PoStnina plačana ▼ gotovini. Leto LXIVm št. 261 LJubljana, ponedeljek 16. novembra 1931 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemšl nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—t večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru- tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPEAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon SU 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--s— Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PRED REŠITVIJO MANDŽURSKEGA SPORA naloga sveta Društva narodov — Ruska n©ta japonski vladi opozarja japonsko n«a protisovjetsko kam Pariz, 16. nov. Diplomatski krogi so ai zadnje tedne mnogo prizadevali, da bi našli način, po katerem bi bila možna rešitev mandžurskega spora. Svet Društva narodov, ki se je danes sestal v Parizu, se bo moral baviti s celo vrsto predlogov v to svrho. Po enem izmed teh prealogov naj bi Japonci takoj izpraznili zasedeno ozemlje izven železniškega področja ter pričeli istočasno pogojanja s Kitajci. Ta predlog ustreza v veliki meri japonskim željam, dočim zahtevajo Kitajci slej ko prej, da se mora prej izvršiti izpraznitev zasedenega ozemlja, preden se prično direktna pogajanja. Tudi v krogih Društva narodov, in sicer predvsem onih, ki so v tesnejših stikih z ženevsko ustanovo samo, so še vedno proti nadaljnemu popuščanju napram japonskim zahtevam. Ti krogi žele predvsem, da bi ostala pogosto poudarjena ženevska načela neokrnjena in da bi se prej izvršila izpraznitev, dočim se hočejo Kitajci samo slovesno obvezati, da se prično takoj po končani evakuaciji pogajati. Zdi se, da je pri tem nameravano nekakšno jamstvo Društva narodov za izvršitev take obljube. V splošnem se more ugotoviti, da je atmosfera ob pričetku pariškega zasedanja sveta Društva narodov znatno bolj ugodna za Japonce, kakor je bila doslej v Ženevi. Polagoma se je namreč uveljavilo pri evropskih vladah prepričanje, da se mandžurski problem ne more presojati z evropskim merilom in da je tako zapleten, da se zdi formalna presoja in ocenitev pravice in krivde v celotnem kompleksu mandžurskega vprašanja povsem nemogoča. Glavna težkoča je pri tem v priznanju ali nepriznan ju pogodb, predvsem pa pogodbe iz L 1915. v kateri je Kitajska priznala Japonski posebne pravice, ki jih pa danes noče \reč priznati v polni meri. Kitajska proglaša te pogodbe za razveljav- ljene z zgodovinskimi dogodki ter poudarja, da so bile deloma izsiljene, zaradi česar se tudi formalno pravno ne morejo več vzdržati. Dejstvo, da pomeni vojaško postopanje Japonske kršitev mednarodnih pogodb, pa je vsekakor neoporočeno. Berlin, 16. novembra. Dopisnik berlinskega uradi »1'nitod Pressa«-, Frederick K.uh, ki je bil odposlan v Mandžurijo, poroča, da sta v petek dospela v Harbin dva poverjenika japonskega pove\jn-ka generala Honsa, ki sta se pogajala s poveljnikom tukajšnje pokrajine. Odmor, ki je nastal v bojih ob reki Noni, sta uporabila, da bi pregovorila tamošnjega vojaškega poveljnika, naj bi se Japoncem ne upiral. Blagajne generala Ma so baje prazne m postojanke njegovih čet se ne bodo mogle vzdržati. Domnevajo, da bo skušal vztrajati do 16. t. m., ker baje upa, da bo Društvo narodov obnovilo svojo zahtevo proti Japonski glede umika čet. Nadalje poroča dopisnik »United Pressa«. da na svoji petdnevni vožnji skozi Sibirijo, zlasti pa na potovanju skozi pokrajino, ki meji na Mandžurijo, ni videl nobenih znakov za resn'čnost trditev o koncentraciji rdeče vojske ob mandžurski meji. Na transsibirski železnici, ki predstavlja glavno prometno zvezo s kitajsko mejo. ni opazil nobenih premikanj čet in železniški promet se razvija povsem normalno in točno. Ob progi je videl manj vojakov kakor običajno v evropskih de^elah. Moskva, 16. novembra A A. Agencija Tas poroča, da je sovjetski komisar za zus nanje zadeve Litvuiov predal japonskemu poslan Uu v Moskva noto sovjetske vlade, ki naglasa med drugim, da je Rusija jasno in nedvoumno izrazila, da se bo tudi v bodoče strogo ravnala po politiki ne vmešavanja v kitajske zadeve Sovjetska vlada obžaluje, da se v japonskih listih širijo neutemeljene vesti, da Rusija baje podpira nefcce kitajske generale Sovictska vlada pen-jo, ki jo nekateri japonski politični krogi sstematično vrše. Razen tega smatra sovjetska vlada za primemo, opozoriti japonsko vlado na njeno oMjubo. da dogodki v Manidžutriji v nobenem primeru ne bodo odražali ruskih interesov. Na to oblju* bo sp->m:-n;a Rusr'ja japonsko vlado, ker se širijo vesti, da nameravajo japonske čete prekoračiti kitajsko vzhodoo železnico, kar bi povzročilo Rusiji gmotno škodo. Na koncu izraža ruska nota nado. d«a bo Japonska izpolnila svoje obljube. Amerika proti Kitajski? Pariz, 16. nov. Današnji listi poročajo, da je ameriška viada v zadeni japonsko-k i tankega konf Jcta stav.la nove predloge. Podirobmxs>t-i teh predlogov še niso znane, zatrjujejo pa, da odsvetuje Amerika aken-jo proti Japon.ski. povdarjajoč, da je Japonska dežela reda in mira, dwSn vlada na Kitajskem največji kaos in ni mogoče zaupati nobeni vladi. Tudi pariški .tisti pišejo v tem smislu in vse kaže. da bodo velesile podprle japonsko stališče. Odklonf en japonski ultimat Harbin, 16. nov General Ma-Han-Šang je od ki on rl japonski mit i mat, naj t<-—ije V prvi kategoriji \>odo poravnali dolgove, ki se bodo obrest t'ali po 4% v 30 letih V drugi in tretji kategorija se bo vršila amortizacija po sporazumu med upniki in dolžniki. Plačila bo vršila " 'iedelska banka, ki bo v ta namen izdala posebne obligacije. Š teden je na Švedskem Stockholm, 16. novembra. AA. švedski kralj je v soglasju s sklepom vlade, da bo znižala vse državne izdatke, sporočil, naj črtajo njegovo civilno listo letno za 50.000 švedskih kron. Podobno je izjavil švedski prestolonaslednik. Korupcijski proces v Budimpešti Budimpešta, ln. novembra Pred kazenskim senatom se je v soboto vršil proces proti bivšemu šefu v oddelku za varnost pri madžarskem notr. ministrstvu dr. Kazimiru Voyu in njegovim tovarišem Vay je bil obtožen, da je oškodoval državo za velike vsote pri gradnji raznih orožniskih vojašnic in drugih iavnih poslopjih. Afera je bila že večkrat predmet razburjenih debat v parlamentu. Javnost je pričakovala, da bodo krivci strogo kaznovani, današnja razprava pa se je zaključila tako, da sta bila le dva kontrolna uradnika, Lipke in Klaušek, kaznovana z več meseci zapora. Državni pravdnik je vložil pritožbo. Kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije Za predsednika je bil izvoljen dr. Tominšek, za tajnika pa dr. Pretnar V soboto se je pričel v Zagrebu kon- j vezu ter poudarjal potrebo čim največje gTes planinskih društev s kinematografsko predst.svo planinskega filma »Durmitor«, ki ga bomo tudi v Ljubljani v kratkem videli. Po predstavi je bila predkon-ferenca, kjer so delegati v glavnem reševali predloge posameznih društev o spremembi pravil dolgotrajna debata o tej zadevi pa ni bila končana v soboto in se je nadaljevala še včeraj od 8. do 10. ure, ko je bil sestavljen projekt novih pravil za glavno skupščino saveza. Glavno skupščino je otvoril predsednik Saveza g. dr. Fran Tominšek iz Ljubljane, ki je pozdravil navzoče, v prvi vrsti pa šefa turističnega odseka ministrstva trgovine in industrije g. B e r n i k a, nato je pa prečital brzojavni pozdrav kralju, ki ga je skupščina z navdušenjem sprejela. V nadaljnjem svojem govoru je predsednik naglašal zasluge zagrebškega društva »Sljeme« za prekrasni film »Durmitor«, prav posebno se je pa zahvalil tudi ljubljanskemu društvu »Skala« za sijajno uspeli film »V kraljestvu Zlatoroga«. Za predsednikom je govoril zastopnik ministrstva g. Bernik in poudarjal, da ministrstvo visoko ceni turizem in bo tudi v bodoče podpiralo organizacije, ki delajo, da se v naši državi razvije turizem in al-pinistika na najvišjo stopnjo. Predsednik HPD v Zagrebu g. Pasarić je izražal zadovoljstvo, da so se pred 6 leti združila vsa jugoslovenska planinska društva v sa- propagande alpinizma. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je bil savez zastopan na kongresu asocijacije slovanskih društev v Lvovu in da so člani saveza naslednje naše organizacije: Hrvatsko planinarsko društvo v Zagrebu, ki je bilo ustanovljeno 1. 1874. in ima sedaj 7900 članov ter 43 podružnic. Nadalje je član Saveza Srpsko planinarsko društvo v Beogradu in Slovensko planinsko društvo, ki ima 11.000 članov. 27 podružnic, 42 planinskih koč in 2 hotela. Planinarsko društvo za Bosnu i Hercegovinu ima 5 podružnic s 1320 člani, v savezu so pa tudi klub »Skala« Iz Ljubljane, klub ^Sljeme« iz Zagreba in planinsko društvo >Roma-nija« iz Sarajeva. Na skupščini so bila končno sprejeta nova pravila, ki po njih za enkrat sedež društva ostane še v Ljubljani, po sklepu saveza se pa lahko premesti tudi v kako drugo mesto. Sklenjeno je bilo tudi sklicati takoj po odobritvi novih pravil izreden kongres v Maribor, kjer bodo volitve nove uprave po novih pravilih. Za sedanjo upravo je bil pri vo'itvah na predlog ljubljanskega delegata predsednika SPD dr. Pretnarja za predsednika saveza izvoljen g. dr. Tominšek, dočim je skupščina tajniške posle poverila predsednika SPD g. dr. Pretnarju. Skupščina je izglasovala tudi absolutorij tn je bila zaključena v splošni slogi. Nova angleška carinska politika Angleška vlada bo zahtevala od parlamenta obširna pooblastila za uvedbo zaščitnih carin London, 16. nov. Spodnja zbornica se je po daljšem posvetovanju načelno sporazumela o izjavi proti dumpingu, ki jo bo danes podal trgovinski minister Runciman. Tudi carinski načrt vlade je v glavnih potezah že gotov ter si je že sedaj mogoče napraviti sliko, kako se bo razvijala angleška trgovinska politika v prihodnjih tednih in mesecih. Vlada ni sledila željam ekstremnih pro-tekcijonistov, ki zahtevajo splošno prepoved uvoza dumpinškega blaga. Z zakonskim predlogom, ki ga bo predložila, bo vlada le pooblaščena, naj v primeru potrebe odredi zasilne carine na gotove vrste blaga, vendar pa naj bi ne znašale nad 100 odstotkov blagovne vrednosti. Če se bo vlada poslužila te maksimalne tarife brez izjeme, bi seveda praktično pomenja-Ia za večino vrst blaga toliko kakor uvozno prepoved. Edina nejasnost v namerah vladnih krogov obstoja v vprašanju, ali naj se raztegnejo pooblastila za uvedbo zasilnih zaščit- nih carin tudi na uvoz kmetijskih proizvodov. V tem primeru bi vlada izrecno zagotovila, da bo storila vse za preprečeni© podražitve življenjskih potrebščin prebivalstva. Na podlagi statističnega gradiva, ki ga je zbralo trgovinsko ministrstvo, je že sedaj prevladalo prepričanje, da silna propaganda proti dumpingu v zadnjih tednih ni popolnoma upravičena. Zato namerava vlada v praktični uporabi carinskih predpisov postopati skrajno previdno, ker bi zlasti splošna uvedba maksimalne tarife zelo neugodno vplivala na inozemstvo. Tozadevni zakonski predlog bo praktično vlado pooblastil k diktaturi pri ustvarjanju angleške trgovinske bilance v bodočih mesecih. To predstavlja v bistva veliko prednost glede na velika mednarodna pogajanja, ki se imajo v kratkem pričeti. Vladni predlogi za pobijanje dumpinga so dokaz, da namerava angleška vlada uporabiti svojo volilno zmago in svoja carinska pooblastila tudi kot politično orožje. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleko, perilo l. dr. A. Preslcer Ljubljana, Sv. Petra c« 14 Ustoličenje novega praškega nadškofa Praga, 16. novembra AA. Včeraj Je bil svečano ustoličen novi nadškof Karel Kaspar. Ustoličenju v praški katedrali so prisostvovali zastopniki predsednika republike, vlade, čland diplomatskega zbora in mnogi visoki cerkveni dostojanstveniki iz Češkoslovaške. Med verniki v cerkvi je bila pri slovesnosti tudi nadškofova 80-letna mati. Velika gradbena katastrofa Rim, 16. novembra. Po poročilih iz Neaplja se je v Ponte detla Maddalena pomeni! v neki tamošnji štirinadstropoi palači vrhnji strop. Razvaline so porušile strope nižje ležečih nadstropij tako, da je naposled prišlo do ve&ke katastrofe. V četrtem nadstropju, kjer 6e je strop najprej podrl, je bila v štirih sobah nameščena šoki usmiljenih sester. V času nesreče je bilo v šoli 40 otrok, Stirji so bili na mestu ubiti, 13 pa hudo ranjenih. Na pomoč so morala poklicani vojaštvo, ki je tokoj začelo razkopavati razvaline m reševati ponesrečence. Na mesto ,iesreče je prispel ruda italijanski prestolooiasledimk Umberto. Napredovanja v železniški službi Beograd, 16. nov. >Sluzbene novine« objavljajo ukaz, a katerim so napredovali pri ljubljanski železniški direkciji: za, načelnika Aleksander Fatur in Anton Etolin-šek; za višjega svetnika Rudolf Kavčič; za svetnike Josip Turba, Avgust Ludvik, Alojzij Bas, Lambert Buda, Karel Stefin, Alojzij Potočnik, Adolf Kaliga, Ivan Su-hadolnik, Egon Tancig, Fran Debevc, Anton Brumen, željko Jeglič, Ciril Peternel, Fran Zemlja, Anton Petrovič, Anton Mavri, Janez Leben, Anton Osvald in Fran Sedlar ter za inšpektorja Albin Adlešdč. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2262.78—2269.62, Bruselj 784_29—786.65, Curih 1098.45 do 1101.75, London 208.56—216.06, Newyork 5614,33—563L33, Pariz 221.01—221.67, Praga 166.85—167.35, Trst 287.70—293.70. INOZEMSKE BORZE. Cnrih, Beograd 9.10, Pariz 20.12, London 19.30, Newyork 513.12, Bruselj 71.40, Milan 26.4214, Madrid 44.35, Amsterdam 206.—, Berirn 121.90, Dunaj 71.50, Sofija 3.72, Praga 15.19, Varšava 57.50, Budimpešta 90.02J4. Bukarešta 3C06. Stran 2 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 16. novembra 1931 - — ___ - - a Izpremembe zakona o orožnikih Neka] važnih določb iz zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o orožnikih V »Službenih Nov nah« je izšei zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o crožtiišivn z one 27. septembra 19.-«) iz katerega posnemamo nekaj važneišr odstavkov. Točka 3. pod b) se izpreminja in se g'zsi: 3. Za crožniškega narednika-voduika lil. klase: da je uspešno služil v čmu narednika naimani 6 let in da ie no ožil precpisani izpit; II. klase, da je uspešno s.u*,'l najmanj 3 leta v činu naredhika-vod-nika III. klase, in I. klase, da je usoešno služil naimani 3 leta v činu narednika vod nika I. klase. Člen 39. določa, da se vstavi nov člen 7o ki se glasi: Mesečne plače, službene doklade in osebne draginjske doklade o ozrikov so: Čin Plača Plača s perijodičnimi povišanji Osebna draginska doklada I razred II. III. Naredn. vodnik L ki. 810 880 950 1020 20o 1050 1000 950 . II. ki. 660 710 760 820 160 990 950 900 . IH. ki. 545 595 660 135 930 900 870 Narednik .... 445 495 545 130 870 860 860 Podnarednik . . . 320 S70 445 120 870 860 850 Kaplar..... 200 220 240 260 280 300 320 105 860 850 840 Stalni orožnik 195 100 850 800 700 Člen 40. določa, da se vstavi nov člen 77, ki se glasi: Perijodična povišanja ?!a-če se dobivajo po vsakih iren letih efektivne službe v dotičnem činu - klasi v žaa-da-neriji. Perijodična povišanja v činu kiasi se odrejajo po službeni dolžnosti. Orožnikom se od dneva, k nridej< v kazensko preiskavo, ustavi prehod na nc-rijodično povišanje />Iače. okler se ujiho-v.. zadeva definitivno ne u.cdi. Cas. ki ?a prebije oro? " v ru ^o -odni bsoJ- bi ai: v pritvoru med nrehodnr in red.] i kazensko preiskavo, ter Čas v preiskovalnem za ru. če se izkaže, da je obdolžen kriv in da je bi! s pravomočno ob-odb' obsojen, pa ne izgubi čina aH službe, ali pa je z radi pomanjkanja zadostnih Joka-zov oprošj.- se ne računa orožnikom niti v peri i od lč no povišanje plače, niti v pokojnino. Pc definiti\ ..cm zaključku, če je bil orožnik obsojen s sodnim odlokom oproščen zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov, izgrbi pravico do prehoda v višjo oeriiodično povišanje plačp za eno leto. Orožnik, ki dobi slabo — nepriporočljivo oceno, izgubi za sledeče -.eriiodično povišanje činu - klasi celo leto. Člen 41. določa, da se ustav nov člen 78.. kj <:e .:*!: Pripravni orožniki in ka drsk orožniki dobivajo na račun prejemkov, mesečno plačo po dra" ;^kih razredih in sicer nripravni orožni v T. drr»- ginjskem razredu 1120, v II. draginjskem razredu 975, v III. pa 880 Din. Kadrski orožniki v I. draginjskem razredu 570. v II 520. v III. pa 475 Din. Člen 42. določa, da se vstavi nov člen 79.. ki se glasi: Začasni orožnik: dobivajo na račun prejemkov mesečno plačo in sicer v I. draginjskem razredu 570. v IT. 520 in v III. 475 Din. Člen 43. določa, da se vstavi nov člen SO, k' se glasi: V I. draginjski razred spadajo Beograd z Zemunom, Zagreb, Ljubljana. Novi Sad. Sarajevo, Split, Sušak. Skoplje. Niš. Cetinje in Banjaluka, v II. Jraemisk; razred spadajo vsa mesta, v katerih ie sedež sreskega načelstva, v III iraginjski razred pa padajo vsi drusr kraji. Člen 44. določa, da se vstavi nov člen 81, ki se glasi: Predsednik ministrskega -/a), dalje mnogi učitelji - člani učit. pev. tbora. Vsem tem je pri srcu najširši razmah in najvišj: napredek mladinskega petja. Trboveljski pevci so zapeli 16 pesmi \ dvo in troglasnem zboru i klavirjem in brez njega. Pred početkom konce-ia je učitelj g. Ante. Beg v lepih besedah govo ril o Trbovljah, o mladih trboveljskih pev cih ter obrazloži! v par stavkih vsako pesem. Nato so sledile pevske točke aialkr in živo druga za drugo. Bilo je mno*o po zdravov in cvetlic, vzklikanja. otoškimi ponavljanja, občudovanja, radosti in Iskrene zadovoljnosti. O programu samem ne morem govoriti, saj sem bil sam zasto- pau kar z desetimi točkami. Prteg osmi pa so pevci izvajali Premrla. Grbeca, Kogoja Marolta. Malata in Aljaža, tor »i nn gram. ki po svoj: raznovrstnosti, naprednosti in umetniški kvaliteti v resnic spada v koncert Trboveljski pevci so se Dripeljali /će-raj zjutraj ob H8. v Ljubljano, zajutrko-vali v kuhinji kraljice Marije, bili pr: maši so peli pri koncertu, kosili zopet kjer so zajtrkovall. nato so si pod vod^t> >w svojih učiteljev ogledali Ljubljano v tra-n vajskih vozovih, ki ih ..m le brezvačru dala na razpolago maloželezniška družba in se zvečer ob 6. vrnili vsi oonosni ;n nogumnl domov. Trboveljski pevski zbor mora orif *se k nam. sprejeli ga bomo z odprtimi ro*-n-m; In zato: na svidenje. —č. Nevarni vlomilci pod klinčem Policija je spravila na varno vlomilsko družbo, ki je zadnje čase strahovala mesto in bližnjo okolico Ljubljanu, 16. novembra. Naše mesto je strahovala zadn:e Čase nevarna vlomilska in tatinska tolpi pred katero ni bila vama nobena izložba, dovolj trdno zakljenjeno nobeno sianovarie. V zadnjih mesecih je bilo v Ljubljani in na periferiji izvršenih nebroi lomov 'n tatvin pa policija kijub najintenzi vnejse-mu poizvedovanju vlomilcem ni mogla do živega. Morda bi vlomilska sodrga še dolgo kradla, da je ni izdalo naključje. V petek okrog pol 12. je neki pasant opazi! dva fanta, ki sta odpirala iz'ožb-no okuo tvrdke Eger na Sv. Petra ce^ti. Mož ju je poznal in zato ju je pustil pri miru. Ko sta odšla, je pa opozoril na oostonača policijo. Včeraj zjutraj je policija aretira a 21 letnega brezposelnega delavca Ivina M. in njegovega 17 letnega brata Rudo'fa. oba 'z Ljubljane. Pripeljali so ju na krim -la'ii urad, kjer sta bila temeljito zaslišana. Seveda nista hotela ničesar vedeti in sta se brsnila na vse kripije. To jina oa n! n:Č pomagalo in končno sta priznala poskusen v oni, policija jima ie pa pretipa,* obist: ;n zato sta priznala Še kopico dragih vio-mrv ter izdala tudi svoje sokrivce. Včeraj je policija razposlala vse svoje agei.te po mestu :n posrečilo se ji je pri-jeti vse člane nevarne vlomilske tolpe Po-!ec bratov Ivana t. Rudolfa je bil prijet HKetni Miha H., brat vlomilca, ki ga ie pied dnevi zasačil trgovec Sponi na Ma-sarykov: cesti. Tretji v tej družbi ie b'! elektrotehniški vajenec Marijan M., *t?r 15 let rodom iz Trsta, ki je bil, čenrav nairr.Iajši. eden najdrznejših vlomilcev. V z\ezi z vlomi je bil aretiran tudi neki Prago R. prodajalec kostanja, ki je ukradel rm-.šk'-. kolo Na policiji so jih včeraj in davi ves dan zasliševali in na dan so prišle zanimive stvari. Celo serijo vlomov in tatvin so izvršili podjetni svedrovci po mestu. Tako je bilo nedavno vlomljeno v trgovino Josipa Petelinca na Sv. Petra nasipu. Z vitrihom so odprli izložbeno okno in pobrali razno galanterijsko blago. Prvič so vlomili pri Petelincu 11. oktobra, posetili so ga pa še enkrat in sicer 25. oktobra. Obakrat so napravili 1500 Din škode. Izložbeno okno so odprli tudi pri trgovcu Oblatu na Sv. Petra cesti. Tudi tu so dvakrat vlomili, plen je bil pa majhen, kajti odnesli so samo 2 para čevljev. — Nadaljna žrtev vlomilcev je bil trgovec Podboj na Zaloški cesti kjer so odprli izložbo in odnesli lep pulover. — Trgovcu Olupu na Starem trgu so sneli izpred trgovine 2 para hlač, nedavno so pa vlomili tudi v izložbeno okno trgovine Berko na Dunaiski cesti, kjer so iz izložbe pobrali z Najlepši, največji in najslajši velefilm te sezone! KONGRES PLEŠE Režija: Erik Charell Muzika: W. R. Hevmann Glavne osebe: Christel VVeinzinger LiLIAN prodajalka rokavic tiAnurv na Dunaju HAn ▼ mL X 4** A1 lr A WILLY Car Aleksander FRITSCH Njegov adjutant OTTO VVALLBURG Knei Metternich COttTad Veidt Kontesa Lil Dagover Najprominentr.ejši umetniki, fantastične množice sodelujočih, bajno razkošje, opojna dunajska muzika, čarobno petje, balet, ples. Premiera tega nepozabnega filma j n t r i! Elitni kino Matica moške svilene srajce. Drzen je bil tudi vlom v Lesjakovo trgovino v Šelenburgovi ulici, kjer so neke "Oči pred 8 dnevi odprli izložbo in pobrali več parov nogavic In rokavic ter razno galanterijo v skupni vrednosti 1500 Din. Manjši vlom je bi| izvršen v izložbeno okno Učiteljske tiskarne v Frančiškanski ulici, kjer so ukradli šolsk= zemljevid Potem so posetili trgovino Lupše na Selu 19 kjer so odnesli 2 para hlač. nedavno so pa odprl« izložbo trgovine Schmitt v Lingarie-vi ulici, kjer so tudi odnesli moški pulover. Na Kongresnem trgu so odprli izložbo r.berfove trgovine in ukradli 6 športnih čepic, nekaj dni pozneje so se pa zglasili v antikvarijatu Sever na Starem trgu. kjer so ukradli iz izložbe moško uro in fotografski aparat - Nadaljna žrtev ie bila trgovka Marija Rogelj na Sv Petra cesti H- Tudi njej so odprli Izložbo In ii pobrali 4 flanelaste srajce. Ta vlom ie bil izvršen šele pred 5 dnevi. Pri zasliševanju so tudi priznali, da so vlomili pri neki stranki nasproti Tabora in ji odnesli 2 para hlač. — Nadalje so se splazili v stanovanje Lea Mihcvca, družabnika tvrdke Export v Metelkovi ulici 5. Izpred spalnice so odnesli za 2500 Din obleke. Izpred trgovine Pod trančo so odnesli 2 zeleni športni srajci. 11. trn. so pa z avtomobila pred kavarno »Prešeren« ukradli suknjič, katerega lastnik ni znan in nedavno so z avtomobila, ki je stal pred Petelinčevo trgovino, odnesli 900 Din vredno odejo. V Kolodvorski ulici so z vrta mestnega kopališča ukradli 2 para nogavic, na »Spi-cU pa nekaj perila. Nedavno so poskusili vlomit! na šmartinskl cesti v neko trgovino, pa lih je prepodil slučajno došli stražnik. Istotako se jim ni posrečil vlom v Izložbeno okno tvrdke VVellgoni na Celovški cesti. Izvršili so še več drugih tatvin in vlomov, ki bodo med preiskavo prišli na dan. Policija je pri njih zaplenla 2 ključa Izložbe tvrdke Krisper, 3 ključe Meinlove izložbe, 1 ključ Slamičeve izložbe na Go-sposvetski cesti in ključ izložbe Hlnka Rebolja na Celovški cesti. S temi ključi s* odpirali izložbe podnevi in to tudi v najbolj prometnih ulicah. Policija nadaljuje preiskavo in bo vlomilce Izročila sodišču. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 16. novembra, katoličani: Otmar, Ivan Trog., pravoslavni: 3. novembra: Džurdziče. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Vojvoda Reichstadtskl. Kino Dvor: Beli Azijat. Kino Ideal: Pesem iunaka. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Leustek, Resljeva cesta 1, Bo-hmec. Rimska cesta 24. dr. Kmet. Dunajska cesta 41. Narodno gledališče Drama. Začetek ob 20. Ponedeljek, 16.: Zaprto. Torek. 17.: zaprto. Sreda. 18.: Kralj na Betajnovi. E. Četrtek. 19.: Kir Janja. Gostovajije članov drame Narodnega gledališča iz Beograda. Izven. Petek. 20.: zaprto. Beograjski dramski igralci gostujejo v ljubljanski drami v četrtek dne 19. t m in sicer s Petrovičevo komedijo »Kir Janja«. Komedija spada med najboljša dela srbske literature, je pisana v Molie-rovem duhu ter polna dovtipov hi šal. Glavni junak ie grški skopuh, ki govori nekako grško irbsko naročje. Beograjski gostje to komedijo izvrstno podajo, zato obisk najtopleje prlpročam. Gostovanje ji irven abonmana. Radt obolelosti g. Kralja je današnja dramska predstava odpovedana, na kar opozarjamo zlasti abonente reda D. Opera. Začetek ob 20 Ponedeljek. 16.: zaprto. Torek, 17.: Damski lovec. Car se da fotografirati. A Sreda, 18.: Viktorija in njen huzar. opereta. D Četrtek. 19.: zaprto. Abonenti reda A imajo jutri v torek 17. t. m. za svoj abonma »Damskega lovca« im »Car se da fotografirati« v običajni zasedbi. ste* 2M I o V K n - K i n i K D« inp ifl novembra 1931 S1 r h n S Dnevne vesti — Iz državne službe. Na lastno prošnjo je upokojen davčni inspektor in šef davčne uprave v Šmarju pri Jelfiah Anton Stepic; za pristava Doma narodnega zdravja v Murski Soboti je imenovan uradniški pripravnik dr. Jože Pečan. — Iz zdravni&ke službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnik splošne bolnice v Mariboru dr. Branko Lukman in zdrav-nik-volonter ženske bolnice v Ljubljani dr. Avguštin Rutar. — Za povzdlgo tujskega prometa. Pristojna ministrstva pripravljajo Intenzivno akcijo za povzdigo tujskega prometa po vseh krajih, kjer so dani pogoji za to. y zvezi s to akcijo se je obrnilo trgovinsko ministrstvo na vse zainteresirane ustanove s prošnjo, naj povedo, kaj bi bilo treba storiti, da se tujski promet pri nas Čimbolj razvije. Splitska trgovska zbornica je odgovorila, da bi bilo treba nove in prezidane hotele oprostiti vseh davkov in javnih dajatev, v splošnem zakonu o eksproprijaciji upoštevati možnost eksproprijacije za zidanje hotelov in kopališč, takse, ki jih pobirajo občine od tujcev, porabiti izključno za zidanje tujskemu prometu namenjenih poslopij in da bi morale banske uprave v svojih proračunih v prvi vrsti skrbeti za preskrbo letovišč z dobro pitno vodo, za gradnjo cest. za olepšavanje letoviSč itd. — Kova poštna, brzojavna in telefonska tarifa. Te dni izide nova kompletna poštna, brzojavna in telefonska tarifa za notranji promet in za promet z evropskimi državami. Tarifo izda g. R. Vukalovič, tajnik pomočnika poštnega ministra, in stopi v veljavo 1. decembra. Nova tarifa bo obsegala skoraj 40 strani drobnega tiska brez oglasnega dela. V njej bodo na--v edene vse poštne, brzojavne m telefonske pristojbine. Knjiga, ki je tiskana na boljšem papirju, bo stala le 7 Din. Ce se upošteva, da je dosedanja postna tarifa popolnoma izn-remenjena m se uvedejo nekatere novosti, kakor n. pr. različne pristojbine za lokalni in medkra jevni promet za pisma, dalje novo naksimiranje teže posljk, nove pristojbine za nakaznice, posebne pristojbine za čekovne nakaznice, nova naročnina za poštne predale, pristojbina za poste restante, nove brzojavne pristojbine itd. itd., potem bo razumljivo, da bo ta knjiga nujno potrebna vsakomur. — Opozorilo avtomobllistom. Avtomo- b !ski klub, sekcija Ljubljana, poroča: Glasom obvestil obmejnih kontrolnih uradov bo gorenjski prelazi Ljubelj, Jezersko in Podkorensko sedlo zopet prosti snega in za avtomobilski promet sposobni. — J. O. Cur\vood: »Podarjeni obraz«. Roman. Založil konzorcij »Nove Dobe« v Celju. Poslovenil Boris RihterŠič. Str. 163. Cena Din IS.—. James Oliver Curwood je eden najslavnejših modernih ameriških pisateljev. Njegov roman »Podarjeni obraz« je prepleten s čudovito romantiko, ki prime vsakogar. Glavni junak John Keith, obdolžen zločina, ki ga ni zagrešil, je narisan tako simpatično in človeško, da se lahko kosa z junaki raznih znamenitil del svetovne književnosti. Roman je v milijonskih nak.adah razširjen po svetu. Samo v Nemčiji je naklada v dveh letih presegla 450.000 izvodov. Roman »Podarjeni obraz« je pisan tako, da takoj v začetku osvoji bralca in ga priklene nase, da ne more knjige odložiti, dokler je ni prebral do konca. Roman toplo priporočamo. Knjiga je ravnokar izšla v okusni opremi in se naroča pri upravi »Nove Dobe* v Celju. — Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. l m. ponudbe glede dobave 55.000 pol konceptnega papirja, 74 pol rjavega kartona in 11.000 pol finega knjižnega papirja; do 20. t m. pa glede dobave litografske barve, tiskarske mase in 5<\> pol berlinskega papirja. — Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljan; sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave - 0 komadov borovih mostnic; do 24. novembra t. i. pa glede dobave razne želez-n.nc. — Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenith oddelkih. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 100 kg vijakov z maticami Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in hladnejše vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 15.3. v Zagrebu 12.4 v Ljubljani 11.1, v Mariboru 7 stopinj. Iz drugih krajev ni poročila o temperaturi. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1. temperatura je znašala 5 stopinj — Grozen zločin, V vasi Mrazove i pri Sisku se je odigrala v soboto strašna tragedija. Kmeta Luka Crljenica in njegov sosed Tadič sta se prepirala zaradi njive. Tadič je na sporni njivi oral in Crljenica je stopil pred njegove konje, da bi jih ustavil. Tadič je pa konje pognal naprej in to je dalo njegovemu sosedu povod, da je z vilami navalil nanj. Sunil ga je v oči in obe očesi sta mu iztekli tako. da bo ostal slep. — Drzen vlom v Zagreba. Včeraj dopoldne je bilo vlomljeno v Zagrebu v poslovalnico tvrdke >Kava Hag«. Vlomilec je navrtal blagajno in odnesel iz nje okrog 30.000 Din. Policija upa, da bo drsnega svedrovca kmalu izsledila, _ Odsekano roko prinesel v bolnico. Bečir Karabaš;č je peljal v bolnico svojo be pri Prijedoru v Bosni. Med potjo je srečal svate, ki je bilo med njima rudi več pijanih. Med svati je bil tudi neki Stevo. ki je brez povoda navalil s sekiro na Bečira, Hotel ga jo udariti po plavi, pa je nastavil Bečir roko, ki mu jo je napadalec odsekal. Bečir je pripeljal v bolnico sestro, obenem pa prinesel v levici svojo odsekano desnico. Iz Liubljane —!j Ljubljanica je še vedno visoka. Včeraj in ponoči je še nekoliko narasla, ker so naraščali tudi njeni pritoki. Čeprav ne dežuje, vendar Še ni niti misliti, da b jo odprli. Oder za novi Čevljarski most se kar trese, tako se zaganja voda vanj. Kljub temu še ni bilo doslej resne nevarnosti za oder, le delo je nekoliko ovirano. —lj Akademski pevski zbor bo imel v petek 20. t. m. ob 8. uri zvečer v balkonski dvorani univerze svoj redni občni zbor. Ker so na programu važne stvari, je dolžnost vsakega člana, da se istega zanesljivo udeleži! Odbor. —I j Akademiki! V nedeljo, dne 22. t. m. se bo vršil točno ob pol 11. uri dop. v prostorih družbe sv. Cirila in Metoda, Beethovnova 2, pritličje. levo — redni letn. občni zbor akademske podružnice CMD. Pridite vsi, da damo naši podružnici novega razmaha, da podpremo našo najstarejšo in edino delujočo narodno-obrambno organizacijo In da ji stvorimo podmladek in vir njenih sil za bodočnost. Komur se hoče pravega, resničnega nacionalnega delovanja, bo našel v akademski podružnici CMiD za svojo aktivnost nalpIodneISa tla. — Odbor. —lj V. delavski prosvetni večer. V sredo, dne 18. novembra t. I. priredita »Svoboda« In »Zarja« v dvorani Delavske zbornice V. delavski prosvetni večer. Godba »Zarja« bo zaigrala pod vodstvom kapelnika Fr. Dolinarja Ablovo pesem »Prijateljicam lastavkam« in Georgov duet: »Zlate sanje«. Klarinetist Raubar Miljutin zaigra klarinet solo; flautist Viktor Campa pa arijo iz »Traviate« na flauto. Koncertna pevka Štefanija Vukova zapoje Chopi-novo »Želja« in Cajkovskega arijo Tatjane iz opere »Evgenii Onjegin«. Konserva-torist Drago Burger liildachovo »Domovini«, Cajkovskega »Na plesu« in arijo Len-skega iz opere »Evgenij Onjegin«. Konser-vatorist Drago 2ager zapoje Liadovo: »Iz mojih solz«, Dvofakovo: »Sokolu dajte kletko« in Straussovo: »Ljubim te«. Bari-tonist de Makč zapoje Rachnianinovo »Vse mine«, VVrangiovo: »Ljubezen-sen« in Davidovo: »Zakaj sem te spoznal«. Po koncertnem delu sledi predavanje s skiop-tičnimi slikami o Skandinaviji. Predava! bo Ciril štukelj in na modernem epidia-skopu pokazal mnogo lepih slik. Koncertni del večera se bo prenašal po radio in je takorekoč od 8. do 9. zvečer delavska ura. na kar opozarjamo delavstvo izven Ljubljane. —lj Poverjenik Vodnikove družbe za Vič bo delil letošnje družbine knjige jutr v torek od do 20. v knjižnici Sokol skega doma na Viču. Obenem se bo plačevala članarina za 1. 1°32. —lj Belokrajinci! V sredo, dne 18. t. m. se vrSi v hotelu Bellevue ob 20 url sestanek, katerega sklicuje »Odbor za pomo^ po suSi prizadetim kmetijam v Beli Krajini«. Rojaki, udeležite se ga polnofitevilno' —lj Tvrdka klavirje* in glasbil Ai!ou2 Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7 —Ij Tovarna J. Releh sprejema mehke in škrobljeno oerllo v najlepŠ: tzvrSltev Pri zapeki, krvnem prenapolnienju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknil živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti. povzroč naravna »Franz Joeefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Prana Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-geriiah in speceriiskib treovinah. Tabor stoji neomajno Svečana proslava sanacije naše najponosnejše sokolske trdnjave Iz Celi? —c Na Ljudskem vseučilišču bo za dre-vi napovedano predavanje g. dr. Hadžija .2 Ljubljane o življenju v naših jamah od padlo zaradi obolelosti predavatelja. Pač pa se bo prihodnji Donedeijek 23. t. m vršilo pod okriljem celjskega Ljudskega vseučilišča v risalnici deške meščanske šole v Vodnikovi ulici ob 20. zanimivo predavanje o razvoju iugoslovenske trgovske in vojne mornarice, ki ga priredi celjsk' mestni odbor Jadranske Straž Predava' bo znani publicist, kapitan prekomorske plovbe in glavni urednik »Jugoslovenskog Pomorca« g. Rudolf Crnič. Predavanje bodo spremljale krasne skioptične slike. —c V celjskem mestnem gledališču se bo drevi ob 20. vršil sestanek vseh dam in gospodov, k; imajo veselje do igranja na deskah našega gledališča. Sestanek le sklicalo celjsko Dramatsko društvo. —c Miklavžev večer Sokotskega društva v Celju se letos zaradi zelo neugodnih gospodarskih razmer ne bo vršil. Vendar pa želi Sokolsko društvo obdarovati svoje najubožneiše pristaše s oraktičnimi darili. V to svrho bo društvo izvedlo potrebno akcijo. Ob raznih, veselih ali žalostnih, dogodkih darujte za bedne brate —c Avtobusna zveza Celje—Laško vzpostavljena. Včeraj je priče! zopet z rednim vsakodnevnim obratovanjem na progi Celje—Laško celjski mestni avtobus, ki je mora! zaradi tlakovanja ceste na Bregu že °. oktobra ukiniti vožnje v Laško. Vozni red je ostal neizpremenjen. —c Aretiran dolgoprstnež. Celjska mestna policija je aretirala pred dnevi brezposelnega delavca Vincenca Skorjanca iz Device Marije v Polju, ker ga s tiralico zasleduje ljubljanska policija zaradi tatvine. Škorjanc je namreč 25 oktobra vlomil v vagon na ljubljanskem tovornem kolodvoru in odnese! različnega blaga v vrednosti 5000 Din. Škorjanc je bil šele pretekli četrtek izpuščen iz celjskih zaporov, kjer je odsedel manjšo kazen zaradi tatvine večjega soda, ki ga je izmaknil tukajšnjemu vinskemu veletrgovcu g. Matkoviču izpred Grofije. Ljubljana. 16. novembra Včeraj je sokolski Tabor praznoval svoj najlepši praznik uspehov, ki jih je dosege! 1 brezprirnerno poz rt v o valsnost jo, nezlomljivo silo in vatrajnim delom. Kro* no vsega napora, da se je Tabor postavil na čvrste noge, jc pa doprinesla ideja so-kolstva, ki jo pojmujejo vsa oni, ki so zato Tabor podprli gmotno in ki se jim jc Sokol I. Ljubljana včeraj tako dostojno oddolžil. Ob 11. so napolnili dvorano na Taboru Sokoli in častni gostje, da prisostvujejo slavnostni seji. Gostje, uprava gradbe Tabora in društveni odbor, so zasedflri dvignjeno ospredje, nad katerim sta se spuščali češkoslovaška in nasa trobojnica z državnim grbom z balkona, ozadje omizja je pa bilo dekorirano z lovor jem. BaHkon nad ospredjem je zasedla taborska godba, Id je zaigrala pred začetkom seje sokolsko ko- Inicijator graditve Tabora dr. Pestotnik račnico. V ospredju levo in desno ob omizju sta se postaviila zastavonoši z društvenim članki m in narašča j nim prapor j em. Slavnosti so se udeležili številni prod* sta'vniki oblasti. javnosti in korporacij, med njdmi gg. ban dr. Drago MarušiČ, župan dr. Dinko Puc, francoski konzul Neu-ville, čeŠkoslova-ski konzul ing. Ševčik s podkonzulom Cihelko, podstarosta SKJ E. Gangl, železniški direktor dr. Borko, zastopnik COS, prosveta/r SKJ dr. Belajčif, ravnatelj Postne hrani mi ce dr. Vidmar, direktor Pokojninskega zavoda dr. Sagadin. Ljubljansko scfco'sko župo .so zastopali starosta dr. Pippenbacher, podstarosta Milko Krapež in tajnik Stane Flegar, starosta JGS Josip Turk, Mestno hranilnico bjoibljansko predsednik dr. Černe in bivši predsednik dr. Gregorif z odborniki uprave; prisostvovali so tudi gospodje, ki imajo pri sanaciji Tabora posebne zasluge, tako občinski svetniki Daks, Cotar in Ludvik in bivši =?tarosta Tabora dr. Pe&tot-nik. Viktor Rohrman in drugi: ljubljanska sokolska društva so pa zastopali staroste: Srfcol II. dr. Šubic, za III. Saplja in IV. Zebal. Sokolsko župo Kranj je zastopal g. Jaka Spicar, bila so pa zastopana tudli okoliška bratska društva. Otvoritev slavnostne seje Seji je predsedoval teT jo vodil starosrta Sokola I. Ljubljana ing Ladislav Bevc. ki je najprej ugotovil sklepčnost in imenoval zapisnikarja in overovatelja zapisnika potem pa pozdravil zastopnike oblasti in kor* pora-cij. ostale goste ter vse navzoče Zahvali! se je vsem prisrčno za udeležbo, nakar je spregovoril o velikem dehi in trudu taborske družine, o požrtvovalnosti ter nesebičnosti vseh neimenovanih delavcev in zlasti je nanašal zasluge COS. Mesitne hranilnice in vseh drugih, ki so pripomogli, da je srečno končana glavna sanacijefca etapa. Orisal je hudo borbo društva s težkimi materi jalni m i prilikami in pomen sanacije. Rešeni Tabor je. trdnjava našega sokol-stva, ne le dom posameznega društva, dokaz je, da je sokolska ideja še vedno živa in Tabor je svete! zgled sokolske delavnosti in sile. Vsem tistim činiteljem in neimenovanim prijateljem, ki so poma-gali Taiboru na noge, smo posvetili današnji dan, je dejal govorni*, da jim dokažemo svojo hva* ležnost. Govor staroste so navzoči sprejel« z viharnim odobravanjem. Historijat Tabora Starosta je podad besedo društvenemu gospodarju Evgenu Lovšinu, ki je v globoko zasnovanem govoru orisal sanacijsko akcijo za Tabor, historijat društvenega stremljenj* in dela za zgradbo Doma. težke gospodarske razmere, ki so zahtevale neizmernega trud* in sil, še prodno si je društvo začrtalo gradbeni program Sokol I. je bil ustanovljen I. 1907 Zavetišča je tnorai] iskati po šolskih telovadnrcah. na lastp' dom niso mogrti niti misliti. Tod« sokolska ideja sloni na temelju tisočletnega zdravega starogrškega pojmovanja žrivltjenia. dru&ne m države, ki sta ga oplemenitila Masarvk m Tvri Na tem temelju je Sokol delal za veliko idejo, jn-goslovensko državo hi ko so se najvišje sanje uresničile, ko >e bil Sokol svoboden v svoji državi, so lahko tudi začeli misliti na svoj dom. V dobi 1919 do junija 1927 se >e Sokol I. z velikim navdušenjem, požrtvovalnostjo in s hrabrostjo lotil težke naloge. Takrat je delo vodil predvsem idealizem in idealno stremljenje, ne glede toliko na gospodarske principe. Od L 1927 do danes je pa predvsem doba hladnega računanja sanacijska doba, vendar je treba priznati, da bi sedanji upravi ne pcmagalo dovolj še tako umno gospodarstvo, če bi društvu od prejšnje dobe ne ostali elementi, s katerimi se je vrglo s takšnim elanom na delo. Ob koncu 1. 1919 jc občinski svet Bkle-nil prodati Sokolu I. parcelo na Taboru, ki meri 107JO m X 62 m. Za ta predlog je glasovalo 23 občinskih svetnikov, ki jih je govornik nstštel imenoma. Avgusta 1 1921 60 otvorili telovadiAče. L. 1924 so vzidali v temelj spominske kamne s KajmajkčaJa-na, Lovčena in Nanosa. Ob priliki V. pokrajinskega zleta JSS 1. 1927 so pa otvorili dom. Po pogodbi bi društvo moralo zazidati Starosta Sokola I. ing;. Bevc parcelo v štirih letih, gradnja se jc pa zaradi gmotnih težfcoč zavlekla. Nov občinski svet, ki se je konstruiraj] i 1923, ni Hil naklonjen sokolskim težnjam ter bi Tabor taJcrat skoraj propadel. Potom je sledilo še nešteto težficoč. Gradbeni stroški so znašali 7,529.000 Din, ob začetfku sanacijske akcije, z valuto 1. I. 1928. pa je bilo še za odplačati 3,306.000 Din (Mestni hranilnici 3,108.000 Din, in ostalim upnikom, največ dobaviteljem 2,1^.000 Din). Društvo je spravilo skupaj 2,223.000 Din, v tej vsoti sta všteta sklada br. Josipa Turka (516.000 Din) in pokojnega Bonč«rja (150.000 Din). Z* posojilo pri MHL je jamčila Družba za upravo Tabora, dobaviitelji so odpisali 986.000 Din. Aktualni dolg Mestni hranilnici zdaj znaša 1.100.000 Din, po desetih letih pa postane a k ru a len dolg bratski COS 1.156.000 Din. Po sedanjern stanju znaša potrebna anuiteta 121.000 Din. proračun je pa uravnovešen. L. 1939 se začno letna izplačila COS po 10% na leto brez obresti, kar znaša 115.000 Din. Govornik se je zahvalil vsem dobrotnikom društva posebej. H koncu je pozival nastopajočo sokolsko generacijo, naj se vedno zaveda, s kafešnimi žrtvami je zgTa-jen Tabor ter naj z enako resnostjo služi sokolski ideji. Zahvala dobrotnikom Po gospodarjevem govoru so stopili na oder zastopniki članstva, naraščajnik, društvena načelnica in narašČajniiea ter dvoje dece. vsn v krojih. Član dr. Maček se je potem v imenu vse taborske družine za hvaJ.il starosti za veliko in težko delo društvene uprave, (ejo z vzklikom Nj. Vel. kralj«: Zdravo! nakar je godba zaigrala državno himno. Slavnostna akademija Še tem bolj praznično ter svečano razpoloženje je vladalo zvečer na silavnostn akademiji Prireditev je bila izredn.. epa program pester in bogat ter ie naipolni!-dvorano popolnoma Tudi udeležfea nih gostov je bila številna Med p.ire smo opazi'H gg.: ministra dr. A Kramerja z gospo soprogo, generala Popoviča. k: je j zrt-^pal s častniškim zborom divizijonar ja, podbaoa dr Pirkmajerja z gospo so progo, župana dr Dinko Puca z gospo so« progo, predsedn ka dež. sodišča dr Rogi-no, direktorja ljubljanske železniške direkcije dr. Borka z gospo soprogo, -rek torja dr. Juga kot zastopnica £KD pri marija dr. Gregorica, zastopnika OUZIJ Iv, Tavčarja, direktorja r'okojnruiUegi. za voda dr. Sagadma. zastopnika C.MD Frin ca škulja. banske^-i nadzornika ir Rapc ta. poslanca df Rapeta, zast pnik^ COS dr. Buriana, direktorja Poštne hn - 'u cc dr. Vidmarja. podstarosto S k.I in^. Gangi", prvega podnačelmku SK.I Ambro-žič«, h vsega starosto Sokola I. dr P«stot-nika, starosto Ljubljanske sokolske /_pl dr pippcnbacherja, zastopnika Krintse sokolske župe br. J. Špicarja in Zastopnik« vseh ljubljanskih in okoliških loKoaHnh društev DTuitveni orkester je otvori1 ak-i črnijo s Fučikovo koračnico »Fanfare«, k1 j je sledil potpun krasnih čeških petsmi. L cpol dova Zlata Praha Potem nas ;e pr^cut>' z bravurijo/.mm nastopom <>ddelcK namili Članov moškega naraščala, pod v >i-»tvom br. Kukca Poka /a.' so ** rasne borilne vaic s palicami, ki so zadivile vse Šestorica ženskega naraščaja je bila prav tako deležna 9p!ošne^a prizoanja za ijuhko in mladiko izvajanj va'ček. Po krasnih vrhunskih prostih vajah, ki so jih izvajali Cla.V pod vodstv3 najcenejšel Molčeči reporter Reporter lista »BZ. am Mittagc Jacobson piše v reviji »Die literarisehe Welt« o tem, kaj je o svoji karijeri zamolčal javnosti. Zamolčal sem, pravi, da mi je ponudil poročilo o samomoru znanega bankirja in njegove žene za masten honorar takoj po katastrofi njun lastni sin. Zamolčal sem, da sem hodil večer za večerom na plese in v kino z dekletom in da sem nehal hoditi, ko mi je povedala vse zanimivosti iz življenja gospe, pri kateri je služila. Moja prijateljica je bila služkinja drzne zločinke, ki je imela na vesti mnogo vlomov v trgovine in ki jo je policija zasledovala. Zamolčal sem, da sem potoval kot trgovski potnik med postajama Hirschberg in Kleppelsdorf, da bi zasačil v vlaku detektiva, ki je moral odpotovati v Kleppelsdorf, da pojasni senzacijonalen umor. Res sem ga zasačil v vlaku in zvedel tako prvi vse podrobnosti o umoru. Na kraj težke železniške nesreče sem se odpeljal s pomožnim vlakom. Bila je zima in dva uri sem moral gaziti debel sneg, da dobim prvi imena žrtev. Kolega od konkurenčnega lista je pa sedel takrat na toplem v kolodvorskem poslopju. Poročilo sem diktiral telefomčno po poljskem telefonu, ki ga je bilo napeljalo vojaštvo. Ko sem narekoval imena, sem opazil, da stoji kolega za mojim hrbtom in sten o grafi-ra mirno rezultat mojega truda. Izpustil sem gumb, ki vzdržuje pri poljskem telefonu zvezo, tako da se na drugem koncu ni nič slišalo. In začel sem diktirati v praznino najgorostas-nejfie izmišljotine. Kolega jih je pa pridno stenografiral. Slednjič sem odšel in mu prepustil telefon, šele pozneje sem se vrnil in telefoniral konec poročila. Drugi dan sem pa čital v konkurenčnem listu gorostasno senzacijo. In kaj sem še zamolčal? Med drugim tudi to, da je bila na kraju enega najsenzacijonalnejših umorov najdena moja rokavica. Bil sem namreč tam še pred komisijo. To sem seveda moral zamolčali, sicer bi me bili osumili umora. 9tra 4 >S L O V E N S K T N A R O D«, dne 16. novembra 1931 Stev. 261 Emile Gafeoriaa: 87 (Dam pit»|t velemesta Roman Klada Sena je poslušala kot človek, Id noče verjeti, da ga sluh ne vara. Ali je res Norbert tisti, ki se tu pred njo opravičuje ? — Nikoli se nisem pritoževala, gospod vojvoda, — je jecljala vsa presenečena. — To je res. Dalje, ker žalujeva, ne emeva štiri ali pet mesecev nikamor v pasete. Vojvođinja je vstala, hoteč namigniti vojvodi, da je njegove samoobtožbe že sita. — Ali sem vas kdaj vprašala, če prnem z doma? — je dejala. 7- Nikoli. Se en razlog več, da vam pripravim čim prijetnejše domače življenje. Ah! Kolikokrat sem si želel videti pri vas prijetno družabnico, ne ene onih prismojenih babnic, ki imajo polne glave zabav in toalet, temveč mlado, pametno žensko vaših let, vašega dostojanstva, skratka prijateljico ... Toda kje najti tako ?... Stiki med mladimi ženami so polni nevarnosti... Od takega prijateljstva je marsikdaj odvisna sreča v zakonskem življenju. Besede so mu zastajale v grlu in lovil je sapo kakor človek, ki mora izraziti težko misel, pa ne ve, kako bi jo povedal. — Sicer pa mislim, da sem našel družico, ki bo kot nalašč za vas. Videl sem jo pri m ada me d'Arlangeevi, ki ji je pela slavospeve. Še danes jo vam hočem predstaviti. — Tu? — Seveda. Kaj pa vidite v tem čudnega? Sicer vam pa ta mlada dama ni neznana, saj je iz našega kraja in poznate jo. Čutil je, da zardeva; sklonil se je h kaminu, kakor bi hotel zapreti vratca, in pripomnil: — Saj se gotovo spominjate gospodične de Sauvebourg. — Gospodične Diane? — Da. — O, videla sem jo zelo redko. Njen in moj oče se nista mogla videti. Markiz de Sauvebourg je gledal na nas takole malo zviška. Norbert si je bil ta čas malo opomogel od zadrege. — Upam torej, — je pripomnil, — da bo njegova hči popravila v vaših očeh očetove napake. Kmalu po najini poroki se je o m ožila s Commarinovim sorodnikom vikomtom de Mussida-nom... Skratka, danes se je namenila k vam, jaz sem pa naročil vašim ljudem, da danes sprejemate ... Vojvodinja de Champdoce ni odgovorila. Izkušena sicer ni bila, pač pa dovolj bistroumna, da je opazila, kako zmeden in raztresen je Norbert. Ta čas se je začulo zunaj zamolklo drdranje voza, V veži je zapel zvonec, kar je pomenilo poset vojvodin ji. V naslednjem hipu je stopil v jedilnico sluga in sporočil, da Čaka v salonu grofica de Mussidan. Norbert je hitro vstal, prijel ženo pod roko in jo skoraj potegnil za seboj, rekoč: — Pojdite, Marie, pojdite, to je ona! Šele po dolgem razmišljanju se je Diana odloČila za ta čudni in drzni korak, za ta poset, s katerim je bila združena nevarnost mučnega ponižanja. Diana de Mussidan je ostala v velikem salonu palače Champdoce sama kvečjemu eno minuto, vendar se ji je pa zdelo, da čaka že cela stoletja. Slednjič so se odprla vrata in vstopil je Norbert s svojo ženo. Diana se je dražestno priklonila in nasmehnila Norbertovi ženi proseč jo, naj ji oprosti, da je tako vsiljiva. Dejala je, da ni mogla kljubovati želji, da bi zopet enkrat videla svojo davno sosedo. Pregreši da se proti vsem pravilom družabnega občevanja, samo da bo mogla malo pokramljati o Poitu, Bivronu, Champdocu in o vsem tem prekrasnem kraju, kjer je bila rojena in ki ga ima tako rada. Vojvodinja je molče poslušala Dia-nino kramljanje. Poklonila se je zelo hladno in njen obraz je izdajal zgovor-neje nego dovoljujejo pravila dostojne družbe, kako jo je presenetil ta nepričakovani poset. Diana je Čutila na sebi pogled voj-vodinje de Champdoce. Norbert je hodil po salonu in čim je domneval, da je led prebit in da ženi prijateljsko kramljata, je odšel, ne da bi vedel, ali naj se veseli ali žalosti nad uspehom te nedostojne komedije. To je bilo težje nego je domneval. Po tem, kar je pravil Norbert o svoji ženi, je Diana sklepala, da jo bo sprejela vojvodinja nekako tako kakor angela, ki se spusti z neba, da potolaži jetnika. Prepričala se je, da kakor mnogi možje tudi Norbert slabo pozna svojo ženo. Spoznala je, da ima opraviti z žensko, ki ji ni tako lahko priti do živega, z žensko, ki je dovolj bistroumna, da zavoha nastavljeno past. Toda namesto da bi jo odvrnila, jo je ta ovira samo vzpodbudila. In moč njene zapeljivosti in mikavnosti se je uveljavila tako, da je bil ob odhodu prvi korak že storjen. Še istega večera je dejala vojvodinja de Champdoce svojemu možu: — Zdi se mi, da je grofica imenitna ženska. — To se tudi meni zdi! — je odgovoril Norbert. — Ves Bivron je plakal, ko je odhajala; saj je bila največja do-brotnica siromašnih. Mladi ženi sta bili kmalu najboljši prijateljici in kar ločiti se nista mogli. Norbert s tem ni bil zadovoljen, postajal je že ljubosumen na to veliko prijateljstvo, ki ga je bil sam skoval. Od kar je Diana prihajala v palačo, jo je videl mnogo manj nego prej. Včasih je minilo več tednov, predno se mu je posrečilo ostati z njo nekaj minut na samem. Ce bi ji bil mogel vsaj slediti, kakor ji je prej! Toda tudi zunaj je imela vedno koga pri sebi, pa naj se je že izpre-hajala po Bulonjskem gozdu ali pa prisostvovala konjskim dirkam. Zdaj jo je spremljal monsieur de Sairmeuse, zdaj zopet monsieur de Clairin, največkrat pa Georges de Croisenois. Vsi ti gospodje Norbertu niso bili všeč, najbolj zoperen mu je bil pa markiz de Croisenois. Star je bil šele petindvajset let, toda veljal je za enega najduhovitejših mož visoke pariške aristokratske družbe. Tudi po svojem značaju je bil zelo priljubljen. Bil je srednje postave, lepo raščen, odkritega inteligentnega čela, čudovito lepih črnih las in mehkega pogleda. — Rad bi vedel, — je vpraševal Norbert Diano, — kaj najdete na tem pajacu, da mu dovolite spremljati vas povsod. Odgovarjala je vedno z vražjim smehljajem: — Preveč ste radovedni!... To vam povem pozneje. Diana je z neskončno potrpežljivostjo nadaljevala svoje pogubonosno delo. Ni bilo dneva, da bi z vojvodin jo de Champdoce ne govorili o Croisenoisu. Pod njenim vplivom se je vojvodinja kmalu sprijaznila z mnogimi verjetnostmi, ki bi se bila pred meseci zgrozila nad njimi, če bi jih bil kdo le omenil. Ko je bila že tako daleč, se je Diani zdelo, da je prišel trenutek, ko mora zaljubljenca zbližati. Ko je torej prišla vojvodinja de Champdoce nekega dne povabit svojo prijateljico na izprehod, jo je prosila, naj malo počaka v salonu. Vstopila je v salon in zagledala v njem markiza de Croisenoisa. Oba sta istočasno kliknila in strašno prebledela. Vojvodinja je bila celo tako presenečena, da je omahnila vsa iz sebe v naslanjač pri vratih. Tudi George jc bil silno presenečen. Ljubil je Marie de Puvmandour iskreno in njene možitve še ni bil prebolel. — Zaupal sem vam, — je jecljal, — pa ste pozabili___ — Saj sami ne verjamete, kar govorite, — je odgovorila vojvodinja hoteč vstati. Toda takoj je omahnila nazaj v naslanjač in ne da bi se prav zavedala, kaj govori, je nadaljevala: — Oče mi je zapovedal... ubogala sem ga ... bila sem slaba ... pozabila pa nisem na nič ... Diana je čepela za vrati in nobena beseda, nobena kretnja ji ni ušla. Srce ji je napolnila nepopisna radost. Prepričana je bila, da ta sestanek ne bo zadnji. Zakonski problemi. Mož: Tu čitam, da mož v zakonu več žrtvuje kot žena. 2ena nepremišljeno: Morda, toda kdo v zakonu več riskira, če ne žena?! Kitajska nima močne vojske Glede obrambe vladajo na Kitajskem obupne razmere Mukden je bil edina močna vojaška baza Če bi bila Kitajska tako sijajno organizirana, kakor je Japonska, bi lahko postavila neprimerno večjo in močnejšo armado, kakor njena nasprotnica. Saj šteje že sedaj njena vojska okrog 2,500.000 mož. Toda to so vojaki brez armade. Dober poznavalec kitajskih razmer O. M. Green, ki je živel dolga leta na Kitajskem in urejeval severo-ki tajski >Daily News«, nima o kitajski vojski dobrega mnenja. Kitajski vojaki so večinoma kuliji v vojaških uniformah, ki jim je poleg oskrbe obljubi je; no še 10 dolarjev mesečno. V kolikor jim ta denar izplačujejo, kar je pa zelo redko, se bore v vrstah tistega generala, ki jih je najel. Ker pa kitajski generali, ki vzdržujejo namesto redne vojske najemno, nimajo dovolj denarja, da bi mogli svoje vojake hraniti in še plačevati službo v denarju, jim dovoljujejo ropati in pleniti civilno prebivalstvo. Zato ni čuda, da trpi disciplina in da se na vojsko ni mogoče zanesti. Dolgotrajne državljanske vojne so napravile iz kitajskih vojakov tolpe krvoločnih roparjev, ki se bore zdaj na eni, zdaj na drugi strani, ne da bi vedeli, čemu in zakaj se bore. Pretežna večina vojakov se pa sploh ne bori in nikogar ne uboga, temveč se klati od kraja v kraj in pleni ter pobija nesrečno civilno prebivalstvo. Oni del pa, ki je vsaj za silo discipliniran in je pod vrhovnim vodstvom tega ali onega generala, nima nobenega jamstva, da ga ne bo general danes ali jutri prodal svojemu sovražniku. Ne glede na to, da poedine čete kitajske vojske niso medsebojno organično spojene, temveč da si stoje često celo nasproti kot sovražniki, nima kitajska vojska skoraj nobene svoje vrednosti, čeprav bi se centralni vladi posrečilo dati ji enotno vodstvo, kajti poedine vojaške edinice so tako raztresene po ogromni državi, da se v primeru nenadnega sovražnega napada ne morejo pravočasno združiti v obrambno enoto. Nekatere edinice kitajske vojske so sicer po številu dovolj močne, da bi mogle uspešno nastopiti proti sovražniku, manjka jim pa orožje in oprema. Mandžurska vojska, ki jo je organiziral pokojni diktator Čangtsolin, šteje okrog 600.000 mož, pa tudi v južni provinci Fengtienu, v srednji provinci Ki-rinu in severni Heilunkiangu so močne kitajske vojaške edinice. Glavna vojaška baza je bila pa v Mukdemi, ki so ga zasedli Japonci in bi bila torej v primeru kitajsko-japonske vojne za Kitajce popolnoma izgubljena. To je bil edini kitajski rezervoar vojnega materijala, ki je bil res dobro organiziran in založen, kajti organizacijo je imel v rokah enoroki general Sutton, ki je vedno pazil, da je kupoval najboljše orožje in opremo. Ko je ga nekoč Čangtsulin vprašal, zakaj noče sprejeti ponudbe nekega odličnega Kitajca in kupuje ročne granate raje od tujca, se je obrnil general na Kitajca, ki mu je ponujal granate, in mu obljubil kupiti jih od njega, če izpolni njegov pogoj. General je zahteval, naj vrže nanj eno svojih ročnih granat in počaka, da vrže general nanj granato, ki jo je kupil od tujca. Kitajec se je do tal priklonil in odšel. Za najboljšo kitajsko vojsko velja udarna edinica krščanskega generala Fenga, ki šteje 30.000 mož. To^ so zelo hrabri vojaki in sovražnik se jih boji, posebno če se mora spoprijeti z njimi od blizu. Moderno oboroženi vojski, kakor je japonska, bi se pa niti ta edinica ne mogla dolgo upirati, ker je oborožena samo z Mauserjevimi pištolami in starimi kitajskimi meči. Še mnogo slabši je pa položaj kitajske vojne mornarice, če sploh moremo govoriti o nji kot o vojnem brodov-ju. Kitajsko vojno brodovje šteje samo pet slabih križark iz leta 1898 in 38 torpiljerk, ki jih je pa med njimi samo pet modernejšega tipa. Razmeroma najbolje je oboroženo kitajsko letalstvo, ker je nankinška vlada kupila zadnje čase nekaj modernih letal. Japonci se torej lahko trkajo na prsa in gospodarijo v Mandžuriji, saj nimajo proti sebi armade, ki bi se jim mogla pošteno zoperstaviti. Šoferjeva sreča Menda se ni še nobenemu šoferju na svetu tako imenitno obnesla vožnja, kakor Edvardu Challettu iz San Frart-cisca. Nekega dne je čakal z gospodarjevim avtomobilom na koncu prometne ulice, da bi ga kdo najel. Dolgo je zaman čakal, končno je pa skočila v njegov avto mlada, elegantna gospodična in mu povedala, kam naj jo odpelje. Šofer je vozil po najprometnejših ulicah mesta tako spretno in se vedel tako lepo, da mu je slučajna potnica, miss Florence Mac Allister, hčerka kalifornijskega milijonarja, takoj ponudila mesto osebnega šoferja s sijajno plačo, čim se je avtomobil ustavil pred njeno palačo, šofer je seveda službo rad sprejel. Toda Challette mora imeti še druge vrline, kajti čez nekaj tednov se je povzpel do zaročenca svoje lepe gospodarice, ki se je te dni poročila z njim. Javnost je zvedela za senzacijonalno poroko šele, ko je bilo že vse končano in ko sta si mlada zakonca že spletla toplo gnezdeče v stanovanju, ki bo veljala samo oprema nad 2 milijona Din. Tako je, če ima človek srečo. h ŽREBANJE BO ŽE 19. T. M k uresničenju svojih Želj s srečko drž« razredne loterije. Samo Se nekaj dni jih bo mogoče dobiti v vseh podružnicah „Jutra44 in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 19 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako lepem številu spremili našega blagopokojnrka, gospoda FRHHH G0L0BH tovarnarja na Viču in v Vintgarju na njegovi zadnji poti. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni izreči čč. duhovnikom, Ljubljanskemu Zvonu za žalostinke, Sokolom z Viča, gasilskim društvom, predstavnikom naših gospodarskih m kulturnih ustanov, uslužbenstvu tvrdke Vintgar in viške tovarne ter dijakinjam ženske realne gimnazije. Končno iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic. LJubljana, dne 14. novembra 1931. Žalujoči ostali* BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunaj-ska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 ŽIMO za modroce d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 FIGE dalmatinske, prvovrstne, razpošiljam z dostavo na dom 5 kg" 45 Din — ter figovo marmelado 5 kg za 65 Din po povzetju. Za večje količine znaten popust. Petar Vrsalovič, p. Selca na otoku Braču. 3174 HARMONIJ tvrdke Hofmann-Czerni, z devetimi registri, prav dobro ohranjen, ugodno proda ali zamenja za pianino Franc škoda v Krškem. 3176 L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloge ter sprehajalnih palic popravila se Izvršujejc •: točno In solidno Gospodje! Obleke za korpulentne gospode Izdeluje komodo o in eleerantno Specialna delavnica „ 1 res chic Mestni trg 5 II Istotam se izdeluje tudi vsa druga garderoba po izvanredno nizkih cenah. OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno In po najnižji tarifi BAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. TREBAH, Ljubljana, SV. PETRA CESTA ŠT. 6. Lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske hi ribiške potrebščine F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg 9 trnstet piaset zadftje mede na'ceneje le pri Drag? Gorup & Co. LJntsli n", miklošičeu- 0./I. Urejuje Josip Znpančlč. *-» Za »Narodno tiskarno« Fran JeserieJc — Za upravo ta lnaeratni del usta: Oton Chrlstof, — Vsi v Ljubljani.