjih v leta oživljene kamniške godbe v okviru društva Solidarnost pomemben del tega spomina; s svojim instrumentom si skoraj deset let barval zven tega orkestra, ki si mu bil po družinski tradiciji zvest in predan tudi ti. Sodeloval si tudi pri drugih zvrsteh ljubiteljske kulture, kjer si z ozvočenjem pripomogel k boljši slišnosti pevcev, instrumentalistom igralcev; s tehniko si posredoval sporočila napovedovalcev tistim, ki so jim bila namenjena. Marsikateri svoj prosti trenutek si žrtvoval za pri-pra vo prizorišč kulturnih prireditev, scene, svetlobne opreme, dekoracije in še marsičesa, kar je bilo pač potrebno in za kar vedno manjka pridnih rok. ludi to svoje delo si za vselej opravil, dragi Davorin. Naj ti ob slovesu za vse še enkrat rečemo: iskrena, hvala. Pogrešali te bomo, dragi prijatelj. Čutimo, kako nebogljene in nemočne so te besede ob skrivnostni razsežnosti trenutka, ko te spremljamo k poslednjemu počitku ob vznožju domačih planin. V spominu si poslednjič v svojem prekratkem življenju prisoten v upravnih prostorih Zveze kulturnih organizacij in kot da spet oživljajo tvoje besede, izrečene le kak dan pred nepredvidljivim udarcem usode: »Na Žalah sem bil in posadil rože na grob naše mami. Danes je njen rojstni dan. Naj ga ji polepšajo in cvetijo tja do jeseni.« Zdaj bodo cvetele tudi tebi, dragi Davorin. Naj se jim pridruži tudi raznovrstno cvetje, ki ga na prvi poletni dan za slovo in hvaležen spomin nate polagamo na tvojo prerano gomilo. Počivaj v miru, dragi Da vor! TONEFTIČAR Proslava dneva državnosti z maratonom Moste 95 Pred začetkom maratona v malem nogometu med Mostmi in Suhadolami je bila proslava v počastitev dneva državnosti. Po igranju himne in uvodnih besedah Anite Erce je o pomenu dneva državnosti in dogodkih pred štirimi leti prisotnim športnikom in občinstvu spregovoril Ivan Pristovnik, tajnik občine Kamnik. Sledila je predstavitev igralcev. V znak miru je poletela jata 50 golobov pismonoš. Točno ob 21. uri v petek se je začel maraton, začetni udarec je dal predsednik KS Pavle Štebe. Kljub dežju, ki je začel padati že dan pred prireditvijo, so požrtvovalni organizatorji izvrstno pripravili prireditev. Omeniti velja Borisa Čebulja, Srečka Kosa, Sandija Pibernika, Tomaža Radšela in druge. Z nasveti jim je pomagal Miha Repnik, ki je za to priložnost izdelal veliki elektronski semafor. V dežju so morali pripraviti igrišče, postaviti drogove za razsvetljavo, veliki šotor, pod katerim so ekipe med menjavo počivale, potegniti so morali elektriko iz oddaljene zgradbe KS, ozvočenje, točilni pult za prezeble gledalce in hrano ter veliko vročega čaja za mokre in utrujene tekmovalce. Med tekmo se je ob igrišču nabralo veliko vode, zato so morali odtoke očistiti s cisterno. Finančno je prireditev podprlo 30 obrtnikov, podjetnikov in trgovcev ter gostilničarjev iz domače KS ter zavarovalnica Adri-atic in Napredek Domžale. Kljub dežju je bilo vseh 24 ur ve- liko obiskovalcev. Vsi so izrazili priznanje in zadovoljstvo, da so mladi v Suhadolah, Mostah in Žejah zaživeli. Povedati je treba, da so se vsi organizatorji tega maratona prvič samostojno lotili organizacije prireditve brez sodelovanja bolj izkušenih, ki so doslej v Mostah organizirali kulturne ali športne prireditve. Na vsaki strani je sodelovalo po 6 ekip, to je 6x5 igralcev. Po-vedli so Moščani, toda Suhadol-čani so začeli silovito in že po 52. minuti vodili s 15:4, po dveh urah s 23:14, po 6 urah so zmago prevzeli Moščani z rezultatom 52:51. Na koncu je bil rezultat 302:205. Tristoti gol so si Suhadolčani zabili sami, da so Moščanom preprečili veselje in valjanje po mokrih tleh. Najboljši strelec je bil Igor Žinič s 86 zadetki po 7 urah igranja, Robi Lah s 45. zadetki po 5 urah igranja (oba sta podpisala pogodbo z NK Domžale), sledijo Roman Kosirnik 42, Sandi Piber-nik 30, Grega Kosirnik 28, Uroš Košir 20, Boris Čebulj 19, Iztok Bedrač 17, Andrej Lap 17, itd. Tekmuje se sicer zaradi rezultata, toda tokrat so bili zmagovalci vsi, saj so zdržali 24 ur v resnično nemogočih pogojih. Ob zaključni slovesnosti je v svojem nagovoru Pavel Štebe dejal, da so dokazali, da ima tudi generacija, ki prihaja, močna srca, kar so njihovi predhodniki v Mostah že večkrat dokazali. Po podelitvi pokalov obema ekipama ter najboljšemu strelcu in golmanu so napravili skupni posnetek, na katerem ni manjkala su-hadolska maskota - žaba. VINKO OVIJAČ KAMNIŠKI OBČAN kultura 6. JULIJA 1995 Razstava Dušana Sterleta Teater, ki se mu reče življenje Grafični oblikovalec in slikar DUŠAN STERLE, ki razstavlja svoje najnovejše slike v hramu Lužar v Kamniku, je že od začetkov svojega slikarskega ustvarjanja izrazit figuralik, sopotnik srednje generacije slovenskega figurativnega slikarstva. To je generacija figuralistov, h kateri lahko prištevamo na eni strani foto-realističnea Rudija Španzla in že pokojnega virtuoznega Barda Iucundusa, na drugi strani pa brutalno ekspresivnega Marjana Skumavca.na katerega slikarstvo se navezuje tudi likovno ustvarjanje Dušana Sterleta. Že od vsega začetka močno socialno angažirano Sterletovo slikarstvo je iz začetne realistične faze in hiperrealističnih eksperimentov v zadnjih letih prešlo v močno ekspresivno figuraliko. Ravno karikiranje oseb, ekspre- sivni naboj in značilni slikarski rokopis so prepoznavne značilnosti tega slikarstva. Sterletovi upodobljenci in scenografija so iz sveta socialnih odrinjencev, marginalcev vseh vrst, ljudje iz družbenega obrobja, izgubljene eksistence iz socialnega dna; skratka, to je teater, ki se mu reče življenje, kjer nastopajo pijanci, potepuhi, namiguše, bedne kreature iz črnih kronik... Sterletovo slikarstvo je svet mo-rečih sanj, ki so še kako resnične, obup in nesmisel, svet grotesknih figur, mrličev in norcev, zmes norosti in bolečine. V najnovejši seriji podob v mešani slikarski tehniki na kartonu je začel slikar upodabljati antipod tega sveta. V karikirano groteskni obliki, z dobršno mero ironije in humorja, odstira podobe iz samozadovoljnega meščanskega življenja: malomeščanske filistre, obrekljive dušebrižnike, spogledljive mladenke, vase zagledane nastopače, puhloglavce vseh vrst, seksualne obsedence, notorične bedake, duhovne maloposestnike, skratka do skrajnosti je aktualiziral in karikiral sicer vsakdanje nepo-membneže. Še posebno je neizprosen v slikarskem karikiranju »nežnega spola«. Erotično izzivalne poze in podobe namigujo-čih in nedvoumnih mladenk, pa tudi sumljivih in kupljivih dam, so v svoji groteskni pojavnosti izvrsten slikarski dokument o radoživi erotičnosti in seksualnosti. Dušan Sterle je kritičen in neprizanesljiv, pa tudi ironično hudomušen slikarski kronist ljudi v našem času in prostoru, ki jih v naši naglici in hlastanju ter pehanju za, sami ne vemo čim, niti ne opazimo ali namerno pre-zremo. Opozarja nas na neizpodbitno dejstvo, da živimo /pre/hi-tro, nevarno, zlagano, površno in prazno. DUŠAN LIPOVEC Dušan Sterle pred razstavljenimi slikami Odprta razstava slikarskih del Dušana Sterleta Od sobote, 24. junija, so v Hramu Lužar razstavljene slike Kamničana Dušana Sterleta. Ob odprtju so se zbrali številni slikarjevi prijatelji in drugi ljubitelji likovne umetnosti. Večer so popestrili voditelj Iztok Čebašek, Tomaž Pengov, Evgen Jurič, Bogo Sajovic in Dušan Lipovec. Ob tej priložnosti je Iztok Čebašek vodil krajša pogovora z županom Tonetom Smolnikarjem in predsednikom občinskega svega občine Kamnik Igorjem Podbrežnikom. V. MEJAČ Iztok Čebašek in župan Tone Smolnikar med pogovorom ob odprtju razstave. Nova knjiga založbe Harlekin Jaz pa rišem Založba Harlekin iz Kamnika je na slovenski knjižni trg poslala nov, izvrsten priročnik za otroke, ki so ga preprosto naslovili - Jaz pa rišem. Otroci, starši, učiteljice in vzgojiteljice so dolgo časa čakali na tako knjigo, s pomočjo katere bodo kmalu postali pravi risarski mojstri. S knjigo Jaz pa rišem se bodo mladi risarji postopno naučili risati 30 najbolj priljubljenih živali, od domačih in gozdnih, pa vse do tistih, ki jih otroci poznajo le iz knjig ali iz živalskega vrta. Akademska slikarka in ilustratorka Marija Prelog je poskrbela, da bodo iz likov in črt, pa tudi z nekaj domišljije, na papirju kmalu zaživele čisto prave živali. Mladinska pisateljica Matea Reba je bogatim ilustracijam dodala še 30 hudomušnih opisov živali, torej 30 drobnih in nenavadnih zgodbic iz živalskega sveta. Mladinska pisateljica Matea Reba je v dobrih štirih letih delovanja založbe Harlekin izdala že šest svojih knjig, pravi pa, da se v njenem pletenem kovčku skriva še veliko dobrih besedil za otroke. Že to jesen bo izšla njena sedma knjiga z zgodbami o kraljični Žužiki, ki se jim bodo mladi bralci zagotovo od srca nasmejali. Med mladimi bralci je še vedno zelo priljubljena knjiga Zmajček Bim, zelo dobro pa poznajo dogodivščine dvojčkov Grege in Jakoba in treh čarovnic Fani, Pepike in Mince. Matea Reba se je 1992. leta na svojevrsten način lotila še ekološke problematike in tako je nastala knjiga Jurček in Packarija, ki jo je založba Harlekin v nakladi 5000 izvodov brezplačno razdelila vsem slovenskim razredom od 1. do 4. razreda. V. MEJAČ čarovniška zabava pred knjižnico Hura, počitnice! Začetek počitnic je bilo treba zares dostojno pričakati. Ravno zato smo Mladinski center in Matična knjižnica Kamnik pripravili čarovniško zabavo ob začetku počitnic, ki smo jo naslovili kar HURA, POČITNICE! Zato se je v četrtek, 22.6., med 9. in 12. uro pred knjižnico zbralo kar nekaj otrok, željnih zabave, pa tudi nekaj pravih Čarovnic. Na dvorišču je bil pravi čarovniški kotel, v katerem je - brez dvoma tudi čisto prava - ČAROVNICA HELENA kdaj pa kdaj pričarala bonbone. Otroci so po asfaltu lahko risali, pletli zapestnice prijateljstva, se olepšali s čarovni-škimi pikami. Vedro razpoloženje je pričaral ansambel Zvonček. Pevec je popolnoma pravilno ugotovil, da so počitnice čisto v redu pa da bi se lahko vsak dan tako lepo imeli. Zato bomo rekli tistemu ministru tam gor, da bi se lahko zmenili, da bi imeli vsak dan počitnice. Gostja je bila tudi MATEA REBA, ki se tudi menda spozna na čarovnice, če lahko sodimo po njeni knjigi ČIRA, ČARA - NOČ JE TU. Njene čarovnice so sicer v svojem kotlu kuhale noč, mi pa smo v našem imeli le sladkarije. Matea je s seboj prijazno prinesla kar nekaj svojih knjig, ki jih je razdelila med otroke. Za konec so se od nekod na metli pripodile male čarovnice, ki so s TINO BERG ANT zaplesale čarovniški ples. Tina je pozneje ob prijetni glasbi otroke naučila, kako se tem rečem streže, zato so hitro obvladali nekaj čarovniških plesov. KOČNA nas je oskrbela s poceni lučkami Ljubljanskih mlekarn, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Prav luštno je bilo. Počitnice smo pričakali z dobro voljo in z Mateino knjigo. Če pa nanese, da bo na kak počitniški dan deževalo, pa tudi na sončen dan vam kaj takega ne bo škodilo, jo vzemite v roke in seveda preberite. -bp- Ta glavna med čarovnicami je bila Helena Sterle foto: -U- Matična knjižnica Kamnik Mala Drčar, knjižničarka v Domu upokojencev Tudi če bi imeli troje »špegle«, bi še brali! Branje lahko popestri tudi pozno starost. In ravno zato imajo v Domu upokojencev v Kamniku majhno, a prijetno knjižnico, ki je tudi dislocirana enota Matične knjižnice Kamnik. Knjižnice moramo približati ljudem, tudi tistim, ki težko hodijo daleč od doma. Zato je ta namenjena stanovalcem, pa tudi osebju. V Domu upokojencev je knjižnica nadvse prijazen prostor. Okno je obrnjeno proti zelenemu travniku, s polic pa vabijo knjige in se ponujajo, da pomagajo popestriti domsko popoldne. Zdaj knjižnico vodi in ureja ter knjige izposoja gospa Mala Drčar, ki kljub visoki starosti kaže vedrino duha in še veliko energije, saj je knjižnica zelo skrbno in natančno urejena, prav tako vsa potrebna evidenca za izposojo in vračilo. Knjižnica, ki jo ureja, vsebuje okrog 800 knjig, ki so bile Domu podarjene (največkrat gre za darove stanovalcev), 613 knjig pa jih je iz Matične knjižnice Kamnik. Gospa Drčar-jeva pravi, da stanovalci zelo radi berejo, da si izposojajo tudi po več knjig. »Kdor le more, se poslužuje knjižnice. Tudi če bi imeli po troje 'špegel', bi prišli po knjige,« seje nasmejala naša sogovornica. Vendar pa je tudi povedala, da je težava starejših v tem, da slabo vidijo in da težkih knjig ne morejo držati v rokah. Zato imajo radi broširane knjige. In kaj stanovalci Doma radi berejo? »Najbolj priljubljene so večernice, pa broširane knjige. Moške zanima vojna pa te stvari, da je le malo bolj napeto. Ker so radi brali Radar, mi je sin kar od doma prinesel celo vrečko starih številk. Da bodo le lahko brali,« pravi gospa Mala. Sicer pa imajo v Domu pestro življenje, zlasti v dopoldanskih urah. Kot nadomestilo za branje so tudi bralne ure, ki so dvakrat tedensko, med' katerimi jim terapevtka bere po zvočniku. Sicer pa so priljubljeni tudi filmi, zato tudi gledajo videokasete. »Za branje je več časa popoldne, ko se nič ne dogaja. Včasih me bralci že čakajo pred knjižnico. Tudi pet minut ne smem zamuditi. V knjižnico je vpisanih 72 članov, poleg stanovalcev tudi osebje. Veliko jih me prosi, da sama izberem knjige zanje, ne pretežke in z velikimi črkami,« je razložila naša sogovornica. Med pogovorom o tem in onem je bilo kaj hitro moč zaznati, da so gospe Mali knjige precej blizu. Pozna avtorje in njihova dela, mnogo ve in je sploh ži-, vahna sogovornica. Ravno pravšnja za knjižnico! Pred njo so to delo opravljale Mercedes Budau, Anica Ivec, Olga Gor-jup in predvsem Marija Lavrič. Mala Drčarjeva je bila pred vojno kot mlado dekle učiteljica v Šentrupertu pri Laškem, po vojni je pomagala možu v zobozdravstveni ordinaciji, upokojitev pa je dočakala kot direktorica Dijaškega doma, kar je bila 13 let. Lani je po 53 letih spet obiskala svoj prvi službeni kraj, ko sta šli s hčero na izlet. Izkušnje, znanje in načitanost so jo zdaj pripeljali v prav posebno vrsto knjižnice. Življenju v Domu seje privadila. Pravi, da je težak samo začetek, potem pa je marsikomu lepše tu, kot bi mu bilo doma. Kamniška knjižnica gospe Drčarjevi izreka zahvalo, ker razširja bralno kulturo tudi med starejše in oslabele ljudi. BREDA PODBREZNIK MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Obvestilo o poletnem delovnem času Zaradi dopustov bo knjižnica od 1. julija do 1. septembra odprta: - ponedeljek, torek: od 13. do 19. ure - sreda, četrtek, petek: od 9. do 15. ure. ************************ Obveščamo, da smo začeli z izposojo videokaset. V poletnem času bo rnedioteka z video in avdio kasetami odprta: ponedeljek od 13. do 19. ure, sreda in petek od 10. do 13. ure. Kasete si lahko izposojajo člani knjižnice. Izposojnina je 200 SIT; rok izposoje je dva dni. ************************ VABILO V POČITNIŠKO LUTKOVNO DELAVNICO Od 14. do 18. avgusta od 9. do 12.30, v Matični knjižnici Kamnik. Lutkovno delavnico po literarnih predlogah bo vodila pedagoginja Andreja Štorman Primerno za učence nižjih razredov osnovne šole. Prijave sprejemamo po teL: 812-597. Zahvala in povabilo Članice ŽPZ »SOLIDARNOST« Kamnik se ob zaključku pevske sezone 94/95 in v svojem jubilejnem letu - 20-letnici aktivnega delovanja - iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, da je bila tudi ta pevska sezona uspešna. Posebej se želimo zahvaliti podjetju N. N., d. o. o. in g. Miheli Glavač, Mogy studiu, podjetjem Meso Kamnik, Žito Kamnik, Kočna Kamnik, VIPI, d. o. o. iz Brezij, slaščičarstvu Oražem iz Godiča, cvetličarni Lap in naši aranžerki ga. Marti Čeh ter vsem neimenovanim, ki ste nam pomagali. Seveda pa tudi g. Tonetu Ftičarju, ga. Fani Zorman in g. Božu Matičiču iz ZKO Kamnik. Ob tej priložnosti pa vabimo vse, ki jim ne manjka veselja do petja in prijetne družbe, naj se nam pridružijo v naslednji pevski sezoni 1995/96, v mesecu septembru ali nam pišejo na naslov: ŽPZ »Solidarnost«, Japljeva ul. 2,61240 Kamnik, tel.; 831-612. Vsem skupaj želimo prijetne počitnice. Pevke ŽPZ »SOLIDARNOST« in zborovodkinja 6. JULIJA 1995 med mladimi KAMNIŠKI OBČAN f Zaključni nastop učencev Glasbene šole Kamnik Utrinki iz vrtca Mojca - Svilanit 7. junija smo v Glasbeni šoli Kamnik prisluhnili oddelčnemu nastopu učencev smo tudi kvartetu klarinetov - Niki Vuković, Uroš Go-renc, Jaka Burger in Samo Kvartet klarinetov ■ z leve: Uroš Gorenc, Siki Vuković, Jaka Burger in Samo Jerman. ob zaključku šolskega leta. Njihov mentor je prof. Rado Rijavec. Predstavili so se na klarinetu in saksofonu, na klavirju pa jih je spremljala prof. Martina Golob-Bohte. Naslednji dan, 8. junija, pa je Glasbena šola ob koncu šolskega leta pripravila še zaključni javni nastop svojih najboljših učencev. Številni prisotni so z navdušenjem pozdravili prisrčen nastop Tomaža Krta in Grega Zabavnika, saj so uživali ob štiriročno izvedeni klavirski skladbi. Gregor Drčar in Lucija Perko sta zaigrala na klavirju; Ajda Kralj na violini; nastopil pa je tudi duet sester Logar - Lea je igrala čelo in Špela kljunasto flavto. S saksofonom se je predstavil Primož Rakef; prisluhnili pa Jerman. Na harmoniko nam je igral Simon Sitar. Zaigral je tudi kvartet trobent v sestavi: Miha Žnidar, Luka Žni-dar, Uroš Sušnik in Denis Gr-kman ter kvintet kljunastih flavt: Rok in Nina Vengust, Luka Žnidar, Domen Veter-nik in Jožica Rus. Za zaključek pa je zaigral godalni orkester in kitarski ansambel, ki sta ga pripravila mentorja prof. Janez Klobčar in Ivo Drolje. Večer sta polepšali gostji - nekdanji učenki glasbene šole Kamnik - violinistka Anja Skalar, ki je pravkar končala srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, in Eva Bohte, ki prav v teh dneh končuje glasbeno akademijo v Ljubljani. VERA MEJAČ Bliža se čas počitnic, čas veselja, sproščenosti, upanja in želja. Bližajoči se čas počitnic pa prinaša tudi zaključke. Takšne in drugačne. In junij je v vrtcu čas pričakovanj, čas slovesa za bodoče šolarje - junij nam vsem pomeni pričakovanje in veselje, upanje in želje. Tudi nas v vrtcu Mojca je pritegnilo značilno junijsko vzdušje. Smo kot velika družina, ki je našla svoje zavetišče v bloku, v ulici Matije Blejca. Lepo se imamo. Odločili smo se, da si pripravimo prav poseben zaključek vrtčevega leta. Odločili smo se, da si bomo za letošnji zaključek vse dobrote, ki pripadajo slovesu, naredili sami. Štirje otroci nam odhajajo v šolo, dva v druge enote. In posloviti se od vrtca -ne, to pa res ni kar tako! Zato smo se odločili, da si bomo spekli dve torti in naredili pravo čokoladno salamo in mini pizze. Vendar so potrebne tudi priprave. In to kakšne! Najprej je bilo potrebno vse nakupiti, ugotoviti, kaj vse potrebujemo, potem pa brž na delo. In ko smo vse potrebno zbrali, smo se ga lotili. Dve torti - to pa vendar ni kar tako. Tako smo v sredo spekli najprej dva biskvita, ki smo ju potem pustili počivati do četrtka. To pa je bil naš dan. Najprej smo okrasili in dokončali naši torti. Bili sta pravi lepotici. Nato smo se lotili pripravljanja čokoladnih salam in nazadnje smo si pripravili še mini pizze. Bilo je pravo veselje, verjemite! Ko smo vse ustvarili, smo si pripravili in uredili sobe, kajti za dobro počutje je nujno potrebna lepo urejena soba. Zdaj pa smo se lahko lotili vseh naših dobrot, ki smo si jih pripravili. Šele sedaj smo ugotovili, koliko truda in energije smo vložili v sladkarije, ki smo jih potem bistveno hitreje pojedli. Vmes smo imeli tudi dve »vrtčevi poroki«, se poslikali, razdelili malim šolarjem darila, športne in prometne značke, se poveselili in že je bilo konec. Kako hitro minejo minute, ki so polne veselja in radosti. Ob koncu smo ugotovili, da nam je naše malo slovo od letošnjega šolskega leta lepo uspelo. A to še ni vse. V soboto odhajamo skupaj s starši na izlet v Kranjsko Goro. Ker se znamo sprostiti in veseliti, smo prepričani, da nam bo tudi tam tako lepo. Ob tem bi se radi zahvalili tudi vodstvu vrtca in ga. Marinki Bo-roša, ki nam je s svojim razumevanjem naših želja omogočila tako lep zaključek. Z upanjem, da se bomo še naprej tako prijetno imeli, vas pozdravljamo otroci iz vrtca Mojca z Alenko in Metko! ALENKA FUJAN Takole smo pekli torto Likovna delavnica se predstavi Del učiteljskega zbora Glasbene šole Kamnik z ra vnatelje m Fran-cijem Lipičnikom po zaključnem nastopu njihovih učencev. Z leve spredaj: Irena Vidic, Franci Lipičnik, Martina Golob-Bohte, Janez Krt in Darka Skalar; zadaj z leve Ivo Drolje, Rado Rijavec, Marija Holcar in Janez Klobčar. Bilo je sončno sredino popoldne. Sonce je vabilo ven, na sprehod, na igrišče, v vrtec pa so prihajale mamice z otroci na zaključek likovne delavnice. A pojdimo lepo po vrsti. Od novembra je vsako drugo sredo od 17. do 19. ure v WE Ro-žle potekala likovna delavnica za otroke od 4. do 7. leta starosti. Večinoma sojo obiskovali otroci, ki hodijo v vrtec, čeprav so bili vabljeni tudi tisti, ki so v varstvu doma. Pri svojem delu smo preizkušali najrazličnejše materiale: papir, mavec, glino »super« plaste-lin play doh, različne gnetljive mase, barve, »spopadli« smo se celo z žeblji in kladivom. Nastajali so čudoviti izdelki: risbice, slike, lepljenke, praskanke, prstne lutke, priponke za mamice, maske in še kup drobnih izdelkov, ki so jih otroci ponosno nosili domov. Vsakič sva občudovali nastale izdelke. Vsi so bili izdelani po enakih navodilih, na enak način, a vendar so različni. Vsak otrok je v svoj izdelek vgradil delček sebe, del svojega sveta, v katerega odrasli navadno ne smemo ali ne znamo vstopiti. To je bil tudi najin namen - ponuditi otrokom čimveč možnosti, da preko likovnega ustvarjanja razvijajo svojo domišljijo in ustvarjalnost. Že od začetka sva nameravali na zaključek povabiti tudi starše, saj je za otroka posebno doživetje, če ustvarja skupaj z očkom in mamico. Zato so tistega lepega popoldneva, 24. maja, otroci pripeljali tudi mamice. Skupaj smo izdelali ročne lutke, malo smo se posladkali in pripravili razstavo. O razstavi ni bilo nobenih obvestil zunaj vrtca, saj bi se lahko zgodilo, da bi se izdelki, ki so jih imeli doma, pogubili ali po- kvarili. Zato sva se odločili, da se razstava »na ogled postavi« samo za starše, ki pridejo v vrtec po otroke. A bilo je kaj videti! Starši in otroci so prinesli s seboj prav vse, celo tiste risbice, ki so nastale »kar tako«, nenačrtovano. Za to se vam, dragi starši in otroci, prisrčno zahvaljujeva, saj ste s tem dokazali, da cenite najino (in naše) delo. Ni vedno lahko po končani službi popoldne še enkrat priti v vrtec. Najbrž je bilo tudi vam kdaj težko pripeljati otroka k likovni delavnici. A radovedne oči in vedno isto vprašanje: »Kaj bomo pa danes delali?« ter ponos ob nastalem izdelku govorijo, da je vredno truda. Prepričani sva, da se s tem strinjate tudi starši. Zato še enkrat hvala za sodelovanje in nasvidenje v prihodnjem šolskem letu. VZGOJITELJICI RENATA SEMPRIMOZNIKIN LJUBA LAJMIŠ Cankarjevo tekmovanje Sobota. Zbudilo me je sonce. Se na pol v spancu pogledam na živo rumeno budilko, ki tiktaka na polici, tik nad mojo glavo. Zlovoljno se premetavam in se najprej sploh ne spomnim, zakaj sem se danes zbudila tako zgodaj. Tedaj se zavem. Cankarjevo tekmovanje. V hipu sem budna. Zagrabim liste, ki ležijo na polici in ponavljam snov. Postanem živčna. V glavi mi kar naprej odmeva vprašanje: »Sem se dovolj učila?« Kar sama si odgovorim: »Kar bo, pač bo.« Zlezem iz postelje in se napotim v kopalnico. Spet ne najdem svojega glavnika. Zagrabim krtačo in si hitro raz-češem lase. Grem v kuhinjo, pojem, se oblečem, voščim staršem dobro jutro in planem iz hiše. Čudovit dan. Globoko vdihnem svež jutranji zrak in se odpravim k šoli, kjer me že čaka Zijad. Skupaj čakava in se zatopiva v pogovor. Nato se pripeljeta tova-rišica in sošolka Andreja. Odpeljemo se. Med vožnjo razigrano klepetamo. Tovarišica se mi ne zdi nič več tako stroga in uradna, kot sem jo navajena. Vožnja hitro mine in že smo tam. Pred šolo, v kateri tekmujemo. Tudi učenci iz drugih šol so že zbrani. Spet se me poloteva živčnost. Tovarišica nam zaželi srečo in že se razdelimo po razredih. Usedemo se in dobimo modre kuverte, na katerih so napisane naše šifre. Pod njo leži list, na katerem je naslov spisa. Kri mi udari v glavo. Kaj?! Pogledam Andrejo in tudi ona postaja živčna. Naslov mi ni bil prav nič všeč: Ko spiham prah z besed. Kaj bom napisala? Potem nam liste poberejo in nam postrežejo s testi. Test rešujem hitro in še kar zbrano. Zdi se mi lahek. Spet postajam živčna. Pogledujem na veliko zaprašeno uro, ki visi na rumenkasti steni razreda. Zdi se mi neprijazna in zlovešča. Zamerim ji, ker tako hitro pretaka čas. Čas se je iztekel. Na srečo sem test pravočasno oddala in meni se zdi, da kar dobro rešila. Dobila sem list s spisom. Živčnost se stopnjuje. Roke se mi potijo. Srce ni razbija. Nikakor ne najdem zamisli, kaj bi napisala. Začnem. Pišem hitro in kar se da pravilno. Pogledam Andrejo. Piše. Videti je zadovoljna. Zavidam ji. Poskušam čim bolj umetelno obračati stavke. Končno! Spis je končan. Odidem. Vsi so razburjeni. Na hodniku nas čaka tovarišica. Pogovorimo se o spisu in testu ter odidemo. Med vožnjo pregledujemo rešitve. Preseneti nas: pelje nas v Dairy Queen. Fast food restavracijo. Naročimo sladoled. Pomirim se. Čisto. Počasi ližemo sladoled. Po kar dolgem sedenju odidemo. Oh, ne! Avto imamo parkiran na avtobusni postaji. In avtobus je pripeljal ravno zdaj! Šofer je jezen. Končno se odpeljemo. Vožnja je prijetna in sproščena. Kljub slabemu občutku se domov vrnem s pregovorom: »Važno je sodelovati, ne zmagati.« URŠKAPIRC,8.a OŠ Stranje Kruhek naš vsakdanji V zadnjih dneh aprila so na podružnični šoli Gozd potekali interdisciplinarni dnevi na temo KRUH. Zato smo že kar v ponedeljek odšli v pekarno. Vodila nas je gospa Bernarda. Pokazala nam je, kaj vse rabijo za peko kruha in drugih dobrot. Pokazala nam je, kje pečejo krofe, strojček za drobno pecivo in tudi stroj, v katerem peki mesijo testo. Takrat pa sem zagledala velikanske čipse, ki so bili na velikih vozičkih. Bernarda nam je povedala, da to niso čipsi, ampak mlinci. Niso bili tako okusni, kot smo mislili. Ogledali smo si električno sito za sejanje moke, me-šalnike, strojček za oblikovanje štruc. Pokazala nam je peč, v katero gre veliko hlebcev. Pokazala nam je tudi, kako se delajo rezanci. V pekarni so nam postregli s sokom, piškoti in drugim drobnim pecivom. Ogledali smo si tudi, kako režejo star kruh in iz njega izdelujejo drobtine, pa tudi prodajalno. Poklic peka je zelo težak, saj mora delati predvsem ponoči, da zjutraj lahko kupimo svež kruh. Zato se za ta poklic odloči malo ljudi, pa tudi vztraja jih pri tem delu malo. Prijazen lastnik nam je podaril še dve knjigi: Pekarna Feliks in Kruh na Slovenskem. Za lep sprejem in prijazno vodenje po pekarni Alfonza Hro-vata v Komendi se lepo zahvaljujemo učenci in učiteljici iz podružnične šole Gozd. ANKA HANČIČ 4. r. podružnica Gozd Naše poti... Prihajamo iz vrtca Bakovnik, natančneje iz vrtca Tinkara. Stari smo od dve do tri leta. Poti, ki smo jih začrtali na začetku leta, so bile tedaj še tako daleč in nekatere so se zdele za našo starost kar težko uresničljive. Zdaj, ko smo prispeli na konec, s starši ugotavljamo, da smo jih skupaj zmogli. Omogočili smo našim malčkom, da so bili začetni koraki v vrtec prijetni. To nam je uspevalo, ker smo dobro sodelovali. V tem letu smo se na naših srečanjih sestali šestkrat in poskusili pripraviti otrokom pozitivna doživetja. Uspelo nam je povezati vrtec z družino. Ob koncu leta smo že tako veliki, da bi radi sami zmogli skoraj vse, vendar pa smo za izvedbo našega zadnjega srečanja še tako potrebovali pomoč očkov in mamic. Odpravili smo se na izlet v Ljubljano. Najprej smo obiskali otroško igrišče v Tivoliju. Tu smo dobili veliko novih vtisov in naše nožice, ki se prav hitro utrudijo, so kmalu potrebovale počitek. Nato smo obiskali še sladoledni vrt, kjer so nas lepo sprejeli. Radi bi še enkrat zahvalili Tinkarini babici gospe Visočnik, ki nam je pomagala pripraviti to prijetno presenečenje in seveda lastniku sladolednega vrta gospodu Potočniku, ki je prav tako prispeval, da je bil ta dan še posebej prijeten. Spoznali smo, da so naše poti lahko kratke ali pa zelo dolge, pa vendar je najpomembnejše, kako jih prehodimo - daleč narazen ali pa tesno skupaj z roko v roki. Topel pozdrav vam pošiljamo otroci, starši, vzgojiteljica Milena Lampret in varuhinja Saša Grešnik Najlepši športni dan učencev z Vranje Peči V torek, 4. aprila 1995, smo se učenci od 1. do 4. razreda z Vranje Peči odpravili na Pokljuko. Imeli smo športni dan. Pot je bila dolga, nestrpno smo čakali, kdaj bomo prišli na cilj. Ob prihodu na Pokljuko sem bila navdušena nad zasneženo pokrajino. Naužili smo se zimskega veselja, čeprav je na koledarju že pomlad. IRENA Že nekaj časa smo se pripravljali, da odidemo na Pokljuko smučat in sankat. Večkrat nas je zadržalo slabo vreme. Ko smo dočakali sončen dan, smo se z dvema kombijema odpeljali na Pokljuko. Med dolgo vožnjo sem se slabo počutila. Ko smo se pripeljali na cilj, sem pozabila na slabost. Po malici smo odšli na sneg. Bilo je veselo. Ko smo se nasmučali in na-sankali, sta nas vestna šoferja in skrbni učiteljici varno pripeljali domov. ANICA Na Pokljuki smo se smučali in sankali. Sankači so bili bolj utrujeni, saj so morali vleči sani tudi nazaj, smučarji smo se vozili z vlečnico. Na poti domov smo se prijetno utrujeni ustavili na Bledu, kjer smo lizali sladoled in gledali labode UROŠ Ob enajstih smo prišli na Pokljuko. Po malici smo se smučali in sankali. Ob dvanajstih smo imeli kosilo. Pošteno smo se najedli. Ob pol štirih smo se odpeljali proti Bledu. Vso pot smo se prijetno zabavali na račun sošolcev. To je bil naš najlepši zimski športni dan. MATEJA 8 KAMNIŠKI OBČAN srečanja 6. JULIJA 1995 Srečanje na planini V nedeljo, 18. 6., sta Boža in Frenk, oskrbnika doma na Ki-sovcu, pripravila zabavno srečanje za prave in občasne planince. V programu so sodelovali KUD »Planšar« in gostje. Planšarji v svoji značilni noši, s »plajški« iz lipe, lesenimi coklami, klobuki, rogovi in zvonci so takoj prite- gnili pozornost, potem pa so zapeli in zaigrali s svojo zborovod-kinjo Vladko Vremšak nekaj pesmi. Vmes so nam pokazali, kako se dela »šink'lne« - skodle, ki pokrivajo planšarske koče, kako se iz skute naredi maslo v pi-nji, kako izdelujejo del molznega stroja - trinožnik, »kvambe« ali Prihod planšarjer k domu na Kisorcu. (J. Čebašek) jarm in odkrili, kaj se skriva v pastirski torbi, ludi obiskovalci smo poizkusili vsebino - suhe slive in krhlje, 'majer'ca Francka pa je ponudila skuto in kruh. Posebna poslastica programa je bila Kati Turk, ki za vsako priložnost napiše pesem, zna pa tudi izdelovati trniče iz skute, ki jih krasi s pisavo. Sama zase pravi, da je zdrava kmečka punca, ki je 30 let pasla v planini in zato se na te reči dobro spozna. Povedala nam je nekaj planinskih prigod, ki bi bile lahko vici, če ne bi bile resnične. A Kati pravi, da nikoli ne laže, razen možu pred poroko, da ne bi sama ostala! Program je povezoval Steg'n, ki trdi za Kati, da je s hudičem cepljena, pa je verjetno tudi sam z njim kaj v žlahti, tako namazan jezik ima. Za konec so zaigrali še najmlajši, potem pa je sledilo povabilo na ples. Z veseljem sporočam, da med kulinarično ponudbo tokrat ni bilo tradicionalnih čevapčičev, temveč ješprenj in golaž, ludi zaradi tega smo na 1.200 m višine doživeli pravo planinsko »štimungo«. HELENA STERLE Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas... Petek, 7. julija, ob 21.15. uri Vrt Kavarne Veronika, Kamnik MJUZIKL »OZ« Izvedba: Gledališka in lutkovna šola -kozmopolitska delavnica umetnosti (GILŠ KODUM) pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije »Če nam kdo more izpolniti želje, smo to lahko edino mi sami.« Sobota, 8. julija, ob 19. uri Vrt Kavarne Veronika, Kamnik NAZAJ ČEZ MORJE, TJA VLEČE SRCE... Celovečerni nastop gostujoče folklorne skupine slovenskih rojakov iz Hamiltona, Kanada Petek, 14. julija, ob 19.07 uri Glavni trg, Kamnik KOLESARJI Improvizirana predstava gledališke skupine BICIKLISTI iz Kamnika Sobota, 15. julija, zvečer Dvoranica nad Galerijo M. Maleš, Kamnik Tom Stoppard: PO MAGRITTU Predpremiera gledališke igre v izvedbi skupine »Veseli popevkarji« Predstava ne bo odprta za javnost! Gasilsko društvo Šmartno bo v soboto, 15. julija, ob 18. uri organiziralo atraktivno mokro verižno gasilsko vajo iz doline Nevljice pri Šmartnem v vas Rakito-vec. Sodelovalo bo pet gasilskih društev iz kamniške občine in tri gasilska društva iz občine Lukovica. Po vaji bo zbor in pozdrav vseh nastopajočih desetin pred gasilskim domom v Šmartnem. Sledila bo gasilska veselica z družabnimi igrami in ansamblom Bratov Poljanšek. Mali oglasi Stanovanje v Kamniku ali okolici najameva. Tel: 737-208, Maja. Trisobno stanovanje, 67 m2, na Duplici, prodam. Tel.: 813-734 do 9. ure zjutraj ali po 20. uri. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Zastavo 750 LE in novo žensko gorsko kolo s snimano opremo prodam. TeU 831-034. REKREACIJSKO JAHANJE -TEČAJI JAHANJA Konjerejski center Krumperk organizira začetne in nadaljevalne tečaje jahanja ter nudi možnost rekreativnega jahanja v lepi okolici gradu Krumperk v Dobu pri Domžalah. Informacije dobite na telefon 721-576 ali 711-988. Jahanje je ob delavnikih popoldne ter ob vikendih ob predhodni najavi! Vabljeni! ^ Natakarja ali natakarico zaposlimo v baru »Ideja« Kamnik Cvetke iz kluba staršev Končno, počitnice! Hura! Tudi starši smo si oddahnili »od šole« (No, nekateri imajo že nove skrbi - varstvo otrok za čas, ko bodo sami po službah). 1. V vzgojno-izobraževalnem procesu poleg učencev in učiteljev nesporno sodelujemo tudi starši. Kako in predvsem koliko smo pripravljeni sodelovati, pa je odvisno od.... Da, le od česa? Le kaj je vzpodbudilo starše 1. B razreda O. Š. Marije Vere z Duplice, da so se odloČili maksimalno angažirati, sodelovati in spremljati uč-no-vzgojni proces svojih otrok in ga obenem popestriti s svojim delom. Kako je praktično izgledalo to sodelovanje? Že na prvem roditeljskem sestanku je učitelj obvestil starše o slabem finančnem položaju šole, ki vpliva tudi na delo in počutje v razredu. Zato je nekaj prizadevnih mam zavihalo rokave in sešilo zavese (In-duplati), vzelo pot pod noge in naprosilo predalnike (Stol), da v njih otroci shranjujejo stvari, ki jih ne potrebujejo vsak dan, uredili in popravili igralni kotiček za dnevno varstvo. Po tem uvodu so na prosto soboto organizirali spoznavni izlet staršev in otrok na Mengeško kočo in porodile so se še nove ideje. Ena od mam je vodila likovno delavnico za otroke, obenem skrbela za dekoracijo učilnice skozi vse leto. Znanje mame biologinje so uporabili za pravo uro biologije ob mikroskopih in akvarijih. Ob Miklavžu so obdarili otroke, ob božiču pa preoblekli enega od staršev, da je kot Božiček voščil po vsej šoli. Starši so sodelovali pri urejanju biološkega kotička z akvarijem in terarijem, sooblikovali stenčas in plakate, spremljali otroke na izletih, organizirali zbi-rateljski krožek, bolšji trg, zbirali odpadni material in papir. Na zaključni izlet so odšli učenci in starši v učiteljev rojstni kraj, kjer so jih sprejeli s pogačo, sokom in vinom. Starši so pripravili zabavni program s srečolo-vom, izborom miss, nogometno tekmo med starši in otroki, s ka-raokami. Zaključna prireditev pa je bila kot ohcet - z dobrotami, ki so jih spekli starši, s prti na mizah, s pecljastimi kozarci, v svečano okrašeni učilnici, s še bolj svečanimi otroki in ponosnimi starši, saj so skupaj zaključili prvi razred! Seveda s pomočjo učitelja, kije odprt za pobude staršev in ki podpira ustvarjalnost in domiselnost otrok, ki ima rad svoj poklic in predvsem otroke! V takem razredu so tudi problemi manjši, ker jih je lažje reševati. Ob inventuri celoletnega dela je nastal časopis REGEC s teksti in risbicami otrok, s fotografijami pa so oblikovali spominsko knjigo l.B. In kaj pravijo starši: »Dokazali smo, da je v slogi moč!« Želimo si še več takih 1. B. razredov, prizadevnih staršev in dobrih učiteljev. 2. Že mnogo let je, kar smo nekateri iz Kluba staršev prenehali hoditi v šolo. Marsikaj se je medtem spremenilo, hvala bogu ali šolskim ministrom? Ob koncu šolskega leta pa so bile včasih in danes zaključne prireditve, včasih so se imenovale proslave in so bile največkrat same sebi namen. Na njih smo peli in recitirali pesmi iz železnega repertoarja, enake v Ljubljani, Petišovcih ali v Kočevju. Da je bilo nekaj narobe z izbiro programa, pokaže dejstvo, da se proslav nismo veselili kljub temu, da je odpadel pouk. Zdaj nosijo prireditve ob zaključku šolskega leta privlačnejše naslove (npr. Pozdrav poletju), predvsem pa so privlačnejše za starše in učence, ki so jim namenjene! Letos sem si ogledala tako prireditev na O. Š. Frana Albrehta. Ker je rekel že stari Evripid, da je tudi najbogatejši otrok siromašen brez glasbe, je bila ta rdeča nit skozi celo prireditev. Najmlajši so zapeli pesmi Romane Krajnčan, sestavili svojo pesem, zbor pa je za uvod zapel Viva la muzika -Naj živi glasba, za zaključek pa Zemlja pleše - s povabilom, da pritegnemo tudi poslušalci. Tudi instrumentalisti so imeli zanimiv izbor, od Mozartove Abecede do woogie-woogieja. Razred zase pa je bila vokalno-instrumentalna skupina Heat apoplexi, ki je navdušila oboževalce Nirvane. Videli smo dramatizacijo zgodb O treh sinovih in Medvedku sladkosnedku. Kako otroci obvladajo angleški jezik, smo spoznali ob zabavnem TV shovu - z glasbenim nastopom in kvizom. Modemi ples in športna gimnastika z različnimi rekviziti sta vedno paša za oči. Najbolj izvirno pa je bil predstavljen šport, najprej v obliki reportaže o Friedlovem memo-rialu. Najatraktivnejši je bil nastop telovadcev športne gimnastike na prožni ponjavi. Medse so povabili tudi dve gostji iz gimna-stičnega kluba Šiška. Po vsem sproščenem in vedrem vzdušju tudi ravnateljev govor ni mogel biti drugačen. Enako kot on svojim učencem želimo tudi mi vam lepe in brezskrbne počitnice. Naberite si moči in zdravja za novo šolsko leto! HELENA STERLE Slovenski inovatorji med najboljšimi tudi v Ameriki Slovenski inovatorji so se letos prvič predstavili na svetovnem sejmu inovacij Inpex v Pit-tsburghu ZDA. Letos je 930 inovatorjev iz 38 držav predstavilo 1520 in-vencij in inovacij na sejmu ter preko 3000 različnih ponudb prodaje licenc, različnih kooperacij, mešanih podjetij in zastopanja na področju trženja in predstavljanja na ameriškem trgu. Na sejmu poteka razstavno promocijski del, kjer obiskovalci kupujejo, iščejo ideje in svoje možnosti podjetniškega sodelovanja. Nemalo pa je seveda tudi takih, ki želijo kopirati ali preprodajati ideje drugih. V Business Showu je SPIM -Slovenska podjetniško inova-vacijska mreža - ponudila s pomočjo kataloga in sodobnega promocijskega gradiva, ki ga je pripravil mladi inovator Anže Rozman iz Žirovnice, 62 ponudb slovenskih invencij in inovacij, ki jih ponujajo slovenski inovatorji. Poleg tega pa je 11 slovenskih inovatorjev skupaj s SPIM mrežo pripravilo 13 ponudb za poslovno sodelovanje z ameriškimi poslovneži. Prav zanje pa je bilo naj- večje zanimanje in z ameriške strani ponujene oblike za sodelovanje na ameriškem trgu. Zaradi uspešne in svojevrstne ter dobro organizirane predstavitve in ponudbe je vodja SPIM mreže Marijan Štele prejel zlato medaljo organizatorja za najboljšo promocijo inovacij na sejmu. Franc Birtič je v kategoriji gradbeništva in bivalnih proizvodov prejel izmed 126 inovacij tretje najvišje priznanje in bronasto plaketo in še zlato medaljo za svoj patentno in modelno zaščiten izdelek hitro sestavljivi prenosni bivak, kar je njegovo že peto mednarodno priznanje. To kaže na kvaliteto in tržno zanimivost izdelka. Največje tržno in poslovno zanimanje pa so vzbudili pisani in unikatno pobarvani izdelki inovatorjev iz Domžal Slavka in Nataše Matičič-Aljančič, pobarvani po novi tehnologiji ko-loriranja, ki je v svetu še nihče ne pozna. Na področju Široke potrošnje je vzbujal zanimanje energetski stol skupine inovatorjev Savnik in podjetja Vitalis iz Novega mesta in Ljubljane. Oba izdelka sta bila najvišje ocenjena in sta prejela zlati medalji. Igor Rihar pa je za svojo zanimivo trik mapo prejel srebrno medaljo in vrsto naročil. Za najvišje sejemsko priznanje pa sta v ožjem izboru petih inovacij kandidirali kar dve slovenski, kar je še povečalo slovenski inovatorski ugled. -SM- STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 in 713-821 JATA REJA LJUBLJANA ® Agrokombinatska 84 nf^Jj r \ 61260 Ljubljana Polje V-*A—*A) JATA REJA vabi k sodelovanju SKLADIŠČNIKA JEDILNIH JAJC s sedežem na farmi Duplica pri Kamniku Od kandidatov pričakujemo: - V. stopnjo strokovne usposobljenosti smeri veterinarski tehnik, kmetijski tehnik ali ekonomski tehnik, - opravljen tečaj za vodenje skladišča, - najmanj 1-2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del, - znanje za delo z računalnikom. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o Izpolnjevanju pogojev razpisa sprejemamo v Kadrovski službi JATE REJE 8 dni po objavi. 6. JULIJA 1995 šport KAMNIŠKI OBČAN 9 Razgovor z Matjažem Kladnikom Matjaž Kladnik, doma iz Stranj, smučarski skakalec, član SKK Ilirija Center Ljubljana, je že več let član državne reprezentance. Poleg velikih uspehov na domačih tekmovanjih je najbolj odmevno sedmo mesto na tekmovanju za svetovni pokal v smučarskih skokih v nemškem Oberstdorfu in osmo mesto v francoskem Courchevelu. Lansko leto je zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu smučarskih poletov v Planici, letos pa na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih v Thunder Bayu. Matjaž je živahen fant, pogovor z njim je prijeten, zaradi odgovarjanja ni nikoli v zadregi. Treningi in tekmovanja so zanj zelo veliko breme. Napori in preizkušnje so ga prekalili v zdravega in odločnega športnika in tekmovalca, hirost, višina in globina mu ne povzročajo vrtoglavice, po tekmovalnih uspehih pa mu daleč naokoli ni nihče kos. Letošnja tekmovalna sezona se je končala. Kako ocenjuješ tvoje in rezultate slovenske skakalne reprezentance? Z letošnjo sezono nisem zadovoljen. Ni pa bila neuspešna za vse skakalce. Nekateri so v letošnji sezoni dosegli svoje najboljše rezultate. Petek je do padca dobro skakal. Letošnja sezona je bila sezona nekaterih novosti, ki jih je uvedel trener Ludvik Zaje. Šel sem skozi šolo, na neuspehih se učimo. Kateri so vzroki za relativno slabe uspehe? Pristop in način dela trenerja Zajca je nekoliko drugačen, je zelo korekten. Ni bil samo naš trener, ampak tudi učitelj. Že poleti na plastiki me je opozarjal, na kaj moram paziti pri skoku. V začetku sem hitro dojel in dobro skakal, na koncu letne sezone pa sem prišel v krizo. Pri počepu sem bil preveč zadaj, te napake nisem uspel hitro popraviti. Občutki so bili zmedeni. Pri imitacijah je še šlo, na skakalnici pa ne. Po sezoni in med sezono smo delali analize, Zaje ni mogoče pravočasno reagiral na moje napake, ker me še ni dobro poznal in obratno, nisem se pravilno odzval na njegove napotke. Potem je bilo prepozno za odpravo napak, preveč sem bil tudi neučakan. Skoki so v končni fazi takšni, da ni ve- like razlike med dobrim in slabim skokom. To razložim tako, da včasih malenkostna napaka in nekoliko manjša hitrost že pomenita izgubo desetih mest pri uvrstitvi na tekmi. Če skok ni stoodstotno izveden, potem ne HUP Matjaž Kladnik moreš računati na dobro uvrstitev. V svoji športni karieri si imel več trenerjev, kako bi jih ocenil? Prvi trener v klubu je bil Ber-čič. Z njim sem zelo dobro sodeloval, veliko me je naučil, zato ga imam v dobrem spominu. Za mlade je bil zelo dober. V A reprezentanci nas je eno leto vodil tandem Koprivšek -Norčič, ki se je še kar dobro ujel. Naslednje leto sta nas vodila Gros in Koprivšek, kar pa po mojem mnenju ni bila posrečena kombinacija. Sam sem jima zaupal in dosegel nekaj dobrih rezultatov. Pri Zajcu pa je drugače. Uči nas, da v sodobnem športu za dosego uspeha ni naključij, temveč velja le predvsem dober trening in volja do uspeha. Kdaj ti je trener najbolj potreben? Vedno, pomembna je usklajenost in zaupanje. Ko ti gre dobro, te miri, da ne uideš. Ko ti gre pa slabo, pa te z nasveti skuša spraviti na pravi tir. Oba, trener in skakalec, morata iti skozi fazo zaupanja in približevanja. Velik problem je, kako trener posreduje navodilo. Način komuniciranja je pri trenerjih različen, zato traja nekaj časa, da se to uskladi. Najhujše pri treningu je »drdranje« v prazno, to je takrat, ko trener ne opazi napake in ALP?* SPort mvisšpoamopitm ' PerOVO 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici) tel.: 812-936 Nudimo vam: • GORSKA KOLESA IN DODATNO OPREMO TER SERVIS GORSKIH KOLES • NAHRBTNIKE, PLANINSKE ČEVLJE, OBLAČILA, ŠPORTNE COPATE IN TRENIRKE • VSE ZA TENIS, V SERVISU PA VAM TUDI NAPNEMO LOPAR S KVALITETNIMI STRUNAMI • ŠPORTNE SANDALE TEVA • UGODNO! IGLU ŠOTORI FINSKEGA PROIZVAJALCA HALTI IN SPALNE VREČE. AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215 Izdelujemo: - vse vrste betonskih blokov - vogalnike - tlakovce - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom, Odprto non-stop. zato govori kar na pamet. Takrat bi bilo bolje, da bi bil sam, brez trenerja. Pri Zajcu imam občutek, da se je odločil za daljšo pot do uspeha. Sam se v začetku nisem znašel. Veliko mi pomeni, da trenerji (Zaje, Norčič) še naprej zaupajo mladi slovenski ekipi. Prepričani so, da je talentirana in da bo uspešna. Kakšno je vzdušje v ekipi, kadar ga eden ali vsi pošteno polomite? Vzdušje ni prijetno, vendar si ne smeš dovoliti, da te slab rezultat potolče. Sam se moraš postaviti zopet na noge. Pri slabem rezultatu si razočaran, jezen in še žalosten. Zelo dobro dene sprostitev. Trener in tekmovalec morata pravilno izrabiti tako vzdušje. Brez hudih besed včasih tudi ne gre in to z obeh strani. Trener in skakalec morata stvari razčistiti, vsak mora povedati svoje. Nevihta mora biti, kajti po njej se vreme zjasni. Spor mora biti odkrit, kajti če se trener ne odpre in ne dovoli ugovora, to ni dobro. Napačna tre-nerjeva avtoriteta škoduje medsebojnim odnosom. Na kaj misliš, ko si na vrhu zaletišča skakalnice? Na tekmo moraš priti z jasnimi občutki. Ni prav, da jih začneš zbirati šele na tekmi. Letos smo pričeli vaditi oporne točke za koncentracijo. Pomembno je, da se skoncentriraš na bistvene stvari, ponavadi na svoje šibke točke, ostalo gre tako, kot bi pri računalniku pritisnil na ENTER. Čarobne palice ni. Orientacije glede vetra ti sicer trener daje, vendar mora to tekmovalec sam znati izkoristiti. Veter ni kriv za zelo slab skok. Smer vetra odloča o uvrstitvi na vrhu, ni pa krivec za slabo skakanje. Ali se med seboj pogovarjate o finančnih zadevah reprezentance? Seveda se pogovarjamo. Trenerji ne dajo čutiti, kaj se dogaja na finančnem področju. Sponzorjem ni vseeno, kakšni so naši rezultati. O tem se moramo pogovarjati, saj so od teh odvisne štipendije, premije in programi. Urejeno moraš imeti svoje zasebno življenje, denar igra v športu vse večjo vlogo. Zavedamo se odgovornosti. Dobri tekmovalni rezultati so pogoj za dobro finančno stanje reprezentance. Skoki so sicer atraktivni, niso pa finančno donosni, kot je to pri drugih športih. Kje vidiš svojo prihodnost: v športu ali v drugem poklicu? Letos bom končal gimnazijo. Odločil sem se, da grem študirat na VŠTK. Želim še nekaj časa skakati, ker me to veseli. Komaj je minil mesec, kar ne skačemo, pa mi je že dolgčas. Zato bom z veseljem začel s pripravami na novo zimsko sezono. Kje najdeš motivacijo za skakanje? V veselju do skakanja in v želji po uspehu. Kako daleč se bom povzpel, ne morem reči. Kaj pravi mama, ko odhajaš na treninge in tekmovanja? Mama pravi: »Samo, da prideš cel domov!« Mamo je vedno strah. Takšne so vse mame. KLEMEN PIBERNIK Tudi to je šport Vašega otroka bi radi vpeljali v športne vrste, mu ponudili zdrav način življenja, pa ne veste kam. Za specializirana društva je premlad, premajhen, premalo sposoben. Kam torej? Odgovor je na dlani: HAPPY-M, šport za mlade. Če se vam je pogled ustavil na tem zapisu, preberite tudi nadaljevanje, v katerem je predstavljeno delovanje naše skupine. HAPPY-M je športno društvo, športna šola, športno udejstvova-nje, ki ni obremenjeno s tekmovalno dejavnostjo in ni specializirano za nobeno športno panogo. Vsako zvrst, vsako panogo po malo obdelamo, zahtevni in sposobni pa tudi malce več. Spoznavamo cel kup športov, o katerih sicer lahko samo beremo v časopisih ali jih spremljamo preko televizijskih zaslonov. Naša skupina deluje že četrto leto. Kar nekaj nas sodeluje že od vsega začetka, vsako leto se nam pridružijo še novi. Letos nas je bilo že skoraj 50. Vadba je bila sicer namenjena otrokom do 4. razreda osnovne šole, toda zanimiva vsebina in prijetna doživetja nas privlačijo. Čeprav hodim v 7. razred, pri vadbi še vedno uživam. Vse pritegne pestrost programa, prijateljstvo in strokovnost dela. Spoznavamo osnove bazičnih športov - atletike in gimnastike, najraje imamo igri z žogo, tu pa je še streljanje z lokom in puško, tenis, badminton... Pri atletiki delamo vaje za hitrost, moč in vzdržljivost: tečemo na 40 in 400 m, skačemo v daljino in višino, mečemo žogico, obiščemo trim stezo. Pretegujemo se po paralelni in dvovišinski bradlji ter krogih, poizkušamo nekaj narediti na gredi, se valjamo in pre-kopicujemo po parterju, preskakujemo kozo in skrinjo. Najbolj uživamo ob skokih z male prožne ponjave. Skačemo čez kolebnico in ob glasbi malo zaplešemo, spoznamo aerobiko, se veselimo vi-hranja trakov ob ritmični gimnastiki. Zelo radi igramo košarko, odbojko, rokomet, nogomet, pa tudi med dvema ognjema in hokej v dvorani je zanimiv. Spoznamo osnove namiznega tenisa, tenisa in badmintona, streljamo z lokom in zračno puško. Vsako leto se dva- ali trikrat testiramo, da lahko opazujemo svoj napredek. Preizkusimo naše sposobnosti v predklonu, tapingu, vesi, dvigovanju trupa, skoku v daljino z mesta, teku na 40 in 400 m, obvladovanju žoge. To je program naše redne vadbe, ki poteka dvakrat tedensko v športni dvorani, posebej zanimive pa so delovne sobote. Vsak mesec opravimo eno. V telovadnici smo organizirali tekmovanje med skupinami, na Ki-sovcu smo se veselili na snegu, smučali smo na Črnem vrhu, zelo smo se zabavali na Kraljevem hribu, posebno pozornost pa smo letos posvetili pohodništvu. Spre- hoda preko Tunjic v Komendo in s Potoka preko Vranje Peči do Kamnika sta bila le priprava za pohod preko Velike planine ter vzpon iz Logarske doline preko Kamniškega sedla v Kamniško Bistrico. Najbolj navdušeni pa bomo v štirih dneh prečkali Kamniške planine in se povzpeli celo na Triglav. Pa tudi to še ni vse. Zimske počitnice preživimo na zimovanju. Preko Pokljuke in Soriške planine smo prišli do Cerknega, kjer preživimo pet nepozabnih dni. Poleg smučanja je tu še bazen, disko, letos smo obiskali arago-nitno Ravensko jamo, bolnišnico Franja in celo na radio Cerkno so nas povabili, kjer smo poldrugo uro sodelovali v živo. Deset prečudovitih poletnih dni pa preživimo v Savudriji. Imamo se tako fino, da ob odhodu vsi jokamo. S tenisom pričnemo že ob 6. uri zjutraj, potem pa kopanje, plavanje, potapljanje, deskanje, igre z žogo, badminton, namizni tenis, streljanje, orientacija ... da o nočnem kopanju in obisku luna parka niti ne govorim - vse ostane v prelepih spominih. Za taka nepozabna doživetja so »krivi« Vika, Irena, Marjeta, Ksenija, Boštjan in Aleš ter seveda naši starši, ki nam vse to omogočijo. Seveda pa ne smem pozabiti Miha Prosena, ki je ustanovitelj in vodja te šole ter vedno dobre volje skrbi za naše dobro počutje. To je več kot šport, to je šola za življenje. URŠKA VAVPOTIČ Kamničani zmagovalci nogometnega turnirja veteranov na Vranskem Veteranski nogometni turnir na Vranskem, ki je bil v nedeljo, 21. maja, je imel trojno obeležje: kot 6. memorialni turnir F. Po-znič - J. Lapuh, kot počastitev krajevnega praznika in kot proslava 50- letnice NK Vransko. Domačini so na turnir povabili poleg Kamničanov še štiri druga moštva, vendar so se ga udeležili le še veterani iz Ki-sovca in Gomilskega. Prvo mesto so osvojili veterani NK Kamnik. Bili so daleč najboljši in najučinkovitejši, saj so dosegli kar osem golov, čeprav je bil igralni čas samo 2x20 minut. Imeli so tudi najboljšo obrambo brez prejetega zadetka. V predtekmovanju so Kamničani najprej premagali NK Kiso-vec z 1:0, gol je dal Novak, nato domačine z visokim rezultatom 5:0 (Bekrič, Novak 4), v finalni tekmi pa še NK Gomilsko z 2:0 (Bekrič, Mali). Končni vrstni red turnirja: 1, NK Kamnik, 2. NK Gomilsko, 3. NK Vransko, 4. NK Kisovec. Kamniška zmaga je lep uvod v letošnje proslavljanje 75-letnice NK Kamnik v mesecu juniju s turnirjem mladincev 10. junija (Domžale, Naklo, Komenda, Kamnik), veteranov 11. junija (Vransko, Ško-fja Loka, Mengeš, Kamnik) in pionirjev 17. junija (Rudar Trbovlje, Domžale, Enotnost Kamnik, Kamnik) ter z razstavo nad kavarno Veronika (otvoritev 16. junija). F. Z. Pozivni turnir v malem nogometu za pokal SRP - 95 V soboto, 13. maja, je Klub malega nogometa (KMN) MM-94 na igrišču osnovne šole na Duplici priredil pozivni turnir v malem nogometu. Letos že desetič poteka tovrstno tekmovanje, ki ga v okviru slovenskega re-vijalnega pokala (SRP) organizira KMN Talci iz Maribora. Letošnjega tekmovanja, ki traja od maja pa do decembra meseca, se udeležuje 46 malonogometnih ekip iz vse Slovenije. Ekipe, ki so se prijavile na tekmovanje za SRP, so razvrščene po skupinah in imajo pravico sodelovati na štirih pozivnih turnirjih, kamor se pač prijavijo. Na vsakem pozivnem turnirju sodeluje devet ekip, ki so razvrščene v tri skupine po tri, tako da v skupini igra vsaka ekipa z vsako. Ekipa, ki v svoji skupini zasede I. mesto, se uvrsti v finalni del, tako da se bo z AVTOBUSNI PREVOZI Marjan Kotnik Šmarca, Kamniška c. 24, tel.: 811-246 Opravljamo vse vrste avtobusnih prevozov po Sloveniji in v tujino. Vsak četrtek in soboto peljemo na nakupovalne izlete na Madžarsko. ostalima dvema ekipama, ki sta zasedli I. mesti v svojih skupinah, pomerila za I. mesto na turnirju in osvojitev maksimalnih 15 točk, denarne nagrade in pokala. Ekipe, ki čez celoletni ciklus tekmovanja osvojijo največ točk in se uvrstijo med šestnajst ekip, igrajo 16. in 17.12.1995 v končnici tega tekmovanja in se borijo za I. mesto in prehodni pokal za SRP. Za končnico in finalni del tekmovanja je kandidiral tudi Kamnik oziroma naš klub (KMN MM-94) in glede na uspešno organizacijo sobotnega turnirja ima vse možnosti, da v močni konkurenci med Ljubljano, Mariborom, Škofjo Loko in Ljutomer-jem dodelijo organizacijo končnice finalnega tekmovanja prav našemu klubu. Tekmovanje bo v športni hali v Kamniku. Za ta tekmovanja je treba poudariti, da turnirska tekmovanja sodijo sodniki ZSS, ki imajo licenco mednarodnih sodnikov in sodijo prvoligaška tekmovanja v velikem nogometu. Prav tako je potrebno omeniti, da na vseh turnirjih izbirajo najboljše peterke turnirja. Tako imajo igralci, ki zberejo največ točk in ki so največkrat izbrani za najboljše tur-nirske igralce, največ rnožnosti, da so izbrani v malonogome-tno slovensko reprezentanco, ki bo konec letošnjega leta nastopila na kvalifikacijskem malono- gometnem turnirju v Belgiji za naslov evropskega prvaka v malem nogometu. Glede sobotnega turnirja, ki je potekal v zelo slabem vremenu, a ga je kljub temu uspešno organiziral vodja turnirja in vodja kluba KMN MM-94 Milenko SPASIČ s pomočjo igralcev in drugih ljubiteljev tega športa, lahko rečem, da ga je delegat Cokan iz Medvod ocenil kot uspešnega. Prvo mesto na Duplici, denarno nagrado in pokal je osvojila ekipa PUNTAR iz Tolmina, drugo mesto in pokal ekipa SAMBA iz Postojne in tretje mesto in pokal ekipa MARMOR STRIPY iz Škofje Loke. Naša ekipa je zasedla drugo mesto v skupini in 4. - 6. mesto v skupni razvrstitvi. Tako je zbrala 6 točk za nadaljnje tekmovanje. Za ekipo KMN MM-94 so igrali: Damjan PIPAN, Damir KAJTAZOVIČ, Goran SPASIČ, Dušan BULT, Marjan CVIJA-NOVIČ, Asad ALILOVIČ, Mir-sad ALILOVIČ, Alen ADRO-VIČ ter trener in vodja ekipe Milenko SPASIČ. Zaradi drugih obveznosti sta v ekipi manjkala dva boljša igralca in sicer Robert LAH in Suad FILEKOVIČ. KMN MM-94 bo igral še na treh turnirjih in sicer 24. 6. 1995 v Ljubljani, 6.18.1995 v Cerknici in 26.8.1995 v Tržiču. MILENKO SPASIČ 10 KAMNIŠKI OBČAN pogledi 6. JULIJA 1995 Prebivalci, mesto in občinski praznik Prebivalci mesta in mesto lahko praznujejo svoj praznik (občinski praznik) po svojem bivanju in ustvarjanju vsega prebivalstva in ne po posameznikih (Rudolf Maister) ali nekaterih dogodkih, ki so povezani le z določeno dejavnostjo (čitalnica). Če smo odvrgli dogodke NOB, potem bodimo tisto, kar večkrat ponavljamo. Smo občani enega najstarejših slovenskih mest, ki je dajalo in še daje osebnosti, ki presegajo meje naše slovenske državnosti. Spoštujmo vse ljudi in mesto samo, v katerem so ustvarjali ljudje. Posamezniki so bili le kamenček v mozaiku tistih, ki so mesto postavili in ki žive še danes ter ustvarjajo v Kamniku. Prebivalci in mesto morajo imeti svoj spomenik ne samo v Veroniki in grbu, ampak v vseh ljudeh, ki so ga skupno gradili, da je postalo mesto, z njim pa so prebivalci postali svobodni meščani. Pravico mesta in meščanov so si pridobili prebivalci srednjeveške naselbine 22. maja 1267 z listino, ki jo je takratni vojvoda Ulrik Koroški izdal v Šujci pri Ljubljani, potrdil in pomnožil Žice za še od prednikov podarjeno žitno dajatev v Slovenj Gradcu ter jo osvobodil plačevanja mitnine »in civitatibus nostris Stain ac Windizgrez«. (Kamnik, 1229-1979, Zbornik razprav simpozija ob 750-le-tnici mesta; B. Otorepec, Doneski k zgodovini srednjeveškega Kamnika, str. 19; 1985. Originalni vir: Pferschv urkunden-buch des Herzogtums Steier-mark IV. Band Nr. 250. S 152). Mesto Kamnik se omenja Že Ministrstvo za finance, Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Kamnik objavlja prosto delovno mesto referent I v oddelku za odmero davkov in drugih obveznosti - delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniški) in s polnim delovnim časom - pričetek dela: 15. avgust 1995 - pogoji: višješolska izobrazba upravno-pravne oziroma druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik. okrog leta 1220 ,toda listine niso ohranjene. Je pa mesto Stein s prej omenjenim datumom pridobilo status svobodnega mesta in meščani status svobodnih ljudi. Spoštujmo to izročilo in ne iščimo različnih političnih, kulturnih in drugačnih raličnosti, ki bi nas zopet razdvajale. Rudolf Maister je bil rojen v Kamniku in kaj je zanj storil! Ali se ga še po čem drugem spominjate kot po cesti, hiši, spomeniku, šoli? Bil je velik človek, borec za severno mejo, pesnik, junak. Katero cesto ste mu dovolili? Ne tiste, kjer je rojen. Ali je bil Boris Kidrič večji junak? In kar hočem: mesto mora imeti pečat po zaslužnih prebivalcih, ki so ustvarjali v mestu, in ne po imenih junakov in kulturnih društvih, ki so nastajala v slovenskem prostoru v 1.1861 (čitalnica Kamnik šele 1866). Ali boste tudi tako nadaljevali? Potem lahko proglasite za občinski praznik tudi dan ustanovitve pevskega zbora LIRA. Nisem rojen Kamničan, vendar spoštujem ljudi in mesto, v katerem živim. Mislim, da datum 22. maj ne bi nikomur škodoval, razen tistim občinskim možem, ki se bodo ob praznovanju občinskega praznika morali malo bolj potruditi, da bodo znali prikazati zgodovino mesta in meščanov, ki so živeli in še živijo, ki so prispevali in še danes prispevajo k politični, kulturni bogatitvi vsega slovenskega naroda. Mesto je eno, dajte mu, da živi in spominjali se ga bodo tudi drugi, ki bodo živeli v biseru srednjeveške naselbine in v ponos slovenski državi. Spoštujte zgodovino ljudi in ne samo posameznikov ali določenih kulturnih dogodkov. ANTON BOČKO Proračun kot igra »maček v vreči« (catch the cash) Vi, ki zaklade, zbirate Iz bližnjikov krvi, Ki re 'vete zatirate - Prah bdste tudi vi! Vsako gospodarstvo, ki hoče biti uspešno, pa naj bo majhno ali veliko, mora imeti program razvoja, program dela, evidenco dohodkov in odhodkov (bilanco) ter merila, s katerimi presoja količino in kvaliteto opravljenega dela ter uspešnost gospodarjenja. Cilje in delovni program si pripravi pred začetkom poslovanja, ob zaključku poslovnega leta pa napravi obračun uspešnosti za preteklo leto in na osnovi izkušenj izdela gospodarski načrt za naslednje leto. Ta načrt je osnova za sprotno ugotavljanje uspešnosti! Država kot organizirana oblika sožitja državljanov še mnogo bolj potrebuje pravočasno in kvalitetno pripravljen program opravil, ki jih je dolžna izvajati za dobrobit državljanov. Država je dolžna vnaprej predložiti cenik (PRORAČUN) za izvedbo teh opravil! Resna vlada prične pripravljati PRORAČUN (osnutek) tako zgodaj, da ga spravi skozi obravnave v tekočem letu za naslednje leto. Pod temi pogoji je gospodarstvu mogoče določiti okvirne možnosti in obveznosti za naslednje poslovno leto. Vlada, ki pripravlja PRORAČUN za tekoče leto sredi leta, zanesljivo ne pripravlja gospodarskega načrta, ampak sestavlja stroškovnik za tisto, kar bi morala opraviti, pa ni izvršila, ker se je ukvarjala sama s seboj in metodami, ki ji omogočajo, da posamezniki iz njenega kroga prevzemajo pomembna mesta v gospodarstvu in financah države. Ob očitni odsotnosti vladinega gospodarskega programa in brez vladnih usmeritev, kako zmanjšati brezposelnost ter poživiti gospodarsko rast, je vlada RS svojim državljanom izstavila račun za tisto, kar meni, da pripada predsedniku države, vladi, državnemu zboru in državnemu svetu brez vprašanja, če bo še kaj ostalo plačnikom - državljanom, bodo ostali goli?! Ob najvišjih davkih v Evropi!!! Tudi o trošenju proračunskih sredstev javnost komaj kaj zve, čeprav je PRORAČUN javna listina (Zakon o izvrševanju proračuna Ur. 1. št. 26), porabo pa naj bi nadziralo računsko sodišče. (Je lisica že kdaj obvarovala kokoši?) Te videt, grje vidčti napake, je srcu rane vsekalo krvave; Papir vse prenese, je star ljudski rek, vendar bom v dokaz utemeljenosti gornjih navedb opisal primer nestrokovnega in protizakonitega pristopa ministrstva za šolstvo in šport pri nesmiselnem načrtovanju večnamenske športne hale (dvorane) v Komendi. Zakon o finansiranju občin (Ur. 1. RS št. 80/94) in zakon o lokalni samoupravi določata način izvajanja osnovnošolskega izobraževanja in soudeležbo pri investiranju za ta proces potrebnih objektov. Država je dolžna prispevati 50% sredstev, občina 50%; z zakonom o šolskem tolarju se je država zavezala prispevati dodatna sredstva za odpravo dvoizmenskega pouka. Kot po naključju so člani športnega društva Komenda ob očitnem sodelovanju ministrstva za šolstvo in šport (na ulici se je slišalo ime ministra g. Gabra, v zapisih pa se pojavlja g. Niko Žibret) spregledali veljavna zakonska določila o pristojnosti in pogojih graditve tovrstnih objektov v državi Sloveniji. Namerno so prezrli že izdelane načrte in pridobljeno lokacijsko dovoljenje za dogradnjo osnovne šole in njej pripadajoče telovadnice, ki sta s sklepom Skupščine občine Kamnik in.zakonom o šolskem tolarju predvideni za graditev v letih 1996 in 1997. Samo Butalci so, poleg že navedenih akterjev, sposobni spomniti se kaj takega! Razen če ne gre v tem primeru zopet za Slovencem poznano igro catch the cash! »Športniki v Komendi podpirajo gradnjo,« je pisalo v Gorenjskem Glasu (pisec A. Ža-lar). Predsednik takrat še legitimne KS je v članku razgrnil dogovorjen načrt sofinansiranja in sicer: samoprispevek 400 000 DEM, občina in republika 600 000 DEM, sponzorstvo 400 000 DEM! Samoprispevek ni bil izglasovan, zanj je glasovalo 44% vpisanih krajanov kljub temu, da so bili vabljeni učenci 7. in 8. razredov osnovne šole in mladoletni dijaki, bil pa je sprejet s protizakonitim sklepom KS, zaradi česar še poteka ustavni spor. Do danes od sponzorjev še ni bila zbranih niti 1 marka denarja, ministrstvo za šolstvo (g. Niko Žibret) se spreneveda, PRORAČUN RS ne predvideva sredstev za ta namen, občina Kamnik tudi ne; samoprispevek pa prejšnji predsednik in sedanji samozvani tajnik g. R. Grošelj vztrajno izterjuje. Pri tem lažnivo zatrjuje, da so po tolmačenju Ustavnega sodišča upravičeni tudi do proračuna za nazaj. Ustavno sodišče ni izdalo takega tolmačenja!!! Predstavnik ministrstva za šolstvo in šport torej krši zakon o izvrševanju PRORAČUNA in predpise o investicijski graditvi, ko se skrivoma dogovarja za podpis tripartitne pogodbe - s praznim žepom! Tu je iskati odgovor, zakaj je g. Niko Žibret nervozen, ko ga vprašujem, kdaj bo ministrstvo za šolstvo in šport pisno odgovorilo na v decembru 1994 poslano zahtevo za ugotovitev ničnosti javnega razpisa za vodenje investicije večnamenske telovadnice v Komendi (Ur. 1. RS št. 22/94). Po navedbah (pisnih) ministrstva za gospodarske dejavnosti in ministrstva za finance je za odgovor pristojno in dolžno ministrstvo za šolstvo in šport, tu pa je za to pristojen in odgovoren sektor za investicije v osnovnem šolstvu. Naj zaključim s pesnikovim verzom, ki veliko upanje gradi na medsebojni ljubezni in zaupanju. Za vse je svet dovolj bogat, In srečni vsi bi bili, Če kruh delil bi z bratom, brat S prav srčnimi čutili PAVEL OCEPEK Breg pri Komendi 21 Pisma, mnenja, odmevi Pfana, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmev, Pisma, mnenja, odmevi ■ • ■'...................'•'•.........■■■■•■■■■■■.■.■■■.-■ .-■■■.-.. - ■■•. .-.■■. ■■■■.■.■■■--.-.-, .-.-,■ .-.-,-■-■■■•.•■■■-.-.-.-.-.■.•■-.■■•.-.•.-.•■■.-.•. .•■■■■.■■■.-.■.-.■.-■•.-..■.■■■■-. ........,..;.;.v.!•■,v.v,-,:,:.'.'.*:-. :■•■•■■■::■ ..-.-.v. v. •:■>:"..-.-.:-"-:.- * :■:.:■:■.-:■:•:■:?-:-:-:•:■:■:•:.:.:■:■•-'.• '■'.' -w:-:: :■:+: ;■:■: Odmev na TV oddajo Predsodite Spoštovana gospa A. F, presrečna mati petih otrok Ker mi v Vašem pismu niste pustili naslova, Vam odgovarjam v Vašem lokalnem časopisu. Upam, da Vas bo moj odgovor dosegel. Vaše pismo je bilo polno zelo hudih obtožb, zato Vam moram poizkušati razložiti, za kaj je pri TV oddaji Presodite v nedeljo, 18.6., v resnici šlo. Oddaja je bila najgrša manipulacija z mladimi ljudmi, kar sem jih do sedaj videla na slovenski TV. Že sama tema, odločanje o splavu ali porodu, v tako zabavno oddajo ne sodi, saj je tema preveč občutljiva in intimna, da bi o njej lahko navijaško razpravljalo pol Slovenije. Zelo težko sem se odločila za sodelovanje v oddaji. Ker sem se bala, da se bo zgodilo to, kar se dejansko je. sem se odločila, da se moram vsaj poizkušati postaviti v bran mladih, pa četudi na račun svojega ugleda, saj se zavedam, da ob človeških problemih po človeško odreagiram, kar določenim skupinam ljudi pri osebnostih, ki nastopajo v javnosti, ni všeč. Nikakor nisem zagovarjala splava, zagovarjala sem le pravico mladih, da se odločajo sami. Ob zgodbi, ki se je odvijala pred našimi očmi, sem bila vedno bolj zgrožena. Naj jo podrobno razlčlenim. Prva manipulacija z gledalci: scenarist je postavil na tehtnico otroka ali denar, torej je vnaprej odločil, kdo je moralen in kdo ne. Dejansko izbire ni bilo ne zame ne za kogarkoli drugega. Izid bi lahko napovedali ob začetku oddaje. Bila sem presenečena, ko je za otroka glasovalo le 70% gledalcev. Druga manipulacija slovenske TV z mladimi pari in gledalci: v srž dogajanj je postavil mlado, uspešno žensko, 'karieristko', kot jih danes tako radi žigosajo točno določeni krogi. Ob tem ji pripisuje skrajno neodgovornost, saj prepusti tako odgovorno dejanje, kot je spočetje, naključju, ob tem pa zahteva samo od nje, da nosi vso težo odgovornosti za odločitev o otroku. Svet vrhunskega športa je svet velikih vsot denarja. Ta pa ni usmiljen. Tega se vrhunske športnice dobro zavedajo, zato usode svojih otrok ne prepuščajo naključju. Tretja manipulacija: edina, ki ji svetuje splav, je njena klubska kolegica, torej tudi mlada 'karieristka'. Grda obsodba mladih žensk, ki naj bi ne imele nobenega odnosa do svetosti življenja. Celo tako daleč gre scenarist v manipulaciji z mladimi, da doda ponudbo dvojne količine denarja. Tukaj se zelo profinjeno poigrava z moralnimi občutki gledalcev. Bolj ko viša denarni, to je grdi. umazani zastavek, bolj vzbuja pri prebivalcih potrebo, da se odločijo drugače. Kajti njegov cilj je, da klišejsko narekuje mladim, kako se morajo v slovenski družbi odločati. Do konca pokvarjeno! Poglejmo, kako oddaja prikazuje moškega: za razliko od množice moških, katerih reakcije ob nepričakovani nosečnosti sem v svoji ginekološki praksi srečevala jaz, se ta moški ganljivo razveseli otroka, niti za trenutek ne pomisli na dekle, ki naj bi jo imel rad in niti za trenutek ne pomisli, da bi se sam odrekel lastnim načrtom na račun svojega otroka. Nasprotno, ko dekle pove svoje pomisleke, jo zavrže, prepusti lastni stiski in ji ne stoji ob strani, ko sprejema tako težko in pomembno odločitev, kot je rojstvo ali splav. Kako zelo je scenarist delal po navodilih točno določene politične usmeritve, kaže nadaljevanje zgodbe: ni prišel fant k dekletu in se ji opravičil, ker je zahteval žrtev samo od nje, sam pa se svoji poti ni bil pripravljen odpovedati. Ne, dekle se vrne h fantu, mu prizna ljubezen in ga prosi za pomoč. Ob tako težkih trenutkih, kot je pot na splav, tudi ni bilo fanta, ki bi ji stal ob strani. Spremljala jo je mati. Kako klasični paternalistični klišeji! Se vam zdi to prav? Bi vi to odobravali, če bi se to zgodilo vaši hčeri? Tak način prikazovanja obnašanja mladih parov ne škoduje samo mladim ženskam, škoduje predvsem mladim moškim, saj jim nudi preživele vzorce obnašanja, ki jih bodo, če jim bodo sledili, potiskali samo v stiske in osamljenost. Pa reciva še kakšno o mojem sogovorniku. Zanimivo, da niste slišali in videli, kako nekulturno je posegal moj sogovornik meni v besedo in kako bedne argumente mi je vrgel v obraz, ko je izčrpal vse svoje napihnjene in lažne besede o svojem spoštovanju svetosti življenja. Če ste ga dobro poslušali, je govoril predvsem o radostih delanja otrok, kjer vidi sebe in svoj spol, pri rasti otroka v materi pa naj bi moški ne imel nič. Še enkrat je zelo nazorno pokazal, da pomenijo zanj ženske in otroci samo orodje za dokazovanje njegove Moškosti. Gotovo se boste strinjali z menoj, da je otroke zelo lahko narediti, zelo težko pa vzgojiti. Človeka, ki je kvaliteto življenja svojih žensk in otrok podredil predvsem svojim lastnim potrebam, je moč razumeti in tolerirati, ne smemo mu pa dovoliti, da bi svoje egocentrične vzorce obnašanja prenašal na današnjo mladino, ker ji bo samo škodoval. Zato sem bila tako nestrpna do njega. Človek se večino življenja sooča predvsem s spoštovanjem svetosti življenja že rojenih. Kdor zagovarja absolutno pravico nerojenega otroka do življenja, mora svoje prepričanje najprej dokazati pri živih. O tem, da bi me vrgli iz Zdravniške zbornice, nič ne vem. Morda veste Vi bolje od mene. Bom povprašala. Želim Vam veliko veselja z Vašimi vnuki. Žal mi je, da ne dojamete, da se borim za njihovo svobodo in za napredek naše lepe Slovenije, proti omejenosti, zatiranju svobode in koristoljubju. Lep pozdrav MATEJA KOŽUH NOVAK Rakovnik 102, Medvode Popestritev dneva Dobili smo prijetno vabilo, ki nam ga je prinesel naš otrok, naj se starši otrok, ki obiskujejo 6. č. razred OŠ Marije Vere na Duplici, 5. 4. 1995 ob 18. uri srečamo v večnamenskem prostoru šole. Otroci so skupaj s svojo razredničarko pripravili praznovanje materinskega dneva - malo z zamudo, vendar z zelo prisrčnim in pestrim programom. Bilo je prijetno poslušati povezovanje programa, nekaj zelo dobrih skečev in igranje na glasbila. Po končanem skoraj enournem programu smo bili starši vabljeni v učilnico matematike, kjer so bili razstavljeni razni tehnični izdelki, risbe... -naših otrok. Vsi starši smo bili zadovoljni, istočasno pa presenečeni, saj do sedaj nismo bili vajeni, da bi se učenci v šoli poleg zahtevnega dela učili tudi kulture. Vso zahvalo učencem in njihovi razredničarki za spodbudo ter za lepo pripravljen zaključek dneva. V.Š. Besede zahvale iz OŠ 27. julij V ponedeljek, 19. junija, smo imeli športni dan na Veliko planino. Do Simnovca smo se peljali z žičnico. Brezplačni prevoz nam je omogočil g. Dušan Božičnik, v. d. direktorja d. o. o. ZAKLAD NARAVE-VELIKA PLANINA. Preživeli smo lep dan, veliko naših učencev se je prvič peljalo z gondolo, zato je bilo to zanje res posebno doživetje. Učenci in učitelji OŠ 27. julij Kamnik se za darilo najlepše zahvaljujemo. Zahvala tudi g. Mihu Novaku in Ob-6nskemu odboru SKD Kamnik, ki ste dvema učenkama 4. razreda v celoti krili stroške za letno šolo v naravi. Brez vaše pomoči se učenki ne bi udeležili letne šole v Savudriji. MAJDA ŽLEBNIK, ravnateljica Grenki spomini sužnosti v koncentracijskih taboriščih. 10.6.1995 se nas je zbralo na Ljubelju več tisoč, osvežili smo spomin izpred 50. let. Resnično, v krajih, kjer so bila koncentracijska taborišča, se je smrt utrudila do smrti. Ni moč razumeti zgodovine divjaštva v 20. stoletju, sredi kulturne, civilizirane in razvite Evrope. Vsi, ki smo doživeli najhujšo sužnost v zgodovini človeštva, znamo odgovoriti, kaj je strašnejše in hujše od smrti; sužnost v koncentracijskih taboriščih. Tega ne bomo mogli nikoli dovolj živo opisati in povedati. Strašna pot skozi zapore, mučilnice in taborišča, samo zato, ker smo ljubili svojo domovino. Ničesar pregrešnega nismo storili. Preživeli francoski interniranec taborišča Ljubelj Ga-ston Charlet je zapisal: »Hvala ti, slovensko nebo nad Karavankami, ki si poskrbelo za tolažilne prizore v raznih letnih časih. Tizia-nov čopič ne bi bil kos bogastvu teh lepih barv, ki so se prelivale na daljnem ozborju. Res je, da utegne biti lepota zdravilo za telesno še tako izmučenega in bolnega človeka.« Ne pozabimo, da je spomin na umrle po taboriščih najlepši šopek, ki ga lahko položimo na njihov grob. ROZKA LAVRINC interairanka Ravensbrucka Poštenje je pokvarljiva roba V »DNEVNIKU« je bil 23. junija 1995 v rubriki »Odmevi« natisnjen prispevek pod naslovom »Poštenje še velja«, v katerem se gospod Jurij Groznik iz Višnje Gore zahvaljuje za vrnjene kupončke avtomobilskega zavarovanja, ki jih je našla gospa Nina Virant in mu jih vrnila. Torej, v Višnji Gori poštenje res še velja. Povsod pa ni tako. Ce v Kamniku izgubiš na primer avtomobilsko registrsko tablico, v kloštru pozabiš staro marelo ali pa recimo psa, ki bi se ga itak rad rešil, boš verjetno vse dobil nazaj. Najprej pa, ki ga ne potrebuješ. Če ti ukradejo kolo ali moped.je najbolje, da pogledaš povsod tam, kjer so taki predmeti parkirani in lahko se zgodi, da ju najdeš brez policije. Če pa slučajno izgubiš denarnico, v kateri je malo več denarja in zraven še lastnikova osebna izkaznica, se pa poštenje skisa. Za denar, denarnico in osebno izkaznico se lahko lepo obrišeš pod nosom. Meni se je pred več leti to zgodilo in sem na to že skoraj pozabil. Nisem pa še pozabil 29. maja 1995. Takrat sem na pošti v Kamniku s hranilne knjižice Poštne banke Slovenije dvignil 10.000,00 SIT. Uslužbenko pošte sem prosil še za neko uslugo, pa ne morem reči, ali sem med tem hranilno knjižico z dvignjenim denarjem položil na pult in pozabil, ali pa mi je padla na tla kvečjemu še v veži pošte. V knjižici je moj točen naslov, nedvignjenih pa je ostalo manj kot 1.000,00 SIT. Toda, ker je bilo v njej 10.000,00 SIT gotovine, se je najditelju poštenje skisalo. Čez dva dni bi moral iti s knjižico po pokojnino, jaz pa sem bil brez nje. Telefoniral sem v Maribor na Poštno banko in povedal, kaj se mi je zgodilo. »Ni problem«, je rekla gospa Silva K, »takoj bom telefonirala na pošto v Kamnik, da pokojnino izplačajo brez hranilne knjižice, vse drugo bomo pa že uredili.« Ne vem, na kateri drugi banki bi jo odnesel tako brez komplikacij. Torej, občani kamniške občine: izgubite katerokoli stvar, ki vam nič ne pomeni, priložite svoj naslov in stvar, ki najditelju ne more nič koristiti, ker boste to gotovo dobili nazaj. Nikar pa ne izgubljajte polne denarnice ali hranilne knjižice z dvignjenim denarjem. Denar ljudem poštenje požre »kot krava lajbelc«. MIHA KOZOLE 6. JULIJA 1995 pogledi KAMNIŠKI OBČAN 11 Popisane listine ne moremo zradirati V Kamniškem občanu štev. 11 je bil objavljen prispevek pod naslovom »Kdaj občinski praznik«? Opisana sta dva predloga: to je ustanovitev čitalnice in Maistrov rojstni dan. V bistvu ni mogoče oporekati nobenemu predlogu, saj sta to dogodka, pomembna za zgodovino Kamnika. Če pa gre samo za to, da izbrišemo sledove naše polpretekle zgodovine, je to dejanje prenagljeno in premalo pretehtano. Ta dva dneva nista tako pomembna kot 27. julij 1941, ko je na kamniškem zasvetila prva iskra upora proti okupatorju. V tem zgodovinskem dejanju vidi večina Kamničanov dan odločitve, ko je temu kraju in vsemu slovenskemu narodu bila zadnja ura. Ne smemo pozabiti prve nasilne selitve v okupirani Sloveniji, 7-članske Pestotnikove družine iz Starih sel v Tuhinjski dolini, ki so morali že 15. maja 1941 zapustiti svoj ljubi dom, in župnika Miloša Čarfa iz Koroške. Ti ljudje na sebi niso imeli nič rdečega, njihov naglavni greh je bil, da so bili zavedni Slovenci. Menda nismo tako pozabljivi ne starejši ne mlajši, da se ne bi spomnili iz filmov in ali iz knjig Hitlerjevega naročila ob obisku Maribora: »Napravite mi spet to deželo Nemško«. Ali naj bi čakali, kot so predlagali nekateri politiki z upognjenim vratom, da bi nam odrobkali uporno glavo. Kamniška vstaja je v zgodovinskih zapisih in leksikonih zapisana kot eden najbolj briljantnih primerov upora slovenskega naroda v takratni zasužnjeni Evropi. /Glej Kamniški zbornik, Leksikon Slovenije in prazniki slovenskih občin 75./Večjega dogodka glede nacionalne zavesti v zgodovini Kamnika prav gotovo ni bilo, kot je bil upor proti okupatorju. Spomnimo se gesla Mohorjeve družbe: »Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci«. Pod tem geslom so šli prvoborci v boj za očetnjavo in svoj rod. Mar nista bila prve žrtve nasilja Mlakar in Miklavčič, ki sta padla na robu mesta, sinova slovenskih staršev, občana Kamnika, zavedna Slovenca itd. Zdaj pa moramo zato, ker je ideologija socializma zamenjana z »ideologijo liberalne demokracije«, zbrisati našo zgodovino in podreti spomenike. Vsi vemo, da se popisana listina ne da izbrisati, ne da bi se na njej ne poznali sledovi. Saj vsi vemo, zakaj gre. 27. julij je bil občinski praznik, ki ga je razglasila socialistična oblast. Ta spominski dan nekaterim ni po volji, zato ga hočejo izbrisati iz zgodovine in zavesti večine občanov. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da imamo dan upora proti okupatorju tudi za državni praznik Slovenije. Zakaj bi se potem Kamničani sramovali velikega zgodovinskega dejanja, ko se je upor iz tega kraja razplam- tel po vsej zasužnjeni Sloveniji. Naš vseslovenski upor je bil legitimen, pravno priznan in potrjen v parlamentih vojskujočih se zavezniških držav. Potem ni prav zaradi načel menjati datum občinskega praznika, kijev ljudstvu zaživel in v njihovi zavesti še živi. Vsi tisti, ki odločate o spremembi ulic, trgov, krajev, parkov itd., se predhodno prepričajte o upravičenosti takega dejanja. Ugotovili boste, da naša preteklost ni bila samo črna, kot jo nekateri prikazujejo, ker se tudi v predoru vidi luč. Ko bo občinski svet sprejel to zgodovinsko odločitev, naj ima pred očmi borce in vse trpeče ljudi, ki so med vojno za svobodno Slovenijo prestali toliko trpljenja. Prek tega članka naj sprejmejo občinski svčtniki apel pravil življenja znanega modreca Nietscheja: »Največja neumnost je metati sol v morje in spomenike v blato.«. A. KONDA PUBLICUS obvešča, PUBLICUS 0.0.0, da od 3. julija do 16. septembra biološke odpadke (iz rjavih posod) odvaža tedensko. Računamo na vašo ekološko osveščenost - poglejte levo polovico etikete na rjavi posodi za odpadke. Odnos do živali-zrcalo človekovega značaja Veliki francoski humanist Ro-main Rolland je zapisal: »Okrutnost do živali in še brezčutnost do njihovega trpljenja je po mojem eden najhujših grehov človeštva, je osnova človekove pokvarjenosti!« V vseh društvih proti mučenju živali po celi Sloveniji smo si zadali nalogo, da je potrebno z vsemi silami začeti spreminjati negativen odnos do živali. Spoznanje, da imamo opraviti z bitji, ki tako kot človek občutijo trpljenje, bolečino, strah pred surovostjo, lakoto, žejo, vročino, mraz, nas je obvezalo, da se zavzamemo za njihove pravice. Vrste zaščitnikov živali so še prekratke, zato prosimo vse ljubitelje živali in somišljenike, pomagajte nam! Če boste opozorili soseda, da s svojo živaljo ne ravna ustrezno, ste storili že veliko. Na nepravilno in nečloveško ravnanje z živaljo lahko opozorite policijo, veterinarsko postajo. Lahko to prijavite sodniku za prekrške ali pa najbližjemu društvu proti mučenju živali. Opozarjamo, da so kazni visoke. Pri naših naporih naj bi se nam pridružile tudi šole, predvsem pa naj bi učitelji zbujali v mladini ljubezen do Živali, kajti tudi med mladimi je opaziti veliko agresivnosti do nemočnih živali. Prav tako prosimo župnišča in župnike, da najdejo priložnost, ob kateri vernikom z besedo priporočajo strpen odnos do živali in prizanesljivost. Dogaja se, da zaradi nevednosti, malomarnosti, surovosti, slabih odnosov v družini ali alkohola pri hiši žival trpi, shira, po- gine zaradi lakote in žeje. Ta dejanja so človeka nevredna in po zakonu so kazniva. Med vsemi živalmi je zaradi slabega odnosa najbolj prizadet pes, najbolj zvesto bitje,čuvaj, varuh in tudi rešitelj marsikaterega človeškega življenja. Prihaja poletje in vroči dnevi, zato opozarjamo, da pes ne bo trpel zaradi sončne pripeke, naj ima primeren senčni prostor, stalno svežo pitno vodo in ustrezne vsakodnevne obroke neoporečne hrane (mladi psički se hranijo do enega leta štirikrat na dan), leseno pasjo uto, primerno veliko in z nepremočljivo streho. Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša od treh metrov, ovratnica ga ne sme drgniti ali stiskati. Pes naj ne bo v premajhnem pesjaku, tla naj ne bodo cementna. V primeru bolezni mu nudite zdravstveno pomoč. Ostarelemu ali neozdravljivemu psu podarite nebolečo smrt, kar opravi živi-nozdravnik. Ker je pes družabno bitje, ki ljubi svojega gospodarja, mora čutiti, da je član družine, zato naj ne bo njegovo bivališče osamljeno, saj takšen pes trpi in se počuti zavrženega. Prepovedano je urediti bivališče psom na balkonih, terasah, kleteh, garažah ali jih imeti privezane v oddaljenih skednjih, poljskih objektih in drugih neprimernih prostorih. To je mučenje živali. Priklenjen pes, zamrežen v pesjaku, ali pes, ki živi v stanovanju, se počuti kot ujetnik, zato ga je treba dnevno spuščati, da se sprosti. Ljubezen do živali je dolžnost vsakega kulturnega človeka. Ja, dober gospodar je blagor in v veselje psu! Članica društva proti mučenju živali - Celje ŠTEFKA K. "trgovina z obutvijo * Suline \ Kamnik, Maistrova 3 (nasproti Delikatese) ^ Poletje je tu! | Bogata izbira poletne obutve: natikačev, sandal, cokel... § 10-40% znižanje cen poletne obutve od 15. Julija dalje! § Možnost plačila s plačilno kartico LB ali na odlog Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. i Petdeset let kasneje V Kamniškem občanu je bilo v zvezi s 50-letnico zmage nad fašizmom že mnogo napisanega. Vseeno bi rad dodal še nekaj dejstev, ki govorijo v prid temu, da se je slovenski narod moral upreti okupatorju, če je hotel preživeti. Gorenjska je bila od aprila 1941 del slovenskega ozemlja, ki ga je zasedla nemška vojska. Nemci so na zasedenem ozemlju Gorenjske zasnovali tri večje upravne enote. Eno od njih je bilo tudi kamniško okrožje. Podobno kot povsod na nemško zasedenih območjih v Sloveniji so Nemci tudi kamniško okrožje hoteli popolnoma ponemčiti. Naj še na kratko povzamem glavne načrte nacistov za ponemčenje dela ozemlja, ki so ga zasedli. Iz dokumentov je znano, da so Nemci predvideli za izgon iz svojega dela zasedene Slovenije od 20.000-260.000 Slovencev, na njihovo mesto pa bi naselili 80.000 Nemcev. Slovence, ki bi nekaj časa še ostali doma, pa naj bi po-nemčili; po vojni, če bi jo dobili, pa tudi te izselili in to v vzhodno Evropo. Na Gorenjskem so najprej spremenili v narodnopolitično sestavo občinskih uradnikov. Zato si je deželni svetnik za okrožje Kamnik prizadeval, da bi vsaj postopoma čim več občin dobili v roke nemški župani. Poleg nacifikacije uprave, ki so jo v kamniškem okrožju dejansko izvedli, poznamo tudi načrte za raznarodovanje prebivalstva. Za Gorenjsko je okupator po prvotnih načrtih za izgon predvidel 2465 družin ali 7617 oseb. Poznamo tudi zamisli za nemško kolonizacijo v kamniškem okrožju. V načrtu so imenovana zaplenjena posestva in posestva, ki so jih še nameravali zapleniti in na katere naj bi pripeljali nemške koloniste. V letih 1942/43 so nastali novi načrti o množičnem naseljevanju nemških kmetov v kamniško okrožje. En del nemških priseljencev bi naselili severovzhodno od Kamnika do Stahovice in pri Kamniški Bistrici. Obe skupini naj bi povezovalo okrog 65 nemških meščanskih družin, ki bi jih naselili v Kamniku. Drugi del priseljencev bi naselili okrog Mengša, tretji del, 19 družin poljedelskih obrtnikov, pa v bližini Kamnika. Kamniško okrožje je imelo potemtakem pomembno mesto v nemških kolonizacijskih načrtih na Gorenjskem. Načrt ni uspel tudi zaradi narodnoosvobodilnega boja, ki je bil na ka- mniškem področju zelo močan. Nemci so naglo poskrbeli za nemški zunanji videz dežele: po-nemčevali so imena, ukinjali razne organizacije, prepovedali slovenski jezik v šolah in uradih ter odločno zatirali vse, kar bi še lahko vzbujalo slovensko narodno zavest. Poleg raznarodovanja je bilo boleče tudi odvažanje prebivalstva na delo v nemške tovarne in uvedba vojaške obveznosti za približno 50.000 Slovencev, ki so tako morali v nemško vojsko. Večina teh je odšlo na vzhodno fronto umirat za tujo državo. Toda to še zdaleč ni vse zlo, ki ga je prinesel nacizem. Najhujši je bil nacistični teror. Strah pred njim je ostal v srcih vseh, ki so se z njim srečali. Govorim o zaporih, jemanju in streljanju talcev in o koncentracijskih taboriščih. Zmaga nad nacistično Nemčijo je seveda bila vojaška zmaga, a tudi veliko več. Bila je zmaga nad idejami nacizma. Če bi se nacistične ideje uresničile, slovenskega naroda danes ne bi bilo več. To niso prazne besede, saj dokumenti o tem obstajajo. MILAN B. V soboto, 1. julija, so delavci v hudi poletni pripeki urejali prve metre obnovljene Šutenske ulice. Njihovo delo vzbuja veliko pozornosti mimoidočih Kamničanov, predvsem zaradi polemik o prometni ureditvi te ceste. , (V.MEJAČ) Hočeš biti zdrav? Vsi vemo, da je naše zdravje največje bogastvo. To smo se naučili že v zgodnjem otroštvu, a kaj, ko na to pozabljamo, kadar smo zdravi. Če si zdrav, je vse drugače. Seveda so želje in načrti visoki. Če si bolan, si želiš samo eno, da bi se pozdravil. Predlagam, da bi prebrali knjigo, ki ni povsem običajna:Avtorje HelmutWand-maker, naslov pa je Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem! Ko sem večkrat prebrala to knjigo, sem razumela, zakaj sem bila velikokrat utrujena, brez volje in energije. Po Wandmakerju je vsa kuhana hrana mrtva hrana, živa hrana, ki jo priporoča, so sveži sadeži. Tu misli na presno - sveže sadje, malo zelenjave, solate, manjšo količino orehov in semen. To je edino pravilno za vitke in zdave, posebno priporočljivo za debele in bolne. Zamislite si, kaj je človek, ko umre. Vsak od nas ve, da je truplo. Pri živalih, ki jih umorimo v klavnicah, je truplo prodano kot najboljša hrana - pečenka. To je mrtva hrana. Kako naj bomo zdravi, če pa jemo trupla in celo še v lonec jih damo? Če ješ leta in leta krvavo, nečisto hrano oziroma trupla živali, potem prej ko slej zboliš, ali pa si zelo utrujen, brez volje in delovne energije. »Kuhanje uniči življenje in vitalnost hrane. Od nje ostane samo PEPEL, mrtva hrana! »pravi dr. SCHLICKEYSEN. »Dobra, do mrtvega razkuhana meščanska hrana« pušča le smeti in povzroči, da se greznica kaj hitro napolni do roba. Vsi smo »LIV1NG CESSPO-OLS«,»ŽlVE GREZNICE«, kakor imenuje človeka profesor Ehret. Doktor Goodfellow: »Življenjske razmere so se tako zelo spremenile, da se nam nekdaj najboljša hrana za človeka (SADEŽI) danes zdi skorajda nena- Znan je rek pitagorejcev: »Človek je", kar jč!« Nemški pregovor pravi: »Jej surovo hrano, pa boš dobre volje, jej hladno hrano, pa dosežeš visoko starost.« Lahko bi še opisala svoje izkušnje, a kdaj drugič. Za zdaj naj samo rečem, da imam veliko več časa in tudi počutje je mnogo boljše kot prej. Čutila sem dolžnost, da vam, dragi Kamničani, v pomoč in raz-miselk o zdravi naravni prehrani vse to predlagam tudi za boljšo prihodnost. AZ ŠPELA MARKET Volčji potok 24 (ob gostilni Mini bar) tel.: 812-636 AKCIJA! - sladkor (1 kg) ( 120 SIT - šunka toast (1 kg) 850 SIT - sir edamec (1 kg) 750 SIT - tekoči detergent za posodo (1 I) 140 SIT - prašek VVeisser Riese (3,6 kg) 990 SIT In še veliko drugih artiklov po ugodnih cenah. Razne narezke pripravimo po vaši želji! Odprto: pon.-petek: 7h-19h sobota: 7h-15h nedelja: 8h-12h I iL KAMNIŠKI OBČAN 6. JULIJA 1995 /O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Podružnica Kamnik nudi številne storitve, ki Vam olajšajo denarno poslovanje in prihranijo čas, ki bi ga sicer izgubljali v banki. Osnovni račun sodobnega in učinkovitega denarnega poslovanja je tekoči račun. Nanj so vezane številne storitve, ki Vam olajšajo poslovanje: • Plačilna kartica Nove Ljubljanske banke LB Eurocard sta uveljavljena plačilna instrumenta, saj ju sprejemajo v skoraj vseh večjih trgovinah. • Trajni nalog banki za poravnavanje mesečne obveznosti s tekočega računa (elektrika, RTV, časniki, stanovanje, komunalne dajatve, odplačevanje kreditov, mesečno varčevanje itd.). Prihrani Vam denar (ne plačate provizije) in čas. • Dvig denarja in plačilo položnic na bančnem avtomatu • Uporaba TELEDOMA Vam prinese banko domov - 24 ur dnevno lahko: plačujete račune kateremu koli uporabniku v državi, se informirate o tekočem stanju na računih, naročate čeke, ki Vam jih pošljemo po pošti domov ali v službo, sklepate pogodbe o vezavi tolarjev in deviz, oddate prošnjo za limit, odpirate, ukinjate in spreminjate trajne naloge, naročate večje tolarske ali devizne dvige, oddate prošnjo za uporabo bankomata, naročite potovalne čeke, naročite poseben izpis prometa, zahtevate informacijski material o bančnih storitvah, druge storitve. Če še nimate tekočega računa, se dogovorite v svojem podjetju, da Vam bodo plačo nakazovali na tekoči račun, ali se oglasite v banki. Stopite v korak s časom z vašim tekočim računom! Obenem bi Vas radi opozorili na osebno bančništvo in bančno svetovanje. Uporabite bančnega strokovnjaka za reševanje denarnih vprašanj. Po telefonu (817-484 in 817-138) se dogovorite za sestanek in bančni strokovnjak Vas bo pričakoval ob domenjenem času. Obvestilo Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana spreminja poslovni čas v svojih poslovalnicah. Odslej bosta poslovalnici Podružnice Kamnik na Glavnem trgu in na Bakovniku odprti: ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.00-11.00 in 14.00-17.00 sreda: 8.00-11.00 in 15.00-18.00 Nova Ljubljanska banka - pravi naslov za denarne zadeve! 6. JULIJA 1995 šport KAMNIŠKI OBČAN 13 Nekaj znamenitosti Kamniških Alp - XXXVI Jama Saše Kamenjeva Kraška jama, brezno v steni Vršičev nad Petkovimi njivami, nmv približno 1900 m. Alpinizem in jamarstvo imata precej skupnega: odkrivanje novega sveta, plezanje, pustolovščine in še kaj. Tako je bilo, tako je še vedno, veliko jamarjev alpinistov in veliko alpinistov jamarjev. Zato ni čudno, da so odkrivali tudi jame v gorskih stenah. Ena od takih jam je bila odkrita tudi v smeri, ki sta jo v letih po drugi svetovni vojni v zahodni steni Vršičev preplezala Jože Cegnar in Ciril Debeljak. Ravno zaradi odkrite jame se ta smer imenuje Mimo votline. Jama se začenja približno 30 m pod robom stene oziroma na koncu tretjega raztežaja. Na začetku jame je še v plezalni smeri kamin z zagozdenima kamnoma,ki tako ustvarjata še dve okni. Toda kamin se v notranjosti gore ne zoži in izgine, ampak preide v jamo. Ta se po krajšem položnem delu močno zoži in nato preide v strm prostor, ki ima približno 20 metrov globoko brezno. To se na dnu razširi v majhno dvoranico, iz katere vodita dva neprehodna meandra. V zgornjem delu brezna je možno nadaljevanje v rov, ki je precej velik. Ima naravno dno in se strmo spu- šča približno 50 metrov, da se nato nadaljuje v položnem rovu, kjer je siga in odložena ilovica. Rov spremeni smer in se skoraj vodoravno nadaljuje mimo posameznih udorov, da se nato konča. Pri dosedanjih raziskavah še niso našli nadaljevanja, čeprav se razpoka, ki daje osnovno obliko jame, še nadaljuje. Jamarji domnevajo, da bi bila lahko ta jama povezana z največjim jamskim prostorom v planoti Vršičev, z Breznom pri Gamsovi čeljusti. To je globoko 200 metrov in ima celih 120 m nepretrganega navpičnega spusta, za dno pa ima dvorano, veliko kar 60 krat 30 metrov. Jama ima tudi nekaj lepih kapniških tvorb, vendar je povsem neprimerna za turistični obisk, saj je še čisto prvobitna in so njeno notranjost doslej obiskovali samo jamarji. Poimenovana je po Saši Ka-menjevu,23-letnem alpinistu in jamarju, članu Akademskega alpinističnega odseka, ki je 14. februarja 1960 med vzponom na Kokrsko sedlo, še v gozdu 50 metrov pod Debelo bukvijo, umrl zasut v snežnem plazu, a je pred svojo smrtjo sodeloval tudi pri odkrivanju te jame. Na tem področju pa je še več drugih jam in brezen, saj je ves svet čisto prevotljen. Mednje sodi že omenjeno Brezno pri Gamsovi čeljusti, ki je ravno tako v planoti Vršičev, in pa brezno pod Moličko pečjo, ki pa je na vzhodni strani Velike zelenice (2114 m) oziroma Velikega vrha (2110 m) in je z več kot 1000 m odkrite globine do sedaj najgloblje brezno v Kamniških oziroma Savinjskih Alpah. Dostop: Vhod v jamo je v zgornji četrtini stene, okoli 35 m pod robom. Zato lahko brez hudih težav pridemo samo pod steno, v kateri je jama, ali pa nad njo. Do same jame je možno priti samo s plezanjem po smeri Mimo votline (III+) ali pa s spustom po vrvi z vrha stene. V obeh primerih je potreben primeren vodnik (GV) že samo do vhoda v jamo. Za sam obisk jame pa je potreben še JV in seveda ustrezna oprema in potrebno znanje, saj je jama povsem neprimerna za turistični obisk. Od Kocbekovega doma na Korošici gremo najprej po označeni poti, ki vodi čez pre-sedljaj v Kamniško Bistrico. Po dobrih sto metrih jo zapustimo v desno in po travi in mimo rušja pridemo na iz-hojeno stezico, ki pelje pod steno Dedca. Če se nam ne da iti po eni strani ob steni Začetek planinske sezone Smo na začetku planinske sezone. Planinsko društvo Kamnik Je dobro pripravljeno in želi izpolniti vse naloge, ki pogojujejo vključevanje društva v gorski vrvež. Ta bo po sedanji oceni zelo Živahen in pester. Obe planinski postojanki, na Kamniškem in Kokrškem sedlu, je društvo odprlo že v soboto, 17. voljni s prehrano in drugimi uslugami. V teh dneh planinski delavci pospešeno razrešujejo še zadnje probleme v kočah in na dovoznih poteh ter opravljajo manjše gradbene posege zlasti zato, da bo bivanje v naših gorah mikavnejše in varnejše. V polnem teku je v realizaciji program planinskih poho- Judi v snegu smo bili na pohodu. Junija. Prihajajo že prvi planinci. °es, v začetku še v manjšem številu zaradi nestabilnega vremena, toda ob lepih sončnih dneh bo °bisk hitro povečan. Obe koči sta dobro oskrbovani in založeni, tako da bodo obiskovalci zado- dov intur.Vzadnjem času so člani društva obiskali Virnikov Grin-tovec, ponovno so bili na Muljavi, na Slemenu in Smrekovcu, na Rokovnjaškem pohodu, na Veliki planini. Že se pripravljajo na turo na Monte Peralbo, Pristo- vški Storžič in druge zahtevnejše vrhove. Približuje se čas pohoda na Triglav. Pripravlja se tudi osrednje kamniško planinsko srečanje »Dan kamniških planin«. Planinci iz širše okolice se bodo srečali na Kamniškem sedlu 23. julija (ne 16. julija) in se ob tej priložnosti povzpeli še na Brano ali Planjavo, nekateri pa bodo prečili na Ko-rošico, Kokrško sedlo ali v druge smeri. Tega dne bo na Kamniškem sedlu prijetno in veselo. Pripravljen bo bogat kulturni program. Nastopili bodo pevci Lire, Kamniški koledniki in drugi. Poleg obiskov v gore bodo kamniški planinci v tem času pripravili še vrsto drugih zanimivosti, ki bodo privabile v naše gore tudi obiskovalce iz bolj oddaljenih krajev. Že sedaj so najavljene nekatere, večje skupine, ki bodo po več dni ostale v posameznih kočah, vsak dan pa bodo osvajali vrhove. Lično izdelan prospekt »Povabilo v Grintovce«, v založbi PD Kamnik, je naletel na zelo dober odmev. Planinci ga z veseljem prebirajo in številni se zanj zanimajo. Vse aktivnosti na PD so usklajene, zato so odgovorni na društvu prepričani, da bo letošnja planinska bera še ugodnejša od lanske. Društveni delavci bodo storili vse, da se bodo napovedi uresničile. STANE SIMŠIČ AGROPROMET CERKLJE Ul. 4 okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure POLETNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - ugodna prodaja moke TIP 500 (49 STT/kg) in sladkorja (108 SIT/kg) - riž, II. kvaliteta 29 SIT/kg Cene za krmila so tovarniške. VSA ŽITA ZMEL JEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. Prostor za skladišče (cca. 80 m2) oddam. Tel.: 812-636. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. gor in po drugi strani nato dol, uberemo kar prečno po grušču, melišču, mimo velikih skalnih klad na drugo poraščeno melišče, kjer se nam priključi zgornja pot. Malce se spustimo do konca stene, nato se pot začne vzpenjati. Nekaj deset metrov gremo še po njej, nato pa, da bi se izognili vzponu in spustu, prečimo gruščnato grapico, plaz in travnato pobočje, posejano z večjimi in manjšimi skalami, skoraj vodoravno vse do stene. Tli poiščemo vpadnice kamina, žleba z zagozdenim skalnim blokom, ki tako ustvarja nekakšna »vrata«, most. Vstop v smer je v desnem kotu. Po poči, zajedi nekaj metrov navzgor, nato levo do kamina. Desno po njem navzgor, prestop na polico in levo po njej nad kamin. Desno po nagnjeni polici in levo v kot. Desno navzgor do previsa, čezenj in levo nekaj m po izpostavljeni gredi. Desno čez neizrazit previs in okoli roba v žleb, ki privede do vhoda v jamo. Od Kocbekovega doma približno 2 dobri uri. Druga varianta je spust z vrvjo. Od Kocbekovega doma po stezici pod Lučkim Dedcem na Durce in desno na greben Vršičev. Po slabo vidni stezi skozi rušje in po robu stene, dokler na desni na opazimo izrazit piramidast stolp. Tu se spu- stimo po vrvi približno 35 m le prebere članek Venca Po- pred vhod v votlino. Od Kocbe- trča z naslovom »Šaševa jama« kovega doma približno dobro v Planinskem vestniku (letnik uro in pol. 1961). Če pa bi kdo hotel še kaj BOJAN POLLAK več zvedeti o tej jami, pa naj Vhod v jamo Saše Kamenjera Iz življenja planincev Naši inštruktorji spet doma Tudi letos je KOTG pri PZS na povabilo nepalskega planinskega združenja (NMA) organizirala izobraževanje vodnikov NMA, ki je trajalo od začetka maja do druge polovice junija najprej v Katmanduju, nato pa v Manangu v šolski zgradbi, ki jo je kot tehnično pomoč na pobudo in z velikim prizadevanjem slovenske planinske organizacije, predvsem pa pokojnega Aleša Kunaverja, zgradila še Jugoslavija. Ta tečaj je ena od oblik tehnične in razvojne pomoči Nepalu, poleg tega pa je idealen za promocijo Slovenije. Z njim se država Slovenija uveljavlja in potrjuje kot ena od samostojnih držav, ki ima visoko razvito gor-niško dejavnost v vseh njenih delih. Tako ohranja svojo prisotnost v tem delu sveta in v celotnem svetovnem gorniškem prostoru ne samo z odpravami oziroma športnimi uspehi, ampak tudi z vzgojo in izobraževanjem. To pa je dolgoročno zelo pomembno, saj postaja in ostaja Slovenija na tak način znana in priznana po svetu tudi posredno preko vodnikov, ki so jih izobrazili slovenski inštruktorji, in si tako gradi in ohranja svojo lastno identiteto in prepoznavnost. Žal samostojna slovenska država oziroma njeni politiki še niso povsem dojeli pomen te promocije in ugleda, ki si ga Slovenija pridobiva in ohranja tudi na ta način. Zato je država zelo, zelo skopa pri podpori. Tečaja se je udeležilo 32 tečajnikov, ki so zaposleni v raznih nepalskih turističnih oziroma trekinških agencijah in jim je znanje, ki ga pridobijo na tem tečaju, nujno potrebno za vsakodnevno varno opravljanje svojega dela, to je vodenje turistov po nepalskih gorah. Ta dejavnost je za Nepal izredno pomembna in daje kruh številnim ljudem. Zato so bili tečajniki zelo različni po izobrazbeni strukturi - od nepismenih do tistih z visokošolsko izobrazbo. Na tečaju so predelali vse osnovne teoretične, predvsem pa praktične predmete iz alpinističnega in vodniškega izobraževanja, veliko praktično vadili in splezali tudi na 5.750 m visoki Naur peak. Zaključni vzpon na 6.100 m visoki Thorong peak pa jim je preprečilo slabo vreme, ki jim je nato delalo težave tudi pri vrnitvi v Katmandu. Iz Slovenije so bili štirje inštruktorji in zdravnik, iz Nepala pa trije. Celoten tečaj je vodil slovenski gorski vodnik Roman Robas.Tudi Kamnik je prispeval pomemben delež. Kot inštruktorica je sodelovala (tokrat že tretjič) Darja Jenko, članica kamniškega alpinistica nega odseka. Dr. Ludvik Travnik, ravno tako iz Kamnika, pa je skrbel za zdravniško pomoč in predaval o zdravstveni tematiki. Kamniška odprava v Perujske Ande Južna Amerika ima tudi zanimive gore, vendar je Kamničani niso velikokrat obiskali, čeprav so že večkrat imeli resne načrte. Vzpon na Aconcaguo Milana Gladka in pa vrhunski dosežek Marka Prezlja v Patagoniji bi bilo skoraj vse, kar so Kamničani naredili v Andih v zadnjih letih. Tokrat se je za dober mesec in pol podala v perujske Ande v primerjavi s prejšnjimi relativno številna kamniška odprava. V njej sodelujejo Cene Grilje, Janko Plevel in Cene BerČič, vsi so »stara garda«, ki pa je še vedno zelo aktivna, od mladih kvalitetnih alpinistov Damjan Kočar in Klemen Mali, pridružili so se jim pa tudi Marjan Breščak, Dušan Hu-mar in Jaka Škorjanc. Po navezah se bodo poskusili povzpeti oziroma splezati na Alpamavo, Huscaran in Pisco, mogoče pa tudi še na kakšen drug vrh. BOJČ Zahvala alpinistov Damjan Kočar in Klemen Mali sva 20. junija odpotovala v perujske Ande. Sva člana Kamniškega alpinističnega odseka. Za cilj sva si izbrala Alpamavo (5947 m) in najvišji vrh Peruja Hauscaran (6768 m). V hribih bova ostala dober mesec in pol. Zahvaljujeva se vsem, ki so nama na kakršenkoli način pomagali pri odpravi, še posebej pa naslednjim: CALCIT Kamnik, Elektro Ljubljana, PD in AO Kamnik, Športna zveza Kamnik, Zlatarstvo Burnik in Štern, Gostišče pri Planinskem orlu in Gostišče pod gradom, Mega d. o. o., Uršič., Galvan iz Homca, Framat d. o. o MK Klemen Mali Damjan Kočar 14 KAMNIŠKI OBČAN šport - šali 6. JULIJA 1995 Odbojka Srednješolci državni prvaki Kamniški srednješolci so na finalu državnega prvenstva dosegli odlično prvo mesto in tako postali DRŽAVNI PRVAKI v sezoni 94/95. Ta velik uspeh so tekmovalci zaslužili, saj v glavnem vsi že kar lep čas trenirajo pri klubu. Tako so samo potrdili njegovo kvaliteto. Že lansko leto jim je en sam nesrečen poraz preprečil nastop v finalu, vendar pa se to letos ni ponovilo. Še več, Kamni-čani so bili edini, ki v celotnem tekmovanju niso izgubili niti ene tekme. Torej so si ta naslov zagotovo zaslužili. V finalu so najprej premagali ravenske igralce, medtem ko Ljubljančanov ni bilo in so se tako uvrstili v finale, kjer so se pomerili z Mariborčani. Tekma je bila zelo kakovostna in zanimiva do samega konca, vendar pa so Kamničani šele v podaljšani igri na razliko premagali Mariborčane. Za igro moramo pohvaliti obe ekipi, pri Kamničanih pa »ne bomo posebej pohvalili« ni- Državni prvaki v sezoni 94/95: z leve stojijo, mentor g. Izidor Perbavec, Sašo Palma, Gašper Ribič, Grega Železnik, pomočnik mentorja Daniel Habjan, Simon Šnabl, Uroš Pestotnik, čepijo z leve Jure Zagoričnik, Danilo Džunov, Roman Novak, na sliki pa manjkata Gašper Žargi in Jernej Slanovec kogar, ker so prav vsi igrali po svojih močeh. Pohvaliti je treba tudi mentorja šole, ki vztraja, da se odbojka na šoli neguje, kar se je letos zopet zelo obrestovalo. Osnovnošolci v polfinalu Osnovnošolci so prav tako dosegli lep uspeh. Občinska prvaka (pri dečkih) OŠ Stranje in (pri dekletih) OŠ Komenda Moste sta se uvrstila v polfinale državnega prvenstva, kjer pa se na žalost kljub domačemu terenu niso uvrstili v finale državnega prvenstva. Za Stranjčane je bilo to sploh prvo tekmovanje na takem nivoju, saj so fantje prvič postali občinski prvaki Kamnika pred OŠ Marijo Vero, OŠ Frane Albrehta, OŠ Komenda Moste in OŠ Toma Brejca. Pri dekletih pa so Komendčanke suvereno zmagale pred OŠ Marije Vere, OŠ Stranje, OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta. V četrtfinalih sta obe ekipi zmagali, nadaljevanje pa je znano. Najmlajši prav tako v Gnalu Da se v kamniškem klubu zavestno dela tudi z mladimi, so dokazali najmlajši odbojkarji Kamnika (1.82). Na finale DP v mini odbojki, ki ga je vzorno pripravil OK Kamnik, sta se uvrstili kar dve ekipi. Na finalu je sodelovalo osem ekip, naslov pa so obranili igralci Salonita pred Mariborom in Žužemberkom 1. Kamničani so na koncu osvojili sedmo in osmo mesto. CICO 1. Ženska odbojka Izjemno uspešna sezona Že v prejšnjih številkah smo poročali o izjemno lepih uspehih ženske odbojke, ki je v Kamniku po nekaj letih zopet zaživela v polnem razcvetu. Da so letošnjo sezono Ka-mničanke sploh lahko tekmovale, so poleg OK Kamnik letos pomagali še ASK d. o. o.,Transing trade d. o. o., DDC Ljubljana, Galma d. o. o. Radomlje, Caffe Korobač in Danci, kije skrbel za plakate in biltene, ter Stane Pibernik, ki je dekleta vozil na vse tekme. Članice so se prvič v tej postavi predstavile v tretji ligi in jo končale zelo uspešno na sedmem mestu z osmimi zmagami in osmimi porazi, česar ni nihče pričakoval. Poleg tega pa je bila pravzaprav usodna za uvrstitev Kamničank njihova neizkušenost v prvih štirih tekmah, ki so jih izgubile, pa še sodniki so prispevali svoje, česar v letošnji sezoni prav gotovo ne bo več, saj so Ka-mničanke vsi spoznali. Letos bodo startale v sezono že prvega avgusta (sezona se začne oktobra) in poskušale že v letošnji sezoni naskakovati vrh tretje lige vzhod. Mladinke imajo to smolo, da se morajo v polfinalu zmeraj pomeriti z ekipami Tabora, Šentvida in Krima (še ŠOK Vital), kjer imajo že dolgo odbojkarsko tradicijo. Letos so v polfinalu zasedle tretje mesto, a bodo vrh poskušale doseči letos ali drugo leto, saj bodo še vse igrale za to kategorijo vsaj dve leti. Za KA-DETINJE pa tako in tako vemo, da so dosegle največji uspeh kamniške ženske odbojke. Na finalu na Ravnah so dosegle ČETRTO mesto in bile proglašene za največje presenečenje letošnjega tekmovanja, saj so na poti do tega uspeha premagale mnoge prvoligaške ekipe. Naslov so osvojile igralke Cimosa. Moramo pa povedati, da tudi na Ravnah ni manjkalo kamniških navijačev, ki se jim igralke iskreno za- hvaljujejo za pomoč s tribun. Čas pionirk prihaja z letošnjo sezono, ko se bodo potegovale za uvrstitev čim bolj pri vrhu. Nekaj pionirk pa se bo pridružilo letošnji zmagovalni kadetski ekipi. Sezona se bo pričela s 1. oktobrom, ko Kamničanke zopet vabijo vse svoje privržence na njihove tekme. CICO 1. V tretji ligi so tekmovale: z leve stojijo Katarina Potočnik, Vesna Puketa, lina FUsar, Mateja Potočnik, Meta Skok, trener Aco Kramar; klečijo z leve Nadja Jelnikar, Ima Jeras, Neva Subadolčan in Irena Kališnik. Razstava ob 75-letnici kamniškega nogometa V petek, 16. junija, so v razstavišču Veronika slovesno odprli razstavo z naslovom 75 let nogometa v Kamniku. O njem je tistega večera tekla beseda. Pozdravni nagovor je imel predsednik IO NK Kamnik Peter Fischer. Pomen in zgodovino Pepelu Rozmanu, najstarejšemu igralcu L ekipe v Kamniku, predsednik NK Kamnik Peter Fischer izroča spominsko darilo kot skromno zahvalo za požrtvovalno dolgoletno delo v klubu. Najstarejši in najmlajši udeleženec otvoritvene slovesnosti razstave, med njima je starostna razlika sedmih desetletij, sta bila polni dvorani živ dokaz za minljivost in hkrati trajnost časa. Nekdanji in sedanji nogometaši so prihajali na slovesnost s svečanimi koraki, »pražnje« oblečeni. Prepoznavali in rokovali so se že na stopnišču in v preddverju. Srečanja po dolgem času so bila doživeta in spontana, spomini so segali daleč nazaj. Prišel je priljubljeni trener Berginc in takoj ustvaril svoj krog, pa Ivček Sitar, pa Franjo... Ob najstarejših posnetkih so se zbirali akademiki, ob najmlajših dijaki in študentje. Zelo dober vtis so naredili igralci v ličnih trenirkah, žensko občinstvo je opazilo Romaria, pozornost sta pritegnila tudi gosta, temnopolta nogometaša iz Sudana in Nigerije. Z angleščino se je mešala nemščina, poleg vitrine s pokali pa se je nadaljeval »prepir« o neki žogi, ki je ali pa ni prešla gol-črto leta 1952. Najstarejši igralci so bili povabljeni posebej: Pepe Rozman, Bine Benkovič, dr. Niko Sadni-kar, prof. dr. Stane Gabrovec in drugi. Bremena let vsi očitno dobro prenašajo.Tudi zaradi športa. nogometa v Kamniku je opisal predsednik organizacijskega odbora Vinko Gobec, Tunjiški oktet pa je doživeto dodal štiri pesmi (čustvena »Oj,Triglav,moj dom!« je ganila tudi gosta iz Nigerije). V imenu Medobčinske nogometne zveze Ljubljana je zbrane nagovoril predsednik tekmovalne komisije Albin Otore-pec. Poleg pozdrava in čestitke je Nogometnemu klubu Kamnik izročil simbolično priznanje, saj je v Sloveniji malo društev s tako visokim jubilejem. Pohvalil je njihovo usmerjenost v razvoj novih mladih kadrov. Pohvalno je govoril o letošnji deški in mladinski selekciji, ki sta prvaka, člansko moštvo pa je pod vrhom. »Kamniški nogometni klub je lahko nosilec razvoja na tem območju,« je pritrdil g. Otorepec. S čestitkami in željami, da bi dosegli še večje uspehe, je izročil plaketo Ljubljanske nogometne zveze, ki naj bo vzpodbuda za nadaljnje delo kamniških nogometašev. Ob tem jubileju so najzaslužnejši prejeli spominska darila - Občina Kamnik, Nogometna zveza Slovenije, Športna zveza Kamnik (za materialno pomoč pri organizaciji turnirjev), Medobčinska nogometna zveza Ljubljana, NK Flok Komenda, NK Enotnost Kamnik in drugi sosednji nogometni klubi. Posebno priznanje je prejel Mirko Desnica za izredno uspelo organizacijo in postavitev razstave, ki je bila odprta od 16. do 26. junija. Priznanja so dobili tudi najstarejši nogometaši Pepe Rozman, dr. Niko Sadnikar in Bine Benkovič. Otvoritev razstave pa je z začetnim udarcem žoge simbolično izvedel Pepe Rozman. Po zaključku uradnega dela prireditve je zbrane po razstavi vodil član izvršnega odbora NK Kamnik Matjaž Mihelčič. Navzoči so si po kratki predstavitvi razstavljenih fotografij, pokalov in športnih rekvizitov temeljiteje ogledali posamezne detajle, ki jih spominjajo na nekdanjo in sedanjo športno pot. Obiskovalci, ki so videli razstavo, so se prepričali, da se mladi rod v preteklih desetletjih ni spremenil. Enajsterice v športnih držah stojijo pred snemalcem, danes prav tako kot nekdaj, zroč v objektiv, ki ovekoveča njihove napore in želje. Fotografije pripovedujejo molče. Zgovornejši pa so zaključki. 850 dečkov, fantov in mož, 75 razburljivih let in mnogo, mnogo znoja in veselja. VERA MEJAČ Petra Ipavec osvojila MK kategorijo Na Bledu je v času od 24. marca 1995 do 1. aprila 1995 potekal tradicionalni 16. ŠAHOVSKI FESTIVAL. Organizatorji so letos poskrbeli za bistvene spremembe. Žal je odpadel ločeni turnir članic, ki je že tudi imel lepo tradicijo. Bistveno pa se je izboljšala kvaliteta članskega šaha z uvedbo A in B turnirja. Na A turnirju je nastopilo 72 igralcev, od tega 10 velemojstrov. Zmagal je Zdenko Kožul (Hrvatska), 7 točk, sledijo: Lev Psak-his (Izrael), 6,5 točk, Udar Ibra-gimov (Rusija), 6,5 točk, itd. Na B turnirju je nastopilo 81 igralcev, predvsem mojstrski kandidati in nižje kategorniki. Zmagal je Marc Daels (Belgija), 7 točk,sledijo:Marjan Kastelic (ŠK Novo mesto), 7 točk, Brane Deželak (SS Tomo Zupan Kranj), 7 točk. Velik uspeh je dosegla Petra Ipavec (LŠK Iskra Ljubljana), osvojila je 7 točk in zasedla 4. mesto. Na tem turnirju je Petra Ipavec osvojila tudi moški naslov mojstrskega kandidata. Tomislav Špilak (ŠK Komenda) je osvojil 3,5 točke in zasedel 59. mesto. Po prvem delu turnirja je Tomislavu kazalo na bistveno boljši rezultat, žal pa je v drugem delu malo popustil in želenega uspeha ni dosegel. Prvič je na močnem turnirju uspešno nastopil Pavel Ipavec (ŠK Komenda), osvojil je 3,5 točke in zasedel 65. mesto ter si bistveno popravil rating točke. 4. DRŽAVNO MOŠTVENO PRVENSTVO MLAJŠIH DEKLIC. V soboto, 8. aprila 1995, so se v Leskovcu pri Krškem končala letošnja šolska državna prvenstva. Na moštvenem prvenstvu mlajših deklic so zelo uspešno nastopile igralke osnovne šole Komenda-Moste. V konkurenci 19 ekip iz vse Slovenije, ki so odigrale 7 kol po švicarskem sistemu, so osvojile 5. mesto z 9 meč točkami in 17 šahovskimi točkami. Za ekipo so igrale:Tjaša Ipavec, 4 točke, Neža Žnidaršič, 5 točk, Danijela Jurgec, 5 točk, Maja Crnkovič, 3 točke. Ves čas so se dekleta borila za sam vrh, sreča jim ni bila naklonjena, da bi posegle po pokalih. Zmagala je ekipa o. š. Stari trg ob Kolpi, 12 meč točk in 22 šah. točk. Sledijo: o. š. Vuzenica, 11 meč točk in 17,5 šah. točk, o. š. Ravne pri Šoštanju, 10 meč točk in 17 šah. točk, o. š. Krško, 9 meč in 17,5 šah. točk. FRANC POGLAJEN Množica navzočih nekdanjih in sedanjih članov NK Kamnik ob otvoritvi razstave - spredaj od leve proti desni: Marinko Knežević, Ivo Humar, dr. Niko Sadnikar, Vinko Gobec, Peter Fischer, Pepe Rozman, Bine Benkovič in Rudi Ajdovec. JATA REJA LJUBLJANA Agrokombinatska 84 61260 Ljubljana Polje IAT^ vabi k sodelovanju POSLOVODJO PRODAJE NA DROBNO za vodenje poslovanja v prodajalnah JATE REJE In na prodajnih mestih na tržnicah Sedež delovnega mesta Je na Duplici pri Kamnika Od kandidatov pričakujemo: - V. stopnjo strokovne usposobljenosti smeri trgovinski poslovodja, ekonomski tehnik, komercialni tehnik, kmetijski aH veterinarski tehnik z Izpitom za poslovodjo - prakso na podobnih delih (vsaj 3 leta) - vozniški Izpit B kategorije. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas In s trimesečnim poskusnim delom Vloge z dokazili o Izpolnjevanju pogojev razpisa sprejemamo v Kadrovski službi JATE REJE 8 dni od dneva objava ,® 6. JULIJA 1995 šport KAMNIŠKI OBČAN 15 Miro Kregar na Kanarskih otokih KamniSki triatlonec Miro Kregar se je pred kratkim skupaj z Natašo Nakrst in Matjažem Kovačem udeležil tekme za svetovni pokal v Ironman triatlonu na Kanarskih otokih, bolj natančno na otoku Lanza-rote.To je bila ena izmed šestih kvalifikacijskih tekem za uvrstitev na svetovno prvenstvo na Havajih. • Kako je potekalo tekmovanje? Najprej smo morali v morju preplavati 3,8 km. Temperatura morja je bila 21 stopinj C, plavali pa smo v neoprenskih oblekah. Zatem je bilo potrebno prekolesariti 180 km. Proga je Plaval sem odlično, čeprav se je zaradi zibanja na valovih občasno pojavila omotičnost. Progo sem preplaval v času 59 min. Na kolesu so me zaradi ležečega položaja spremljale bolečine v vratu in hrbtu, poleg tega pa so se mi na prstih na nogi pojavili žulji. Zadnjih 10 km sem zato prekole-saril bos. Vendar pa sem tudi s kolesarsko progo dobro opravil. Pri teku pa sem imel nekaj več težav. Običajno sem tekel precej bolje kot na tej preizkušnji. Vzrok je zelo slaba orientiranost, pa seveda tudi bolečine v kolkih, kolenih, stopalih in hrbtu. Med samim tekmovanjem se Mito Kregar in Nataša Nakrst v nacioninent parku Timanafaya Lanzarote, Kanarski otoki potekala okrog otoka, vmes pa se je povzpela tudi na dva vulkanska kraterja. Višinske razlike je bilo kar 1500 m. Pogoji kolesarjenja so bili težavni tudi zaradi močnega vetra. Za konec pa nas je čakal še tek in sicer 42,2 km po precej valoviti pokrajini. Kljub vetru so bile tokrat vremenske razmere kar ugodne. * Kako ste se uvrstili slovenski predstavniki? Vseh skupaj nas je tekmovalo 560, od tega je bilo 40 žensk. Norma za vstopnico na havajski triatlon je bila Uvrstitev med prvih 10% tekmovalcev. Jaz sem zasedel v absolutni konkurenci 76. mesto s časom 10 ur in 20 min. 13 min mi je na žalost zmanjkalo za dosego cilja. Nataša je zasedla 6. mesto s časom 10 ur in 48 min. Tudi njej ni uspelo doseči zastavljenega cilja. Matjaž pa je zaradi bolečin v hrbtu in ramenih odstopil na polovici tekaške preizkušnje. • H je kakšna disciplina povzročala večje težave? prav zaradi takšnih težav pojavijo razmišljanja o smiselnosti tega početja. Vendar pa je to predvsem preizkus samega sebe oz. bolje rečeno, premagovanje samega sebe. Večji kot so napor, problemi in težave na preizkušnji, večje je zadovoljstvo na koncu, ko vse uspešno premagaš.To te žene naprej. • Prejmejo zmagovalci na takšnem tekmovanju tudi kakšne nagrade? Tokratni nagradni sklad je znašal 50000 $, od tega jih je zmagovalec prejel 8000. Denarne nagrade pa so dobili še vsi tisti, ki so se uvrstili do 10. mesta. Od nas treh je nagrado v višini 1200 $ dobila Nataša Nakrst. • Kako si se pripravljal prav na to tekmovanje in vsa ostala, ki te še čakajo v letošnji sezoni? S pripravami sem začel decembra in treninge usmeril na dolgotrajne obremenitve. V tem času sem preplaval 250 km, prekolesaril 4000 km in pretekel 1400 km. Ker sem tudi član slovenske reprezentance za dolgi triatlon, sem se v mesecu maju pridružil tudi skupnim pripravam v Medulinu. Občinska liga v Košarki Končan je prvi del v občinski 'igi v košarki. Vse ekipe so že odigrale sedem tekem, skupaj pa jih bodo odigrale vsaj še deset. Na °beh lestvicah doslej na vrhu ni kakšnih presenečenj, tako da se vse napovedi uresničujejo. Drugi del se bo začel jeseni. Poglejmo nekaj najbolj zanimivih rezultatov. Prva liga: K. Veronika-ZL. Dragulj: Zl. oanič-Mengros 53:55, Zl. Bani-£-Mengros : Hram Lužar 56:41, K. Veronika-Zl. Dragulj : Hram Lužar 60:73 Druga liga: Biro Balia : Hram Gorjan '3:51, Hram Gorjan : Baron ba-r"Tesnila 54:56, Baron bar-Te-Snila : Ribice team (rekord) 91:33. Vrstni red: Prva liga: 1. Zlatarstvo Banič-Mengros 14,2. Hram Lužar 13,3. Kavarna Veronika-Zl. Dragulj 12, 4. Fal sport-AB 10, 5. Proline-Premi-era 10, ć.Tekont 9, 7. Skb banka 9,8. ŠD Policist 7. Druga liga: 1. Hram Gorjan 13,2. Biro Balia 13, 3. Baron bar-tesnila 12, 4. Pletiljstvo Petrovčič-Zalog 12,5. Garden-Novi trg ml. 10, 6. Novi trg 8, 7. Marka 8, 8. Ribice team (-2)6 Poglejmo še pet najboljših strelcev v obeh ligah: vodi Zore, pred Koruzovičem, Popovičem, Poglajenom in Trojanskom. CICO I. Prav tako sem imel v okviru reprezentance dve testiranji na Fakulteti za šport. Posebej zaslužen za to pa je Bogdan Jam-šek, predsednik Kolesarskega društva Kamnik, katerega član sem tudi jaz. Sicer pa smo imeli vsi v pripravljalnem obdobju precej smole z vremenom, kajti nizke temperature in deževno vreme sta onemogočala treninge kolesarjenja. • Kakšno pa je bilo sicer vzdušje na otoku Lanzarote, kakšen otok j eto? Otok je izrazito puščoben. Vsepovsod je črno rjav pesek, edine rastline pa so kaktusi. Otok redno obiskujejo predvsem športniki zaradi ugodnih podnebnih razmer. V hotelski kompleks Club La Santa redno hodi na priprave svetovna atletska elita. • Tekmovanje na Kanarskih otokih je sedaj za teboj. Kako pa se bo tvoja sezona odvijala sedaj, kam so usmerjeni tvoji cilji? Glavni cilj bo evropsko prvenstvo 5. avgusta v Jummeju v Nemčiji v Ironman triatlonu. Poleg tega pa bom verjetno poskušal opraviti kvalifikacije za nastop na Povvermanu v dua-tlonu, ki bo v švicarskem Zo-fingenu. To tekmovanje ima takšen značaj kot havajski triatlon. Duatlon je sestavljen iz 7 km teka, 150 km kolesarjenja in 30 km teka. Sicer pa se bom udeleževal tudi ostalih tekmovanj doma. Ob tej priložnosti pa bi se rad zahvalil tudi vsem sponzorjem, ki so mi omogočili udeležbo na tekmovanju.Ti so: Enigma Securitv, Telekom Slovenije, VTZ Ljubljana, Urko Ka mnik, AFP Adidas, Elan Uvex, Kočna Kamnik, Enervit ciklon, Avtodelta Fiat. Prav tako so pomagali Športna zveza Kamnik, Plavalni Klub Kamnik, Ključavničarstvo Grzinčič, Sladoledi Šanson Goldi, Antenski sistemi TEL SAD, Kopirnica in knjigarna Forum, Zlata kaplja, Alp sport, Marka, Meditrade in Slovenske novice. NATAŠA JAZBINŠEK V juniju tik pod vrhom zmagoslavja Športni junij je bil pester vsaj toliko kot vreme. Na domačem terenu, pod vznožjem domačih Alp, so se zbrali hribovci, da se podajo visoko v nekoristen svet. Niso šli ovce past na Pastirce, tudi za gamsi niso šli pogledat, le skušali so se, kdo bo prej prišel od Jurja v Bistrici do koče na Kamniškem sedlu. Gorski tekači so na tej tekmi nabirali tudi točke za slovenski pokal, hkrati je bilo to tudi prvenstvo Slovenije za vojake, ki so bili tudi glavni organizatorji teka že tretje leto zapored v spomin na junijske dogodke leta 1991. Prvo junijsko soboto je bil najhitrejši mož v Kamniških Alpah Stojan Melinc iz Kobarida, ki je s časom 53.14 min postavil tudi nov rekord tega teka. Točno 55 min je za pot potreboval drugouvr-ščeni Igor Mernik, tretje mesto pa si je s 17 sekundnim zaostankom pritekel domačin Ivan Urh, ki je na istem mestu kot lani uspešno nadomestil odsotnega brata Lada. Četrti je pritekel letošnji zmagovalec malega maratona v Radencih Jože Ceh, peti je lanski zmagovalec in dosedanji rekorder tega teka Franci Te-raž, kot šesti sam še prisopihal do koče jaz, sedmi Zvone Zore, ki pa za drugouvrščenimi in zaostal za minuto. Osmo mesto si je prikorakal najhitrejši vojak na služenju domovini, sicer smučarski tekač Peter Dovnik (56.53), pod 59 min sta uspela priteči še deveti Roman Hojak in Branko Velikonja. Med 150 nastopajočimi, ki so se udeležili tega priljubljenega teka, je bilo še nekaj junakov s kamniškega konca, ki so dosegli naslednje rezultate: Tomo Petek iz Šmar-tnega v Tuhinju - 1.01.56, Lado Kveder - 1.02.09, Marko Kotnik (Nevlje) - 1.03.46, Marjan Ver-šnik - 1.04. 52, Rajko Novak -1.08.2, Robert Sitar (Godič) -1.06.33, Anton Pančur (Poreber) - 1.09.25, Tomo Uršič (Godič) - 1.13.22, Andrej Šlebir (Stahovica) - 1.19.12, Tomaž Humar Tudi letos plavalni tečaji Plavalni klub Kamnik tudi letos organizira plavalne tečaje pod vodstvom učiteljev in trenerjev plavanja. Tečaji so namenjeni začetnikom, slabšim plavalcem in tistim, ki bi želeli svoje znanje izpopolniti. Tečaji so desetdnevni in sicer. • dopoldanski tečaji (od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure) Poleg učenja plavanja je vključena tudi telovadba in igra. Cena tečaja je 6.800,00 SIT • tečaji s celodnevnim varstvom (od ponedeljeka do petka od 7.30 do 15.30 ure) Otroci bodo v tem času dobili tudi kosilo. Cena tečaja je 12.5000,00 SIT Termini tečajev Starši prijavite svoje otroke vsaj 3 dni pred začetkom tečaja, v izjemnih primerih pa tudi na dan začetka tečaja. Informacije in vpis: Plavalni klub Kamnik, 831 -292 (trener Vlado Hanžekovič) Uradne ure na bazenu od ponedeljka do petka, od 13. do 14.30 ure in od 17.30 do 20. ure. OSNOVNA ŠOLA TOMA BREJCA, Šutna 39, 61241 KAMNIK razpisuje naslednja prosta delovna mesta za DOLOČEN ČAS, s polnim delovnim časom (od 1. septembra 1995 do 31. avgusta 1996): - učitelja športne vzgoje - učitelja tehnične vzgoje - učitelja fizike - učitelja razrednega pouka - učitelja razrednega pouka v kombiniranem oddelku podaljšanega bivanja - dveh učiteljev biologije - kemije - učitelja angleškega jezika za pouk v 3. in 4. razredu osnovne šole Pogoj: višja ali visoka pedagoška izobrazba ustrezne smeri. Začetek dela je 1. septembra 1995. Prošnje sprejemamo 10 dni po objavi. Po zaključeni izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. (Godič) - 1.22.38. Tudi veterani so se na sedlo podali od Juria. Med njimi je zmagal Ivan Raj-gelj iz Kranja - 1.00.40, od Ka-mničanov sta Matevž Skamen in Alfonz Boltar dosegla spoštljiva časa-1.24. in 1.27. Mladinci in predstavnice nežnejšega spola so svoj tek začeli nekoliko višje na Jermanci. Najhitrejša ženska v Kamniških Alpah je Anica Živko, korajžo za tek so zbrale tudi domačinke Andreja Močnik, Tinkara Skamen in Ksenja Vrhovnik. Med mladinci je zmagal Boštjan Horvat iz Radovljice, Tomaž Jeras iz Stahovice pa je bil na osmem mestu. Junijska potepanja po športnih gostovanjih je začela Vida Uršič. V okviru tekem za veliko nagrado Kranja so se kolesarke na kronometru pomerile tudi za naslove državne prvakinje. V boju s časom so tekmovalke vrtele pedala od Kranja do Golnika in nazaj. Vida Uršič (osebni sponzor je KOČNA) je dosegla tretje mesto, ker pa drugou-vrščena Avstrijka Krebsova ne sodi med Slovenke, je Vidi pripadlo srebro. Nova srebrna medalja je že bogvekatera v njeni bogati športni zbirki, v kateri so tudi naslovi najboljše v državi. Letos ji je naslov ušel za pičlih 32 s, za kolikor je bila hitrejša Minka Logonder. Naslednji dan v nedeljo so se po Polhograjskih Dolomitih s ciljem na Govejku na prvi tekmi za slovenski pokal merili gorski kolesarji. Kar v treh kon-kurencah so Kamničani stali na drugi zmagovalni stopnički. Najprej se je drugega mesta veselil novinec v MTB vrstah, vendar mož v zrelih letih, Miha Do-dič iz Komende (osebni sponzor Barum). Pravi, da je za njegovo veteransko kategorijo najprimernejša kolesarska oprema, ki jo sam prodaja. Naslednji je Tadej Trobevšek (CALCIT), ki je zaostal le za Štajercem Juretom Golčerjem. Tudi pri članih, ki so se potili še malce dlje, je bil štajersko-kamniški dvoboj isti. Sandi Srdar (CALCIT) je drugi za Marjanom Jaukom, tretji je bil Primorec Primož Štrancar. Jure Kukovič (OPTIKA TINA) je po zamenjavi počene zračnice osvojil 14. mesto. Za Sandija in Jureta je bilo to že drugo tekmovanje v manj kot 20. urah, saj sta v soboto na kronometru iz Mengša na Dobeno v dobrih desetih minutah našprintala Sandi Srdar prvo, Jure Kukovič pa tretje mesto. Do naslednjih tekem smo med tednim malo potrenirali, se malo spočili, Konec tedna se je začelo zares. Malo smo tekli, malo smo kolesarili, vsekakor pa nismo lenarili. Vida Uršič je tekmovala na etapni dirki po Slovaški, kjer so nastopale tekmovalke iz t. i. vzhodnega bloka, ki sodijo v svetovni vrh. Od 100 kolesark na Startu je Vida po štirih tekmovalnih dneh pristala na 42. mestu. V eni etapi, na kriteriju, je pripeljala v cilj v prvi skupini kolesark, ki so bile uvrščene od 7. do 18. mesta. V Avstriji, v štajerskih vinogradih, so na tekmovanju z zvenečim imenom Evropa Grand Prix sodelovali tudi gorski kolesarji. Tadej, Sandi in Jure. Med mladinci je Tadej Trobevšek pri-vozil 5. rnesto, od Slovencev je bil hitrejši le drugouvrščeni Golčer. Med člani je Sandi Srdar nabral 14. mesto, čeprav je v prvem krogu videl nekoliko vež vinogradov, kot bi bilo potrebno. Sele po dveh urah mu je uspelo privoziti takrat izgubljeno prvo SLO pozicijo. Jure Kukovič je mimo zidanic zdr-vel kot 29. Martin Kemperle je na cestnem kronometru v Hota-vljah stopil na drugo stopničko, kamor je mene potisnil Jure Ro-bič na krosu z gorskimi kolesi na Tekmovanju treh dežel (Rateče, Trbiž, Podklošter). Na tretjo stopničko je na dobro zastopanem litijskem teku stopil Lado Urh, zmagal je Romeo Živko. Potem smo spet malo potrenirali in v nedeljo smo bili zopet na startu. Na cestnem kolesarskem maratonu (110 km) v Moravskih toplicah je bila Vida Uršič najhitrejša ženska, Sandi je med tekmovalci z MTB osvojil drugo, sicer šesto mesto generalno. Urhovi in Močnikovi pa smo se udeležili državnega prvenstva v gorskem teku iz Bohinja na Vogel. Vzpon po Ža-garjevem grabnu s ciljem pri Ski hotelu je prvi zaključil eden najboljših slovenskih maratoncev Igor Šalamun, sledili so sami znanci Kamniškega sedla: Čeh, Teraž, Melinc, Ekar, Mernik. Na 9. mestu je najhitrejši Ivan Urh in na 10. predstavnik Močnikov. Imela sva lepe možnosti za višjo uvrstitev, saj za tretjim nisva zaostala niti za minuto, vendar je šport pač šport. Lado Urh je tokrat malo zahodil (za trening) kot je hodila Andreja Močnik do šestega mesta v ženski konkurenci in najhitrejša mladinka - prvakinja. Potem smo spet trenirali, pa tekme ni bilo... METOD MOČNIK OTOVO NOVO SALON POHIŠTVA cre: Trgovki, Id m svetovati Kamnik, Fužine 9 Tel. 832-711, 831-011 Int. 340 VSE ZA POLJE, VRT INDOM - velika in mala pakiranja sredstev za varstvo rastlin - akcijska ponudba opreme za zalivanje in namakanje - široka ponudba raznovrstnih vrtnih kosilnic - mehanska in kemična sredstva za zatiranje škodljivih insektov in glodalcev - vse za prehrano in nego malih živali PRI IZBIRI SVETUJE DIPLOMIRANI AGRONOM VSAK PRVI TOREK V MESECU OD 14.-16. URE SVETUJE VETERINAR JOŽE. SLAVKO ZGONEC svetuje: 11. julija od 10. do 12. ure 27. julija od 14. do 16. ure GRUNT v Kamniku, Fužine 9 (stara smodnišnica) Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. TAPETNIŠTVO IN DEKORATERSTVO »POLJANŠEK« KAMNIK, Miklavčičeva 6 Telefon: 812-041 O pomembnosti oblazinjenega pohištva ne gre izgubljati besed, saj je nepogrešljivo povsod, kjer človek živi in dela. Pri nas smo se kadrovsko okrepili. Tako vam zdaj lahko poleg Izdelave novih sedežnih garnitur, kavčev, posteljnih vložkov - vse po posebnem naročilu - nudimo tudi obnovitev starejših blazlnjenlh delov pohištva Poleg tega vam nudimo: - avtotapetniške usluge in storitve (v osebnih avtomobilih, avtobusih in tovornjakih), - prevzamemo tudi popravila ponjav za tovorna vozila. Potrudili se bomo, da bomo obdržali vaše zaupanje! NAKUP NAP sit ZAMIK PLAČILA DO 1.500,00 15 dni 2.000,00 16 dni 2500.00 17 dni 3.000,00 18 dni asoaoo 19 dni 4.000,00 20 dni 4.500.00 21 dni 5.000.00 22 dni 5.500.00 23 dni &000,00 24 dni + 10 dkg KAVE 6.500.00 30 dni PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE 6. JULIJA 1995 oglasi - zahvale KAMNIŠKI OBČAN 19 AVTOBUSNI PREVOZ Marjan Vrankar Buč 20, Laze v Tuhinju teUrax: 847-124 Organiziramo enodnevne izlete v Gardaland in sicer v petek, 14. Julija, v nedeljo, 23. julija, in v torek, 25. julija, ter dvodnevni izlet v Gardaland 26. in 27. avgusta. Organiziramo nakupovalne izlete na Madžarsko In v Italijo. Vozimo po konkurenčnih cenah. Pokličite po tel.: 847-124. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tiSini spis. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA Kruta usoda nam je iztrgala iz naše sredine našo ljubljeno in nepozabno hčerkico, sestrico, vnukinjo in nećakinjo NIVES RAK rojena 16. 2. 1989 iz Ljiibnega ob Savinji Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih spoznanja krute resnice pomagali, nas bodrili, nam izrekali sožalje, poklonili toliko cvetja in sveč, jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala stanovalcem bloka Jakopičeve 13 in 14 z Duplice, B. Š. K- Virtus in družini Golob. Žalujoči: vsi njeni Ljubno ob Savinji, Luče, Duplica, junij 1995 DuSa moja vsa je polna, ljubezen iz nje se lije, iz nje za vse se sije, iz čaše te vsak si lahko nalije. (Benjamin Znidaršič) ZAHVALA K Bogu po večno plačilo je v 62. letu življenja odšla ANI KEPIC Boštetova mama s Klanca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala za darovano cvetje in sveče, za svete maše, darove za cerkev in številno spremstvo ob njenem slovesu. Hvala domačemu župniku in dekanu Nikolaju Pavlicu in župnku z Vranje Peči Štefanu Steletu za daritev svete maše in pogrebne molitve, patru Marku za popotnico k Bogu, cerkvenemu pevskemu zboru in Moškemu pevskemu zboru Komenda za ganljivo petje. Vsi njeni Klanec, Cerklje, junij 1995 Vsega je le za dlan. Za eno samo naročje, za en objem, za eno ljubezen, za eno sonce, za en hip. (J. Ovsec) ZAHVALA Utrujen od trpljenja je v 83. letu starosti tiho odšel ljubljeni TONE GLEHA Iskrena hvala vsem, ki so njemu in tudi nam v času dolgotrajne bolezni stali ob strani, posebno sosedom, vsem Peterlinovim in Kladnikovim ml. Zahvaljujemo se tudi za vse izraze sožalja, za cvetje, cerkvenim pevcem, prof. Janezu Klobučarju in patru Ernestu, Mariji Malijevi in osebju v domu upokojencev Kamnik. Še enkrat hvala vsem, ki ste se ga spomnili tudi na katerikoli drug način. Ostaja v srcih svojih najbližjih: Fani, Andreje, Janine in Darija Kamnik, Sovodnje, junij 1995 JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 422-778 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje in plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. Ljubil si zemljo, ljubil družino in dom, a v tihem poletnem popoldnevu odSel si v večni dom. Nenehno si za nas skrbel, zlato si srce imel. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 59. letu življenja zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ANDREJ SLEVEC z Županjih Njiv Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz ZUIM za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Kamnik, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, stranjskim pevcem, izvajalcu Tišine in gasilcem GD Kamniška Bistrica. Žalujoči: žena Mici, sin Brane, hčerka Olga z družinama, brat Franci in sestra Angelca z družinama ter drugo sorodstvo Županje Njive, Stranje, Godič, junij 1995 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama JUSTINA PODGORŠEK iz Suhadol Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala trobentaču Slaparju za zaigrano Tišino, pevcem za ganljivo petje in g. župniku Nikolaju Pavlicu za pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sinova Edo in Zvone z družinama in hčerka Mojca z družino Junij 1995 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara • mama, sestra in teta MARUA TROBEVŠEK iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, mami podarili cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Doma upokojencev Kamnik za skrb ter nego, in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mož Alojz, sin Adolf z družino in drugo sorodstvo Junij 1995 ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega sina in brata DAVORINA MATIČIČA se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, njegovim prijateljem iz otroških let in znancem, ki ste nam v trenutkih nesreCe lajšali bolečino, izrazili ustno in pisno sožalje ter ga pospremili na njegovi, mnogo prerani, zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo gospodu Tonetu Ftičarju za iskrene besede ob slovesu, godbenikom MESTNE GODBE KAMNIK, pevcem DKD SOLIDARNOST in gospodu Jožetu Zupančiču za izraženo slovo v imenu sodelavcev KIK Iskreno hvala tudi dr. Plavčevi in gasilcem iz Kamnika. Njegovi: oče Božo, sestra Mirjana in brat Sašo z družinama ter drugo sorodstvo Kamnik, junij 1995 Kje je cilj? Ga ni! Je skrit? O, ne vprašaj, kaj te čaka. Izza temnega oblaka vse je samo večen svit. (A. Gradnik) ZAHVALA Ob slovesu dragega SLAVKA BALOHA iz Mlakarjeve 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za druge dobre namene ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekamo zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma upokojencev Kamnik. Hvala g. župniku Kališniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in g. Modicu za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Junij 1995 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta PAVLA KOBILŠKA borca Šlandrove brigade Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Zvezi borcev Kamnik in šlandrovcem, še posebno gospodoma Božiču in Merčunu za poslovilne besede, pevcem za ganljivo petje, trobentaču za zaigrano Tišino, praporščakom za zadnji pozdrav in dr. Pfajfarjevi za nuđenje prve pomoči. Žalujoči: vsi njegovi Julij 1995 20 KAMNIŠKI OBČAN 6. JULIJA 1995 Živilske trgovine: AKCIJSKE CENE V JOLIJO! Coca cola maxi, 2,5 l 230 Sit Kava bar, cela, 1 kg, Droga 1.217 Sit Namizno belo vino, 1 1, Krško 165 Sit Hrana za pse Pedigree Pali — briketi, 3 kg 746 Sit Vino Vandrijan, 1 1, Brda 221 Sit Toaletni papir, 10 rolic — uvoz 200 Sit Pomarančni sok Špic 100%, 1 1 125 Sit Pralni prašek Persil 3,6 kg, Henkel 873 Sit Multivitaminski sok Isabel, 21 — 50% 247 Sit Pips forte natural, 200 ml 303 Sit Sok Jabi 100%, 11, Fructal 96 Sit Mineralno gnojilo Asef, 500 ml 289 Sit Olje sončni cvet, rastlinsko, 11 166 Sit Zobna krema Corident peri 169 Sit Vinski kis, 11, Kolinska 122 Sit ponudba ve{ja do prodaje zalog NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI! Izgubljeni sin v SSRM: dijaki so v okviru dramskega krožka pod vodstvom prof. Kodrove pripravili igro Andreja Hienga, ki si jo Je ogledal tudi avtor, (mr) Ob SO-letnici AMD Kamnik, ki sojo počastili v Kamniški Bistrici, je klub prijateljev starih avtomobilov Codelll Iz Ljubljane pripravil rally oldtlmerjev. FRIZERSTVO MARJANCAJUH KAMNIK, TUNJIŠKA2/B telefon: 817-422 Strokovno smo se usposobili za zdravljenje las in lasišča s priznanimi izdelki Orising in Primaria. Mikroskopski pregled las in lasišča. Striženje najnovejših modnih linij. Pričakujemo vas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 20. ure, sreda od 7. do 14. ure, sobota - po naročilu. gorenje maloprodaja POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHACIC Domžale, SERVIS Prešernova 1/a, I TRGOVINA tel. 722-107 Posebna ponudba! — pralni stroji Gorenje — do 20% popusta — sušilec perila samo 38.691 SIT — TV aparati Gorenje — 15% popusta Na zalogi celoten program Gorenje. Možnost nakupa na več obrokov brez obresti. Brezplačna dostava. Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! Avto Car d.o.o. Svetčeva 1, Mengeš, tel. avtosalon: 737-414 RENAULT POOBLAŠČENI KONCESIONAR tel: 737-279 faks: 737-431 Postanite tudi vi član velike družine Renault! • celotna ponudba vozil Renault • strokovno svetovanje • drobna presenečenja Pri nakupu novih Renaultovih vozil vam pomagamo z ugodnim kreditom (R+7% - za clio, R+11,5% - za ostale modele) in leaslngom. | Vsi, ki boste do 31 julija vplačali 30% pologa na leasing za avtomobile Iz zaloge, boste lahko j avto prejeli takoj, obroke pa boste pričeli odplačevati šele čez 3 mesece. Poleg tega vam priznamo še dodatni popust na prodajno ceno za naslednja vozila: - za Šafrane, Espace, Express - 1,5% popusta, - za Trafic in Master - 2,5% popusta. Za ves RENAULTOV program zagotavljamo kompletne servisne usluge. Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro, ob sobotah pa le v salonu med 8. in 12. uro. Dobrodošli! Vet ko pišemo In govorimo o varstvu okolja, bolj ga onesnažujemo, tudi ob kamniški obvoznici LENART Lesno proizvodno in trgovsko podjetje d.o.o. Golice 14, Laze v Tuhinju tel.: 847-114 Proizvodnja: - žagan les - opaž, ladijski pod - balkonske in vrtne lesene ograje - leseni vrtni senčniki - prodaja odpadkov (žamanje, krajniki) ******************* Zaposlimo delavca za delo na žagi in v mizarski delavnici. Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča Opravljamo zidarska dela iehhtih objektov in adaptaaje. S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder i