ČASOPIS S PODOBAMIZA SLOVENSKO MLADINO.   
Štev.  6.             V LjnMjani, 1. junija 1888.         Leto XVIII.
 Dva zajčka
ajcka bela, zajčka mlada                  Deček pravi: vjel-bom vaju,
SkaSeta po dvoru rada,                     Spala bosta v varnem kraju;
"K SkaSeta in sddata,                             Hlev naš zveri nima nič,
T  Okrog sebe gledata.                          Ne ugrizne Dima nič.
Švigata mi v kot iz kota,                 Glejte, kako mali Miha
Nič ne prašata za pota.                    Zdaj po dvoru skrben piha,
Uhi k višku dvfgata,                        Jedva vjame jednega,
Zdaj pa zdaj poinigata.                     V hlev zapre vlovljenega.
Miha gleda ju, se smeje,                  Vjel rad druzega bi tudi,
— Dobil zajeka od tete je,              Pa se vstraši in začudi,
Zdaj opravka d6sti je,                       Skrb ga dela vroeega:
Dan na dan so gostije. —               Najti ni mogoče ga.
Mucka pa preži na svislih                ,,Tu si skrit, ne daš se najti!
Zatopljena v zlobnili mislih:             Veš, da mucka žuga zdaj ti?
Deček se odstranil bo,                      Kje si, kjo, skakdvček nioj,
Muc na zajčka planil bo.                 Ti neumnoglavček moj?"
Vže se tenma noc nam bliža,           Zajček mlad se ni6 ne briga,
Mihec, ko zvoni, se križa,                Deček išče, —ni ga! ni ga!
Zajcka, joj! pa skaeeta,                    Skoda bele dlačice
Tako blizu inačeta!                           V ostrili krompljih mačice.
Mihec tožen spavat ide,                    Mucka v treh dneh primijavka,
Drugo jutro gledat pride;                  Samopasna ta hinavka!
Zajčka ni, — ni mačice,                   Še ne upa bliže se,
Nekaj le je dlačice.                          Tam na oknn liže se.
F. Krek   .