748                      MIRKO PRETNAR: SAMO BESEDE.
Pavla (gleda zdaj Marka, zdaj Olgo — se silno prestraši, šiloma trga besede): Pa kaj, kaj — moj Bog! Marko, kaj ti je? (Ga stresa — Olga globoko sope.) (Milo): Marko, Marko (se ga oklene — Olga hoče k njemu, a odstopi in zapre oči.) (V obupu): Marko, Marko! (Potem počasi vstane, široko odpre oči in razume.)
Pavla (komaj govori — stokajoče): Vi — vi — (Kaže na Olgo.) Vi ste žena? (Pokaže na Marka.)
Olga       (sklone glavo).
Pavla (kakor blazna): Joj! (Pade v naslonjač in nasloni glavo na mizo.)
Marko (kakor mrtev). Olga (se sesede počasi v naslonjač in podpre glavo).
(Zastor naglo.)
MIRKO PRETNAR:
SAMO BESEDE.
Petje, koraki, besede ... Pesem gubi se v daljavi, mimo koraki sanjavi plovejo kakor odmev.
i
Samo besede ostale v srcu so mojem globoko, v senco so svojo visoko, ves mi zastrle obraz.
Ves mi zastrle obraz so, vse zastrupile srce mi: sam opotekam se v temi, sam, le s samim seboj.
<Š&