Stev. 184
TRST, v torek 4. julija J9II
Tečaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ab 9. zjutraj.
Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu.
SDINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
,V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za relo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlaue naročnine, se uprava ne ozira. VaroSnlna na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" »tsno : za
oelo leto Kron 5-20, za pol leta Kron 9*60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi ae na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila TIskarna „Fd-noat*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnitn^ ra*un Stev. 841-652. TELFFOM 5t. 11-57
BRZOJflUNE UESTI.
Cesar Fran Josip.
DUNAJ 3. Cesar je danes predpoludne
razun ministerskega predsednika barona Gautscha vsprejel v posebni avdijenci tudi višega dvornika kneza Montenuovo in državnega vojnega ministra barona Schč-
naicha.
Danes predpoludne je bil konečno določen potovalni program vladarja. Cesar odpotuje v Išl v soboto dne 8. t. m. To se je radi tega spremenilo, ker bo cesar ta teden delil še nekoliko avdijenc. — Nadvojvoda Karol Fran Josip, ki dospe jutri zvečer iz Pianora, se bo vladarju osebno zahvalil, da je cesar privolil v zaroko s princesinjo Žito Bourbon-Parmsko.
Cesar pride osebno na Dunaj na otvoritev državnega zbora. Na Dunaj pride dne 17. t. m. V torek dne 18. t. m. bo prečital cesar prestolni govor in se potem takoj vrne v Išl.
Sklicanje državnega zbora.
DUNAJ 3. Drž. zbor je sklican za dne 17. julija.
Ogjska zbornica.
BUDIMPEŠTA 3. — Posl. Lovaczy (Justhova stranka) je kritikoval obrambno refomo, in izjavil, da je stranka neodvisnosti sklenila preprečiti vzakovitev obrambne predloge in vsako drugo vlado prisiliti, da uresniči splošno volilno pravico. — Potem ko je govoril še posl. Emerih Ivanka (Košutova stranka) je bila razprava prekinjena.
Vojni minister ne odstopi.
DUNAJ 3. V zadnjem času so se pojavile tukaj govorice, češ, da odstopi državni vojni minister baron Schonaich. Kakor poročajo c. kr. brz. biro-u od kompetentne strani, so te govorice izmišljene in brez vsake podlage. Te govorice so bržkone nastale radi tega, ker se ni vojni minister udeležil slavnosti spuščanja v morje dread-noughta „Viribus unitis". To pa radi tega ne, ker je hotel vojni minister kakor orga-nizatorični predstojnik poveljnika vojne morrnarice na ta častni dan mornarice postaviti na prvo mesto velezasluženega admirala.
Predsednik Fallieres odpotoval na Holandsko.
PARIZ 3. Predsednik Fallieres in minister za unanje stvari De Salves sta j ob 3. uri pop. odpotovala na Holandsko.
Sestava novega srbskega mini-sterstva.
BELIGRAD 3. Kralj se je posvetoval z obema radikalnima voditeljima Pasičem in Davidovićem in je na to poveril sestavo kabineta predsedniku skupščine Nikoliću. — Nikolić je izjavil, da vsprejme misijo še le po konferenci radikalnih voditeljev, kjer se odloči o koalicijskem vprašanju.
BELIGRAD 3. „Samouprava" je priobčila komunikć, v katerem pravi, da se Pasić umakne ne iz rodbinskih ozirov, marveč iz čisto političnih razlogov. Ne ustopi v noben kabinet, ker se hoče radi prenapornega dela nekoliko časa odpočiti v rodbinskem krogu.
Maroko.
PARIZ 3. ,A g. Ha vas" poroča iz Madrida : Španska vlada je sklenila pozvati v Madrid podpolkovnika Silvestra, poveljnika španskih čet v E1 Ksaru.
PODLISTEK.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Tedaj Še-le so jo primerjali z vsemi ostalimi kraljevimi ljubicami in spoznali, da vse skupaj niso imele nad Kazimirjem tolikega vpliva, kolikor si ga je pridobila ona sama v tako kratkem času. Ravno tako, kakor da jo je bilo peklo samo poslalo semkaj, da poljsko kraljevstvo, ki se je ravno v zadnjih dvajsetih letih Kazimirjeve vlade tako mogočno razcvetelo, izpodkoplje in uniči poljski narod. Raje bi videli, da si je kralj privel toliko ljubic, da ne bi bili zadostovali za-nje vsi njegovi gradovi, samo da bi ne bili nikdar niti zagledali te Pražanke!
Še mogočnejše je vzrastlo sedaj v poljskem narodu sočutje do zavržene kraljice Adelhaide. Spominjali so se, kako srečni časi so bili za vse, dokler je ona sedela na prestolu poleg Kazimirja. Obče
Štrajk mornarjev na Angleškem končan.
GR1MSBEY 3. Štrajk pristaniščnih delavcev je končan. Ker so ugodili zahtevam delavcem, so danes ob 9. uri predpol. zopet pričeli delati.
LIVERPOOL 3. Voditelj tukajšnjega štrajka Thomann je izjavil, da je štrajk končan. Pri večini paroplovnih dnižeb so štrajkovci danes zopet pričeli z delom.
Vročina v Ameriki.
NEW-JORK 3. Skoro po vseh deželah Združenih držav vlada velika vročina. V New-Jorku je umrlo vsled vročine 10, v Čikagu 5 oseb. Na stotine oseb se je na ulicah zgrudilo na tla, mnogo jih je utonilo pri kopanju. Na tisoče New-Jorčanov prenočuje v parku in ob bregovih.
Frant. vari 3. Švedski kralj Gustav, ki se je mudil tukaj več tednov, je danes predpoludne odpotoval v svojim spremstvom.
Rim 3. Na čast turškemu prestolonasledniku Jusufu Izedinu je bila danes predpoludne revija 5. grenadirskega polka in drugih vojaških oddelkov. Reviji je prisostvoval tudi kralj, vojni minister, načelnik generalnega štaba in drugi vojaški dostojanstveniki.
Tiflis 2. Trideset verst od Karsa so našli sledove velikega mesta s trdnjavskimi zidovi iz poganske dobe in podobe bogov v živalski podobi.
Roiterdam 3. Danes so pričeli tukaj štrajkati pristaniščni delavci. Branili so raz-tovoriti parnik „Ixion", ki ima oditi v Amsterdam. _
Za naše šolstvo.
Govor drž. posl. dr. Ry bara na manife-stacijskem shodu v „Narodnem domu" dne 2. julija 1911.
Častiti zbor! Cenjeni zborovalci! Po obširnem, temeljitem in velezanimivem referatu g. ravnatelja Ulčakarja, ki smo ga čuli ravnokar, moramo imeti občutek lačnega reveža, ki gleda skozi velika okna v elegantno restavracijo, a nima sredstev, da bi mogel vstopiti in biti deležen dobrot, ki jih notri prodajajo. V takem položaju smo mi tržaški Slovenci danes. Lačni stojimo zunaj, če tudi stoji notri bogato obložena miza. Imeti moramo torej občutek ne le poniževanja, ampak tudi ogorčenja. Še več: nam mora biti celo huje nego onemu lačnemu revežu, kajti on nima denarja, da bi mogel vstopiti v restavracijo, mi pa moramo plačevati bogato obloženo mizo, ne da bi smeli poleg. Po vsej pravici je torej prišla Avstrija v pregovor kakor država neverjetnosti. Kar ne bi bilo možno nikjer drugod, se v Avstriji v resnici dogaja z nami in to povsodi, posebno pa na šolskem polju.
Že g. ravnatelj Ulčakar je naglašal, da je Italija, kar se tiče ljudskega šolstva, blizu na zadnjem mestu med evropskimi državami. V Italiji je namreč pokrajin, kjer tako vlada analfabetizem, da zna komaj kak sin-daco (župan) čitati in pisati. Ali italijanska vlada se zaveda nevrednosti tacega stanja in izdaja stroge naredbe, s katerimi hoče prisiliti ljudstvo, da bo pošiljalo svoje otroke v šolo. — Tudi v drugih državah in tudi drugod po Avstriji kaznujejo oblasti stariše, ki ne pošiljajo svojih otrok redno v šolo. Pri nas pa je ravno narobe. Mi silimo v šolo, a poklicani faktorji jih
sočutje se je tedaj obrnilo k njeni nesreči, smatrali so jo za mučenico, za revno nedolžno žrtev kraljevih strasti, ki so jih razvnele čarovnice, izmed katerih najnevarnejša je prišla na zadnje, da potegne v pogubo kralja in narod.
Zaključek vseh teh občutkov in razmo-trivanj je bil ta, da je iz sredine kmečkega naroda, s katerim je kralj Kazimir vedno gojil najbolj prijateljske razmere, imelo oditi Wawel odposlanstvo s prošnjo, naj blagovoli gospo Kristino odgnati od sebe in se sam vrniti k svojemu narodu in k svojemu vladarskemu dostojanstvu.
Meščanstvo in plemstvo, ki sicer ni bilo proti kmetom posebno laskavo, je to pot njim poverilo važno vlogo, v nadi, da radi njih kralj izpolni željo vsega naroda preje, nego Če bi ga oni sami prosili za to.
Odposlanstvo kmetov se je v resnici odpravilo na Wawel in je bilo od kralja jako ljubeznjivo vsprejeto. A vračalo se je jokajoč. Kralj je mirno poslušal vse, kar so v svoji priprostosti spregovorili v imenu vsega naroda, odgovoril jim je pa strogo:
„Sporočite onim, ki so vas sem poslali, naj bolje varujejo svoje vratove. Jaz
nam nočejo dati. Ako fe kaj nepravičnega na svetu, je to stanje, ko mi zahtevamo, a vlada nam noče dati tega, kar drugim usiljuje.
V Trstu imamo zato samo nemških in italijanskih šol, slovenskih pa ne, dasi ima po osnovnih zakonih vsakdo pravico do šolske vzgoje v materinem jeziku. Saj je dobro — in jaz sem gotovo zadnji, ki ne bi pripoznaval tega, da je dobro za vsacega človeka, če zna tudi druge jezike. Toda vprašati se moramo, zakaj naj to pravilo velja samo za nas, zakaj ne tudi za Nemce in Italijane, zakaj tudi oni ne pošiljajo svojih otrok v šole, kjer bi se učili v tujih jezikih ? 1 Tega ravno ne doživite nikdar, da bi kak Nemec pošilja, i troka v slovensko šolo, da bi se tam učil slovenskega jezika. Saj je znano, da Nemci, če jih je le 10 skupaj, že zahtevajo nemš o šolo za svoje otročiče. In vsikdar vidim- kako vlada naravnost hiti, da ustreza vsaki taki zahtevi Nemcev. Če pa že prav ne morejo izsiliti iz vlade ustanovitve nemške šole, pa jim daja izdatne podpore. Celo v našem Škednju, kjer je le par talmi-Nemcev, ki jih je poslala tjakaj Kranjska industrijalna družba, je pridelila vlada tamkajšnji „Schulvereinski" šoli kar dva državna učitelja. In celo v Dalmaciji, kjer je prebivalstvo po 98% hrvatsko-srbsko, a po 2% italijansko, ustanavlja vlada nemške šole za par uradnikov in oficirjev. Tako v Zadru in celo tudi v ponosnem našem Dubrovniku.
Za nas, ki smo vendar avstrijski državljani, od katerih država strogo zahteva vršenje vseh državljanskih dolžnosti, za nas nima država nikdar denarja za ustanovljenje šol. Tako ga nima tudi v Trstu, v tem prevažnem mestu, v katerem je slovensko prebivalstvo važen faktor tudi za državno politiko.
Za nas ni denarja. Pač pa ima avstrijska vlada denarja za Albance, ki so turški podaniki. Za Albance ustanovlja vlada šole z našim denarjem. Vi si gotovo mislite, da so to šole z albanskim učnim jezikom. — Motite se. Avstrija ustanovlja in vzdržuje v Albaniji — italijanske šole. Če je ze to velik nemisel s pedagogično-didaktičnega stališča, pa je naravnost neverjetno se stališča posledic, ki jih imajo te šole za avstrijske državne koristi. Posledica je namreč ta, da se širjenjem italijanskega jezika v Albaniji odpirajo vrata italijanski trgovini in industriji, ki v Albaniji posebno v Skadru in ob skadarskem jezeru skoro popolnoma izrine avstrijsko trgovino in industrijo. In k ustvarjenju takih posledic pomaga avstrijska \ lada sama z našim denarjem ! Potem pa recite, da-li ni Avstrija država neverjetnosti! Kaj tako bedastega res ne bi bilo možno nikjer na svetu 1
Kako naj odpomoremo temu škandalu ? Protestiramo že leta in leta, a skušnje nas uče, da vsi naši protesti ne hasnejo. Jaz vidim le eno pot do ozdravljenja teh razmer : državno vstrojstvo naj se prevredi v smislu narodne avtonomije tako, da bo vsak narod sam odločal glede svojih kulturnih potreb in razpolagal s sredstvi, ki jih ima na razpolago. Dokler se to ne zgodi, ostane šola bojno sredstvo v rokah močnejih narodov, torej tudi naših nasprotnikov. Ob sedanjih razmerah šola ni le to kar bi morala biti, to je učilnica, ampak je tudi narodno-poli-tično bojno sredstvo, s katerim skušajo grabiti naše otroke iz naročja naših mater.
nisem nikoli vpraševal ni jednega izmed njih, kako živi on med svojimi štirimi stenami, kaj hrani pod svojo streho za svojo radost in zabavo. Kar dovoljujem tudi svojemu najnižjemu podaniku, bo morda dovoljeno tudi meni... Kar se pa tiče mojega kraljevskega dostojanstva, svetujem vsakomur, naj me ne spominja nanje. Mogel bi zanje sam najprvo trpeti"...
Tako je prošnja in volja vsega naroda, izražena na usta prvih kraljevih ljubljencev in varvancev, zadela na popolen nevspeh v stvari, ki je po prepričanju vseh grozila tudi kraljevi zdravi pameti in obstanku vse poljske države. Vendar se kralj po odhodu prosilcev ni mogel otresti močnega utiša, ki ga je napravila nanj njihova odkritosrčnost.
Sedaj se je še-Ie sam prestrašil spremembe, ki jo je opažal na sebi. Ni mogel zatajiti, da je sedaj bolj nagnen k miru z vsemi sosedi nego kedaj popreje. Nehote je priznal, da je podjarmljenim in pridobljenim pokrajinam popustii vajeti, in zgrozil se je, ko je preračunal, kako dolgo ni več imel na sebi vitežkega oklepa in kako dolgo je že temu, odkar ni niti za eno uro zapustil Wawela. Vse to od dneva, kar si je bil privel lepo Pražanko.
In žalibog jim naši zakoni dovoljujejo to in jim dajajo moč za to. Najhujše zlorabljenje šole v narodno politične svrhe se pa vrši ravno pri nas v Trstu. Ker nimamo niti deželnega Šolskega zakona, imajo naši nasprotniki šolstvo popolnoma v svojih rokah. Od kje naj bi torej prihajala pravičnost in ljubezen do slovenskega Šolstva?
To stanje se mora enkrat nehatj, da ne bomo odvisni le od milosti druzih. Če plačujemo za šolo, hočemo tudi sami odločevati, kje in koliko šol potrebujemo. Vsako našo zahtevo, pa naj je še tako opravičena, nam magistrat odbija. A če se pritožujemo na više mesta, navadno ne dosezamo nič posebno za to, ker nimamo jasnega dež. zakona, na katerega bi mogli naslanjati svoje pritožbe.	(Zvršetek pride).
Koliko Slovencev je v Trstu ?
Slovani so napravili sami svoje ljudsko štetje.
Tako je pisal „Lavoratore" dan po prvih volitvah dne 13. m. m. Če so nas potajili na ljudskem štetju, nas niso mogli potajiti pri volitvah. Številke, oddane na volitvah za slovenske narodne kandidate, govore jasen in razločen jezik. Račun je povsem preprost.
Oddanih je bilo: za slovenske narodne kandidate . 10*654 za italijansko-liberalne kandidate , 14*388 za socijalnodemokratične kandidate 10*237
Skupaj . . 35*279
glasov.
Ako računamo na vsakega volilca pet oseb, dobimo 176.395 prebivalcev. K temu številu treba prišteti 45.000 regnikolov, kar da 211.395. Glason zadnjega ljudskega štetja pa je v Trstu 227.000 prebivalcev. Ostalo nam bi torej okoli 18.000 oseb, kar bo vsekako odgovarjalo skupnemu številu Nemcev, ogrskih, grških in drugih podanikov.
Ker se tujih podanikov pri ljudskem Štetju sploh ne šteje po o'očevalnem jeziku, mora torej tu priti v poštev edino-le domače prebivalstvo. In za to imamo na podlagi gorenjega računa v polago število 171.395.
Ker je bilo oddanih za Italijane 14.388 glasov, je torej število Italijanov 71.440 in število Slovencev 10.654 X 5 = 53.270.
Vprašanje je sedaj, kako razdeliti soci-jalistične glasove?
V	okolici smemo brez druzega šteti vse socijalistične glasove k slovenski narodnosti. Če je tudi kak Italijan glasoval za Kristana, je pa mnogo več Šiovencev-cikorijašev oddalo svoje glasove za Oblaka. Smemo torej mirne duše računati, da so vsi socijalistični glasovi v okolici slovenski.
V	mestu smemo računati, da je med socijalističnimi glasovi najmanje četrtina slovenskih, kar daja 2027 slovenskih glasov. Ako prištejemo 2127 glasov v okolici, znaša 4154 X 5 = 20.770, ki dajajo, prišteti k gornjemu številu 50.270, skupno 74.070 Slovencev v Trstu in okolici. Na isti podlagi računano dobimo število 101.855 Italijanov, avstrijskih podanikov. Razmerje med Italijani in Slovenci v Trstu bi bilo torej 101 : 74, ali v odstotkih 42 8% Slovencev, proti 57*2% Italijanov. Vendar se da te Številke še v marsičem predruga-čiti Slovencem v prilog in v škodo Italija-
Občutil je to očitanje v notranjosti, peklo ga je... Toda, kako naj to spremeni, da bi se ne zdelo, da so kmetje kaj dosegli pri njem, da se je podvrgel njihovi volji, da priznava njihovo nadzorstvo nad seboj ?
Prav imajo, treba se je zopet pokazati narodu v orožju, odriniti v boj, obhoditi s poljskimi četami meje, razširjene še-le nedavno in utrditi ob njih svojo vlado... To vse se zgodi... toda odstraniti gospo Kristino od sebe, oddaljiti jo od Wawla... biti brez nje... ne, ne, nikoli, da bi mu njegovi podložniki ukazovali, kaj mu sme ugajati, kaj ga sme veseliti, kaj sme on ljubiti...
„Vse jim storim po volji; takoj jutri dam znamenje za bojno ekspedicijo, kruto bom kaznoval upor v Rusiji in v Mazov-skem; če hočejo videti, da imam še močno roko, privlečem jim upornike in izdajalce na vrveh v sredino Krakova na namestje... Toda, kar se tiče gospe Kristine, tu pa mi ne sme nihče na svetu ni braniti ni ukazovati... Ta ostane pri meni... To edino veselje si izgovarjam za vse svoje delo, za ves svoj napor"...
(Pride še).
S iran II.
»EDINOST« št. 184.
V Trstu, dne 4. julija 1911.
nom. Vendar naj za danes zadoščajo te številke, ki dokazujejo nepobitno, da je v Trstu in okolici 74.000 Slovencev.
In za danes naj to zadošča. Na vsak način se še povrnimo k temu predmetu, ker nam te številke govore jasen in razločen jezik, da si preje, nego mislimo to, moramo pridobiti tu oni upliv in ono besedo, ki nam pritiče po našem številu in po zemljepisni legi tega mesta.
„DRŽAVNA STRANKA".
O tem predmetu je prinesla tudi praška „Union" istočasno z nami zanimiv članek. V spopolnitev naših izvajanj naj podamo tu nekaj komentarja, ki ga je prinesla „Union". Piše namreč med drugim :
Proti državni enotnosti gotovo bi ne bilo treba mnogo prigovarjati. Ali ker se že tako resni možje, kakor je grof Trauttmans-dorff, puščajo zavajati, da razmišljajo in pišejo o takih amaterskih stvareh omenjene revije („Oesterr. Rundschau"), zato se moramo tu na kratko dotakniti nekaterih momentov.
Ravno očetje sedanjih reševalcev državne enote so očetje duvalizma in ločitve. Raztrganje monarhije je bilo svoječasno to-stran in onkraj Litve favorizovano zato, ker se je mislilo, da se bo na ta način lažje „krotilo' nenemške in nemadjarske narode. To se seveda ni posrečilo niti očetom ločitve niti njihovim sinovom in tudi vnuki nimajo nobenega upanja več, da bi kaj dosegli v tem oziru. Ker pa je ločitev provzro-čila tudi sicer politično, državnopravno in gospodarsko škodo, se hoče sedaj s trudom zlepiti skupaj, kar je bilo ločeno pred več nego 40 leti. Gospod Chlumecky se zavzema za enotnost države, a pozablja pri tem, da si ravno njegovi najintimnejši prijatelji postavljajo nove ideale in delajo na ločitev kraljestva Češkega ter nočejo, da bi prišlo tostran Litve prej do miru, dokler se jim ne posreči, da dosežejo ločitev". Sploh pa sodi „Union" o predlogu barona Chlu-meckega skeptično, kakor mi, in pravi: „Dokler ni avstrijskim narodom zagotovljen obstanek, da smejo biti lahko brez skrbi glede svoje narodne, kulturne in gospodarske bodočnosti, dotlej gotovo ne morejo biti v položaju, da bi se podali v tabor, kamor jih tako slavnostno vabi baron Chlumecky. _
Dnevne vesti.
Poslanec Heilinger je poslal na na-čelniŠtvo krščansko-socialne stranke pismo, v katerem pravi, da so ga dogodki poslednjih dni privedli do tega, da izstopi iz krščansko-socialne stranke, ker da ne more v enem klubu sedeti skupno s človekom, kakor je dr. Weisskirchner, ki je toliko oškodoval interese uradništva in obrtništva in je s svojimi trgovinskimi dogovori predal vso gospodarsko politiko v roke agrarcem.
Boj za predsedništvo v poljskem klubu. Med Poljaki se vrši boj za to, kdo bo predsedoval poljskemu klubu. Za to mesto kandidirata konservativec, bivši finančni minister Bilinsky in dr. German, pristaš poljske demokratične stranke. Odločitev leži v rokah poljske ljudske stranke, ki odda svoje glasove najbrže Bilinskemu.
Francoski dijaki proti Nemčiji. — V Toulonu je imelo 5000 francoskih vseučiliŠč-nikov shod, na katerem so ostro protesto-vali proti izgonu francoskega dijaka Mou-neja iz Strassburga. Po shodu se je vršil po mestu demonstrativni obhod, na katerem so udeležniki vpili: „Živela AIzacija-Lota-ringija!"	_
Domače vesti.
Imenovanje. Gosp. FranVisenjak, postajni ekspedijent pri južni železnici je imenovan asistentom.
Nedeljski manifestacijski shod. Primerno bi bilo, da bi priobčili oba referata po vrsti kakor sta bila podana. Ker pa je
potrebno, da referat g. ravnatelja Ulčakarja radi mnogih zanimivih zgodovinskih podatkov in obilice važnih številk pregleda gosp. govornik sam, priobčujemo poprej Rybarev govor.
Hujskanje nadaljuje. To, kar si dovoljuje te dni proti nam italijansko časopisje, presega že vse meje. Neka umazana cunja, v katero pišejo najbolj propali subjekti našega mesta, piše, da so v mestnih službah protežirani Slovenci. Pri plinarni da je 40%, v norišnici 70°/* v drugih mestnih službah 50% Slovencev 1
Na take bedarije pač ni vredno odgovarjati !
Drugače je z „Indipendentom", ki ga sicer ređkokdo čita, ki pa izraža mnenje onih krogov, ki danes gospodarijo na magistratu. Ta list, ki je sicer tu pa tam tudi resen, dela te dni „vredno" azistenco Kutinovemu „Hudičevemu repu". Oa tolče dan za dnevom na veliki boben in misli, da bo s svojim tam-tamom rešil italijanstvo Trsta. Mi smo že povdarjali, da vsega tega boj-kotnega gibanja med Italijani ne smatramo resno, ker znamo, da je — neizvedljivo. Vendar smatramo za dolžnost, da obveščamo svoje čitatelje o vsem, kar nasprotniki sklepajo proti nam.
Včerajšnji „Indipendente" objavlja pod naslovom „La difesa" članek, v katerem poživlja direktno na bojkot. Zahteva od hišnih gospodarjev, naj odpuste slovenske vratarje, trgovce, da ne smejo več pozivati uradnike od zunaj itd., ter grozi vsem „izdajalcem", da jih objavi po imenu.
Mi samo prosimo naše ljudi, naj nas obveščajo o vsem, kar doznajo o bojkot-nem gibanju. Ob enem bodi našim ljudem naznanjeno v pomirjenje, da tudi mi ne držimo rok križem, ampak da se pripravljamo za vse slučaje. Gospodje že dobe odgovor, kakoršnega gotovo ne pričakujejo, ker jim odgovorimo „coi fatti, e non colle ciaccole".
Mnenje pametnega Nemca. Prejeli smo: Kako si naše pravične zahteve na šolskem polju pridobivajo polagoma vendar priznanja, naj kaže sledeči karakterističen slučaj. Ko sem se v nedeljo vračal z velikega shoda v „Narodnem domu", sta se v senci pri vojašnici dva na videz inteligentna Nemca pogovarjala o naših zahtevah. In eden njih je menil: „No ja, man gebe den Slaven ganz einfach das, was ihnen ge-setzlich gebuhrt. (Naj se da Slovanom jednostavno to, kar jim gre po zakonu !) Nisem mogel drugače, nego da sem se jima pridružil rekŠi: „Saj druzega mi tudi ne zahtevamo!u	Slovenski stari oče.
Slavnoznani administrator hiS glasoviti Cesca, s katerim smo imeli že o priliki ljudskega štetja posla, je slovensko perico, ki je prala že 15 let za njegovo družino, odpustil ter jo poslal k dru. Rybaru !
Mi si to zapomnimo!
Čez sedem let in pol pride vse pravi Tudi njemu se utegne zgoditi, da ga nekega lepega dne pošlje kak slovenski hišni gospodar k — g. Menesiniju !
Izbruhi onemogle jeze. — Ko so se minule nedelje vozili Sokoli k sv. Ivanu, so neki skupini žvižgali pri Chiozzi; dvema drugima skupinama se je zgodilo enako pred kavarno Milano v ulici Stadion. Zvečer pa je doletela dr. Gregorina čast, da so mu žvižgali pred kavarno „Milano" zbrani la-hončki, ko se je v družbi dveh drugih gospodov, ki sta pa bila v civilni obleki, vračal v sokolskem kroju od sv. Ivana. Dr. Gregorin se je obrnil proti ljubeznjivim go-spodičem, ki so žvižgali, se ironiški poklonil in salutiral fini, v ugledni kavarni „Milano" zbrani družbi. To jih je tako „panalo", da so kar obmolknili.
Sokolska slavnost pri sv. Ivanu in redarstvo. K nedeljski sokolski slavnosti nam bi bilo še posebno povdarjati, da je vsa slavnost vzlic velikemu navalu izvršila brez vsakega najmanjega incidenta, kar je pa na vsezadnje le samoobsebi umevno
PODLISTEK.
Naše gledališče.
Intendantovo poročilo na občnem zboru „Dramatič. društva" dne 1. julija 1911.
Posebno me je veselilo, ko sem videl dramske predstave, klasične, literarne igre razmeroma prav dobro obiskane. To me je tudi opogumilo, da smo že kmalu v začetku sezone začeli dajati tudi popoludanske predstave. Vsako nedeljo in praznik smo imeli kako popoludansko in redno, večerno predstavo. Popoludansjce predstave so bile reprize prejšnjih večernih premier — odtod torej toliko repriz. S popoludanskimi predstavami sem hotel ne samo koristiti potrebnemu društvu, hotel sem marveč tudi privaditi ljudi na gledališče, posebno tiste, ki večernih predstav morda ne morejo obiskovati. Izkazalo se je, da smo vstregli s tem marsikomu, le sebi ne kaj posebno, ker so se stroški vsled teh predstav precej pomnožili. Vendar pa smo se zavedali in se še zavedamo, da smo tako vršili plemenito nalogo našega kulturnega, vzgojnega narodnega zavoda.
Saj smo s popoludanskimi predstavami vzeli raznim krčmam in plesiščem slovenske služkinje in posle sploh, ki večernih predstav ne morejo posečati. Omogočili smo s tem obisk naših predstav okoliškim Slovencem in šolski naši tržaški mladini, kateri smo dajali izdatno število prostih vstopnic.
Jaz sem tako smel in trdim, da če bi že ne bili z ničemer drugim delali po ten-dancah narodnega zavoda, že s tem smo, kolikor smo le mogli, izvrševali plemenito misijo našega gledališča.
Burk in veseloiger je bilo torej prav malo. In kar me je najbolj veselilo, je bilo to, da jih ni nihče pogrešal.
Pri igrah s petjem se je pa pokazalo, da nam je treba stalnih pevcev in gledališke godbe. Dobili smo res več navdušenih in požrtvovalnih mladih gospodov in gospo-dičen, ki so obljubili brezplačno sodelova-vanje. Za to plemenito dobroto se jim tudi tukaj najiskrenejŠe zahvaljujem, zlasti pa gospodu Poliču, ki jih je zbral in učil cele večere, včasih do ene ali dveh po polunoči in več tednov vsak dan. Vsi skupaj so se žrtvovali iz čistega veselja in z željo, da bi nam pomagali sanirati denarne težkoče. Naš odbor ve, kako težko je bilo začetno delo, je videl, koliko samozatajevanja je bilo treba vsem. Zato je pa tudi prepričan, da je gle-
Zato tudi ne moremo umeti, čemu je redarstvo alarmiralo tako velik varstveni aparat. Da treba za take slučaje službo ojačiii, je konečno umljivo, a neumevno se nam zdi, čemu je bilo treba poslati k sv. Ivanu kar 40 redarjev in 4 policijske uradnike. — Ne povdarjamo tega morda zato, ker so nam bili redarji na poti, ampak zato, ker se je dotičnim redarjem in uradnikom po nepotrebnem vzelo nedeljski počitek, do katerega imajo tudi oni pravico.
Za koga je bil poslan ves ta redarstveni aparat k sv. Ivanu? Morda zato, da bi nas čuval pred eventualnimi napadi od strani Italijanov?
V	tem oziru bi moralo redarstveno ravnateljstvo pač vedeti, da Italijani ne pojdejo motit slavnosti, ki jih prirejamo mi pri sv. Ivanu, ker si tega pač ne upajo, ker vedo, da bi bilo to zanje zelo rizkirano podjetje. Mogel bi bil torej k večjemu odločati strah, da pride do spopadov ali nemirov med — Slovenci samimi.
V	tem oziru bi pa bile za naše redarstvene funkcijonarje pač zadoščale dosedanje skušnje. Na vsak način torej funkcijonar, ki je nasvetoval ves nedeljski aparat, ni zaslužil — odlikovanje!
Na naslov poštne uprave. Prejeli smo: Pazienza porta rose — si misli menda ona že precej stara uradnica na pošti Piazza Barriera Vecchia, ker zjutraj in tudi popo-ludne moramo Čakati na njo, dokler ne opravi svojega ne vemo iz kakih vzrokov zakašnje-nega dela. Pripetilo se mi je že večkrat, da^ sem čakal zjutraj četrt ure in nazadnje — odšel, ne da bi bil kaj opravil.
Ako ima ona gospica res toliko dela, naj pride prej v urad, ali naj poštna uprava da še eno moč, da ne bo občinstvo moralo čakati na oddajo po cele pol ure.
Upamo, da poštna uprava uredi to stvar, ker mi nismo za urade, ampak uradi so za nas.
XXIV. redni občni zbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu se je vršil 1. julija t. 1. v prostorih Slav-janske Čitalnice. Pomembnim besedam ge. predsednice Karle Ponikverjeve sta sledili doročili tajnice in blagajničarke.
Iz tajniškega poročila posnemamo:
Zadnji občni zbor se je vršil 11. maja 1910. V novi oz. stari povečani odbor j.o bile izvoljene sledeče članice: Karla Ponik-var, predsednica, Maša Grom, namestnica, Irena Štrekelj, blagajničarka, Mira Engel-man, namestnica, Olga Bandel, tajnica, Mary Gulič, namestnica, Franja Ferjančič in Ema Lenasi, poverjenici, Marica Bartol in Milka MankoČ, pregledovalki računov.
Meseca februarija lanskega leta so sodelovale na velikem CM. plesu podružnične odbornice. Ker je pa naša podružnica opustila svoj običajni ples, je pomagala pri omejeni prireditvi ter tako pripmogla k sijajnemu uspehu.
3. julija 1. 1. je slavila naša glavna družba 25-letnico svojega obstanka. Naša podružnica se je udeležila te proslave in sicer kakor zastopnica vseh podružnic na tržaškem, kraškem in deloma tudi istrskem ozemlju.
Na slavnostnem prostoru smo imele lastni paviljon, kjer nam je prodaja naših domačih špecijalitet donesla lep dohodek za družbo.
Dne 19. nov. se je vršil jubilejni koncert naše podružnice v veliki dvorani „Nar. Doma". Na tem koncertu so nastopala skoraj vsa mestna in okoliška pevska društva pod nadzorstvom gg. Mahkote in Adamiča Umetniški višek tega večera pa nam je podala ga. M. Costaperaria. Na tem mestu Še enkrat vsem: lepa hvala.
Dne 8. dec. je bila skupna božičnica vseh naših otroških vrtcev v „Nar. Domu Nabiranje za božičnico se nam je letos izredno posrečilo; saj pa tudi od leta do leta potrebujemo vedno več daril, ker to zahtevajo potrebe naših ubožnih učencev.
Naša podružnica je preskrbela revnim
dališki pevski zbor v pretekli sezoni pomagal napraviti novo pot do novega napredka, Pevskemu zboru in njegovemu vodji gospodu Poliču j ki je učil in vodil tudi orkester, katerega smo si bili medtem stalno najeli, bo „Dramatično društvo v Trstu ohranilo trajno hvaležnost.
Ko smo torej imeli že zbor in godbo, smo se lotili — operet.
Operetne predstave, katerih do letos nismo imeli na našem odru, značijo gotov napredek. Z njimi smo pokazali, da je naše gledališko podjetje zmožno življenja in razvijanja.
Naše operete so mnogi pozdravljali z odkritim veseljem in so bili ponosni, da igramo operete v sezoni, o kateri smo lani na tem mestu govorili, da bo treba število predstav znižati, nobenih ali zelo malo igralcev angažirati — sploh začeti spet z nekdanjim diletantizmom. Nekateri pa, ki so se hoteli pokazati posebno umne, so jih kratkomalo zametavali in so peli umetnosti v našem gledališču mrtvaško pesem.
Absolutno se ne pridružujem ne prvim, ne drugim. Poprej sem že omenjal, da sem zmanjšal število burk, torej iger z zelo skromno ali pa nobeno umetniško vrednostjo. Panem et circenses, so klicali že | stari Rimljani; tudi veselih stvari v gledališču nam dajte, zahteva naše občinstvo. Če
otrokom veliko parov čevljev in oblek, ki so jih napravile naše rodoljubne gospe. Zahvaliti se nam je zlasti damam : Rybarevi, Mankočevi, Margreiterjevi, Pretnarjevi, Man-dičevi, Gregorinovi, Barteljevi, Krausovi, Mankočevi, Furlanovi, Abramovi, Premkovi in Bičkovi.
Kakor je razvidno, je imela podružnica dokaj lepih uspehov. Vendar pa priporočamo novemu odboru, naj bi svoje delo še podvojil in potrojil, zakaj potrebe so vedno večje.
Navzoče zborovalke so vzele na znanje obe poročili brez prigovora.
Pavla Hočevarjeva je priporočala naj podružnica razširi svoj delokrog zlasti med ženstvo širokih slojev ter naj prireja na svojih zborovanjih tudi morebitna predavanja. Z ozirom na bodoči razvoj tržaškega Slovenstva prihaja posebno v poštev izobrazba našega ženstva. Zato ni kulturni uspeh naše podružnice nič manj važen od gmotnega.
Predsednica je pozdravila predlog s pripombo, da je stavila že pred leti slične predloge, ki so pa ostali brez posledic. Priporočala je zborovalkam, naj bi se začeli omenjeni nasveti letos res dejansko uresničevati. Nadalje je opozarjala na 25-letnico naše podružnice, ki se ima prihodnje leto dostojno proslaviti. Glede božičnega obdarovanja okoliških otrok je svetovala ga. Grom, naj bi posamezne Šole same skrbele po svojih okoliših za potrebne prispevke.
Na njen predlog so bile izvoljene sledeče odbornice: Karla Ponikvar, Ema Bar-telj, Irma Štrekelj, Mira Engelman, Mary Gulič, Pavla Hočevar, Milka Mankoč, Marica Bartol; kakor poverjenice: Roza Goli, Ema Zamejc, Franja Ferjančič, Jožika Sak-sida, Marica Lamut, Vekoslava Lisec, Lucija Volk, Ana Kosmina, Antonija Smerdel, Ivana Volk. Želji neutrudne delavke ge. Grom za enoletni izstop so zborovalke le nerade volje ugodile.
Z željo, naj se veča število podružničnih udinj in v tem tudi uspeh podružnice je zaključila predsednica zborovanje.
Stariše in prijatelje malih, ki hodijo v družbin vrtec sv. Cirila in Metoda v Ro janu, se opozarja, da bo otroška veselica, dne 5. t. m. na dan godu sv. Cirila in Metoda in sicer ob 5. uri popoludne v dvorani gostilne „Konsumnega društva". Vstop k veselici je svob&den. Radovoljni darovi se hvaležno vsprejemajo.
Za zgoraj omenjeni namen podaril je gospod Peter Jelušič 3 krone. — Srčna hvala!
Primorska ni ugrožena od kolere.
C. kr. namestništvo v Trstu poroča : Z ozirom na neprestane vznemirjajoče govorice o nevarnosti kolere na Primorskem in speci-jelno v primorskih zdraviliščih opozarja namestništvo, da avstrijsko Primorje ni nič bolj ugroženo od kolere nego so druge dežele. Kolera se razširja s prometom, ki pa iz sedanjih krajev, kjer razsaja kolera, zelo malo teži v Primorje. Izlasti ne obiskujejo primorskih zdravilišč tujci iz krajev, okuženih sedaj od kolere. Vrhu tega opozarja namestništvo, da se v Avstriji najstrožje uporablja določbe mednarodne zdravstvene pariške konvencije. V smislu iste se vsak slučaj kolere takoj potem, ko je bil bakte-riologično ugotovljen, razglasi po c. k. brz. biro-u in po tem takem tudi po vsem časopisju. S tem je dana javnosti možnost, da se popolnoma zanesljivo orijentira. In tudi če bi se pripetil slučaj kolere v kakem zdravilišču, se tak slučaj takoj objavi kakor samoobsebi umevno.
10-letnica Čitalnice pri sv. Jakobu.
To društvo je razposlalo to-le okrožnico : Bratska društva ! Mili rojaki !
Deset Jet je minulo, odkar je bila ustanovljena „Čitalnica" pri sv. Jakobu v Trstu.
Žalostno je še bilo pred 10 leti pri nas. Težaven radi tega položaj vseh slovenskih društev. Tako se je morala tudi „Čitalnica" veliko boriti proti raznim nasprotnikom : dobi se hotel in mogel ravnati po svojem ukusu, bi nikogar ne poslušal in bi posvetil gledališče izključno in samo gledališki umetnosti. Pa tega ne morem in ne smem, Če izvršujem, ali se vsaj trudim, da bi izvrševal svojo nalogo vestno in v smislu društvenih pravil.
Nikar pa ne mislite, da bogve kako visoko cenim operete. Gotovo ne. Obsojam jih tudi jaz, le na drug način, in vem, da so operete smrt drame, torej prave gledališke umetnosti. Mislim pa, da je dajati prednosti operet pred burko, če že mora biti v gledališču tudi kaj takega, ki ni posebno blizu umetnosti. Zabavne predstave hočejo občinstvo zabavati, samo zabavati; če je morda v njih tudi kako dobro jedro', skrito v veseli besedi ali odeto v ostro ali diskretno satiro, se navadno izgublja v smehu in hitrem tempu igranja. Pevske igre in operete hočejo tudi zabavati. Zato pa imajo poleg tega, kar bi morda imele burke, še to dobro, da nam dajajo, skromne sicer, ali vendar tudi glasbene užitke s svojo lahkotno godbo in s svojimi veselimi na-pevi. In pestre so, resnično navadno vse lepe. — Kako so med občinstvom priljubljene, vam dokazuje tudi to, da se njihove sladke arije rade in lahko popularizirajo.
(Zvršetek pride.)
»EDINOST« Ji. 184.
Stran III
mačim in tujim, proti pomanjkanju primernih prostorov itd. Toda železna vstrajnost in ro-doljubnost ter požrtvovalnost njega ustanoviteljev in članov je zmagala, in društvo je začelo neumorno delovati. Koliko slovenske mladine je rešila „Čitalnica" slovenskemu narodu, one mladine, ki bi bila sicer, ker je prej zahajala v laška društva, laške Šole in laške družbe, in, ki prišedša v društvo, ni niti znala dosti slovenski, za naš narod izgubljena. Koliko izobraževalnega dela je storila „Čitalnica" v dobi 10 let, je priča in more potrditi vsak Tržačan. Društvo ima v pravilih vse točke nar. prosvete in je zato tudi vsestransko delovalo na glasbenem, pevskem in dramatičnem polju. Glavna priča tega delovanja so razni koncerti in nastopi, mnogoštevilna predavanja, vprizoritev narodnih iger in več operet. Več let vzdržuje za svoje člane in za otroke svojih članov glasbeno šolo.
Zavedajoča se važnosti čitanja, nabavila si je „Čitalnica" lepo knjižnico ter jo pred par leti spremenila v javno.
Kjer je klicala narodna dolžnost, bil je naš pevski zbor v prvih vrstah.
Ni je skoro bilo prireditve, kjer bi „Čitalnica" ne sodelovala. Pa tudi pri večini zunanjih narodnih slavnostih je bilo naše društvo deloma korporativno, deloma po deputaciji zastopano.
Dan 13. avgusta si je izbrala „Čitalnica", da proslavi 10-letnico svojega delovanja, ter da razvije društveni prapor, ki naj jo vspodbuja k nadaljnemu delovanju.
Bratsko društvo ! Slavnosten bodi ta dan za društvo, slavnosten za tržaško Slovenstvo, ki tako lepo napreduje od leta do leta. Ta dan pa bodi tudi dan potrjenja Slovanske vzajemnosti.
Dragi bratje! Vsi, ki občutite težo našega boja, ki se divite in veselite naših vspehov, ki želite, da bi društvo, ki je mnogo pripomoglo k vsemu temu, živelo in napredovalo, pridite ta dan v Trst, da se skupno navdušimo za nadaljno delo v prid našemu zatiranemu, a čvrstemu in hrabremu narodu.
Podpisani odbor se nadeja, da nas bratsko društvo poseti polnoštevilno. Prosimo Vas objednem tudi, da nam prijavite svoj cenj. poset, potem Vam dopoŠljemo razpored našega slavja.
Zelo bi nas tudi veselilo, ako bi Vaš pevski zbor nastopil s kako pesmijo, kar nam blagovolite naznaniti vsaj do 30. julija t. 1.
Na snidenje dne 13. avgusta 1
Ne moremo Vam sicer v naših skromnih razmerah prirejati sijajnih vsprejemov ; bodite pa uverjeni, da Vas vsprejmemo z navdušenim bratskim srcem ter storimo vse možno, da Vam bo bivanje med nami naj-prijetnejŠe. Na zdar !
Dramatično društvo v Trstu otvori sredi tega meseca dramatično šolo. Vse, ki bi se hoteli posvetiti igralski umetnosti, prosim, da me pismeno ali pa osebno obvestijo.	Za odbor Dr. dr. v T.:
Ivan Zoreč Narodni dom.
Gosp. trgovcem in krčmarjem se na tolika vprašanja sporoča, da ima sedaj v skladišču Tolstovrško Slatino, gosp. Veko-slav Plesničar trgovec ulica Giulia štev. 29. Pošilja se franko na dom v mestu, na zunaj franko postaja Trst po že znanih cenah. Ker je to edina in prva in med vsemi najbolja slatina v slovenskih rokah, jo toplo priporočamo vsem konsumentom. Naroča se lahko tudi posamezno steklenico.
Angleška eskadra. Včeraj zjutraj sta namestnik in župan vrnila obisk poveljniku angleške eskadre. Zvečer je poveljnik Sir Edmund Poe priredil na krovu admiralske ladije „Exmouth" banket na čast gostom.
Včeraj zjutraj je prišel z Dunaja v Trst angleški vojaški ataše kap. Stevvart, ki se je skupaj s soprogo nastanil v Palace-hotelu „Excelsior".
Naznamovanje potnih efektov. C. kr.
ravnateljstvo državnih železnic nam javlja: V svrho od vrnitve večih zamud pri oddaji potnih efektov vsled zapeljevanja ali pre-membe se nujno priporoča potujočemu občinstvu, da zaznamuje potne efekte vsake vrste (kakor potno prtljago, brzovozno in vozno blago) z namembno postajo imenom, stanom in stanovanjem prejemnika (lastnika).
Najprimernejše se zgodi to na prtljagi (tovoru), ozir. na nje ovoju samem, ali nanj z vso ploskvijo trdno prilepljenem listku. Pri košarah, vrečah, balah, torbah itd. je priporočljivo, da se napiše podatke na tablico iz lesa, usnja ali kartona, ki je s tovorom trajno zvezana.
Ta odredba olajša in pospeši brezhibno prevažanje in je najvarnejše jamstvo za hitro najdbo zamenjanih, zapeljanih ali zaostalih potnih efektov, pri nepravem ali manjkajočem železniškem podlistkanju, kar se lahko zgodi pri hitrem odpravljanju prtljage, zlasti za časa močne potovalne sezije.
Da se zabranijo zapeljevanja, je tudi treba, da se odstranijo stara oblepljenja in druga znamenja, ki se lahko zamenjujejo z znamenji za prevažanja po železnicah, po zmislu določb § 31 železniškega obratnega poslovnika že pred oddajo blaga.
Slovenskim knjigarnam in založnikom. „Društvo Tolstovskega Muzeja", ki mu je predsednik najboljši biograf Tolstega, Iv. Pavel Birjukov, zbira prevode del veli-'
kega pokojnika, spise in članke o njem. — Preko dr. Dušana Makovickega, zdravnika in zadnjega spremljevalca Leva Tolstega, se obrača tudi do slovenskih knjigarn in založnikov, naj bi za imenovani Muzej darovali !po en eksemplar v slovenščini prevedenih j del Tolstega, oziroma po en eksemplar listov j in časnikov, kjer se je pisalo o Tolstem, j zlasti ob njegovi smrti (novembra 1910). — „Matica Slovenska- prosi p. n. knjigarne in založnike, da bi blagovolili ugoditi tej želji in dotične eksemplarje svojih žaloznic poslati njej v Ljubljano.
Dijaško podporno društvo v Trstu poživlja vse one srednješolske dijake, ki imajo izposojene šolske knjige iz podporne šolske knjižnice, da blagovolijo iste vrniti.
Knjige je izročiti društvenemu tajniku g. Miroslavu P r e t n e r j u, ulica S. Fran-cesco štev. 25, II. nadstropje (c. k. pripravnica) v sredo in Četrtek od 10 — 12 ure dopoludne.	Odbor.
Iz Ocizle. — Naše občinske volitve so bile že napovedane, a c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru jih je ustavilo zadnji dan, češ, da še ni rešilo nekaterih spisov. Od tega je Še minolo celih 6 (Šest) mesecev, toda dotični spisi do danes menda še niso rešeni.
Gospod okrajni glavar! Ali so se tozadevni spisi morda že zopet izgubili ?
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1911. sledeči promet:
Dohodki.
A) redni dohodki:
1)	Prispevki iz nabiralnikov	701 K 99
2)	Prispevki podružnic i. s. Kranjsko . 1817 K 53 Štajersko . 1677 K 56 Koroško . 20 K — Primorsko 600 K 90 Nižje Avstr. 200 K —
4315 K 09 5759 K 38

POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA I
TRST - VIA MALCANTON - TRST
Skupaj 3. Razni prispevki
Mnenje gospoda dr. J. Zorn-a,
Brno
G. J. SERRAVALLO
Trst.
Prav rad Vam poročam, da rabim črez 15 let Vaš izdelek ŽELEZNA TO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruglnoso Serravallo) tako v praksi, kakor za mojo lastno rabo. To dejstvo je najboljši dokaz uspešnosti tega izbornega izdelka.
BRNO, 14. marca 1910.	Dr. ZORN.

Na obroke 1 JAKOB DUBINSKV
TRST — ulic« deli' Olmo štev. 1, D. nadstropje
Na obroke I - Trst
Telila izDera izoMjei oblek za gespie in MnofafturMa Masa
ter moške In ženska suknje. "TgSgf	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
sc
Oklic.
80.000 UR
bo darovanih I
10.776 K 46
26.678 K 92
6.900 K 50
skupaj . .
b)	izredni dohodki:
Prispevek za obrambeni sklad 1.178 K 33
c)	iz družbine glavnice se je
dvignilo......... . 14.724 K 13
skupaj . .
Izdatki.
A)	redni izdatki:
1)	plače, remun. učit. osobju, razni računi ild. . .
B)	izredni izdatki:
2)	nalož. na glavnico,
oz. obrambeni sklad.....1.178 K 33
3)	izplačila za šolske stavbe . 14.724 K 13
skupaj . . . 22.802 K 96
torej prebitka..... 3.875 K 96
Opomba. Pri obrambenem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Tržaška mala kronika.
Drugi slučaj kolere na parniku „Oceania". Ženska, ki je zopet obolela za kolero na parniku „Oceania" in se nahaja izolirana v lazaretu, je v zelo opasnem stanju in je prav malo upanja, da ozdravi, kljubu temu, da se je poizkusilo vsa sredstva, ki jih narekuje zdravniška umetnost.
Znatna tatvina. Gosp. Nikolaj Zoratti, stanujoč v ul. S. Nicolo 9, je dne 25. jun. Šel za nekaj ur iz hiše skupaj s celo rodbino. Ko se je povrnil domov, je našel, da so bila vrata stanovanja šiloma odprta. Iz predalčka omare pa so bili vkradeni dragulji v znesku 2000 K. Sreča zanj, da je zavarovan proti ulomu, kajti policija, ne le da ni prišla tatovom na sled, marveč je hotela še prekrivati to tatvino za katero smo izvedeli le slučajno.
Dež jajc in denarja. Ivan Martini, star 42 let, krošnjar iz Trsta brez posla, mož, ki je bil večkrat kaznovan in je tudi znan alkohoiist, (bil je 75krat kaznovan) je v nedeljo zvečer preko line nad durmi skladišča jajc v ul. Carducci 39 vdrl v to skladišče. Tu je ulomil predal, iz katerega je vzel 79 vin., ni pa videl druzega, v katerem je bilo 60 K. Snedel je potem kar 20 jajc. NeŠtevilo jajc pa je skozi lino vrgel na ulico. Radi tega redkega dežja se je okolo skladišča na cesti nabralo veliko ljudi, ki so se pa seveda držali v respektni daljavi pred čudnimi projektili. Naenkrat je možakar začel metati na ulico tudi vkraden drobiž. Mularija se je seveda hlastno vrgla na denar, ali morala je^kmalu retirirati pred po-
Gostilna in trgovina pri ,,Fani" v hiši št. 394 v Idriji in stanovanje v I. nadstropju
se odda
pod zelo ugodnimi pogoji v zakup.
Natančnejše podatke daje posestnica Helena Lapajne.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes 4. t. m. od 9. do 12. ure predpoludne in od 3. do 6. popoludne:
Velika množina svinčnikov, omotnega papirja, sušilnikov in papirja za risanje, črnilnikov, pastelov, barv, črnila, ovojk za cigarete, Šolskih zvezkov, albumov, držal za glazbo, zavitkov, vizitnic, lepenko v, šolskih torbic, držal za peresa, knjižic, okvirjev, trgovskega papirja in druge papirniške potrebščine.
Dražba, ki se bo vršila v sredo 5. t. m. od 9. do 12. ure predp.:
Chiffonieurs, nočne omare, mize, slike stenske ure, etagers, pisalna miza, ogledalo, toalettes.
5. De Vecchi 8 L Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
klaje in otrobov.
SENO prve vrste po 8 K. Oves Ben po 20 K. Slama po K 9. Kora z na slama po K 12. Kastiinska ilma po K 2o. Otrobi J" po
14 K. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po dogovoru.
Dobro jutro! Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev." — »Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 31
(„Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik
M. 1VANČIC.
Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju
eksportno trsoulna H. SPIHGflRH
Krakov štev. 240.
Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziKo. ———
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni ittaife
~ TRST -
ulio i deli« Gaaorma It. 13, XI, n.
Dr. J. Čermdk
: zobozdravnik :
Krolačnlca za civiliste In vojaKe
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, IL n.
Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blag« prve vrste, delo solidno, cene zmerne.
KODA
Bogato Izbero fot. aparatov usaKe vrste.
ZAIiOGA
396
aparatov films, stekla za fotografiranje Itd*
glasovite svetovne tvrdke KODAK.
R. BDFFfl - Trst Corso 111
EDINI ZASTOPNIK	_
GLASOVITE TVRDKE »LA LUMIirOSA- V GEN EVI.
Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo
tvrdke A.KRIZNIČ^ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE. ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene.
Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice Iz hrast In bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1
Struarsti oiielet nali ?se t stmgarsto stroko spadajoče izdelie. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka - interesentom brezplačen	_329

da
Stran IV.
novnim padanjem jajc. Končno je policija s pomočjo ognjegascev šiloma odprla vrata skladišča in tako so vklenili čudnega tiča.
Nepoboljšljiv fant. Dasi je Ezij Seniza, mesar iz Trsta, star komaj 19 let, je bil vendar že neštevilnokrat kaznovan radi tatvine. Predvčerajšnjem je bil aretiran v ul. della Piccola Fornace, ko je nosil froš, v katerem je bilo sedem kokoši in gosf ki jih je vkradel nekje tam blizu. Perutnina se nahaja v varstvu v skladišču ul. Valdirivo
23	na razpolago lastnika.
Pijanec v morju. Predsinočnjem je možakar, ki se je totalno pijan gugal po nabrežju Pescatori, naenkrat štrbunknil v morje. Mrzla kopel ga je takoj zdramila, da je začel vpiti kakor sraka. Trije Lloydovi mornarji so ga potegnili na suho.
Solnčarica. Ana Grasser, stara 29 let, se je včeraj na trgu Sv. Vida naenkrat brez zavesti zgrudila na tla vsled solnčarice. Prepeljali so jo v bolnjšnico.
Nezgoda v kuhinji, Ana Pečko, stara
24	let, stanujoča v ul. Tor S. Piero 1, je včeraj pogrevala juho za svoje dete v sa-movarju. Samovar z vrelo juho se je prevrnil in ona je dobila hude opekline po vsem životu. Zdravniška postaja jo je dala pripeljati v bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes: Urh, šk. — Jutri: Ciril in Metod ap. Slov.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 28° Cels. — Vreme včeraj : deloma oblačno.
— Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Temperatura malo spremenjena. Severovztočni vetrovi.
Društvene vesti.
Pevska vaja se vrši danes v torek točno od 8. do 10. ure zvečer v „Čitalnici" pri sv. Jakobu. Ker se pri današnji vaji poslovimo za par mesecev od našega vrlega pevovodje in skladatelja g. prof. Mirka in ker se bliža 10 letnica, prosimo vse stare in nove pevce, naj se današnje vaje vdeleže polnoštevilno. Pevske vaje se bodo nadalje vršile vsaki torek in četrtek. Novi pevci in pevke se sprejmejo Še tekom tega tedna.
Odbor tržaške podružnice Glasbene Matice ima danes zvečer ob 8 in pol redno odborovo sejo. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, se prosi polnoštevilne udeležbe. Seja v zgornih prostorih restavracije Balkan.	Predsednik.
Gg. člane stavbenega odseka za novo CM šolsko poslopje pri sv. Jakobu uljudno vabim k važni seji, ki se vrši v četrtek, dne 6. t. m. ob 8 in pol zvečer v II. razredu družbene Šole na Acquedottu št. 20, II. n.	Tajnik.
Dramatično društvo v Trstu. Gosp. odbornike prosim, da bi jutri, v sredo, prav gotovo prišli k zelo važni seji, ki se vrši v gledališki pisarni.	Predsednik.
Zavod sv. Nikolaja ima danes v torek popoludne ob 5. uri odborovo sejo v društvenih prostorih. Tem potom vabimo vse cdbornice, da se zanesljivo vdeleže te važne seje.
Pevcem pevskega društva „Trst".
Danes točno ob 8. in pol pevska vaja v gledališki dvorani „Nar. Doma". Prosi se točne in polnoštevilne vdeležbe. Gg. odborniki so naprošeni, da pridejo danes tudi ob 8. in pol k izredni seji.
Seja pododsekov (vseh treh) Učiteljskega društva je danes ob petih in pol; nato ob šestih odsekova seja. — Vse v Slov. trgovski šoli.
Načelnik soc. odseka.
Mar. del. organizacija.
Sestanek delavcev „Čistilnice riža" (Pi-latura riso). — Vsi delavci čistilnice riža so vabljeni na ta važen sestanek, ki bo danes, v torek ob 8. uri zvečer v ulici Lava-toio 1.	--
Odbor voznikov ima jutri, v sredoob 8. uri zvečer sejo v prostorih NDO v ulici Lavatoio 1.
Naj nikdo ne manjka.
Vesti iz Goriške«
Sokolski dom v Prvačinl. Smrekovje, borovje in hrastovje je začelo pod sekiro padati za okraŠenje sokolske dvorane. Šivalni stroji drdrajo pod nogami sokolić za transparente. Ravno pri pisanju teh vrstic došla je brzojavka iz Gorice, da „Slovensko pod-
,EDINOST" bu 184
V Trstu 4. julija 1911
porno društvo" udeleži se odpretja Sok. doma korporativno s svojim zborom ter bode med odpretjem pelo dva zbora. Med tednom hočem Vam pisati še kaj novic. Torej Na zdar!
Ajdovščina - Štur je. Tovarna Volta-Werke za izdelovanje električnih aparatov se je združila z večjo tovarno v inozemstvu. G. inženir Stocklin ostane tu kakor voditelj fiiijalke tukajšnje tovarne, a drugi inženir g. Moser se preseli z družino v Milan kakor voditelj iste tovarne v Italiji.
Podružnica sv. Cirila In Metoda v Vrtojbi sklicuje svoj letni občni zbor prih. nedeljo, 9. t. m. ob 11. uri dopoludne v „Občinskem Domu" z navadnim dnevnim redom.
Iz Kostanjevice na Krasu. Ker se g. vikar Ant. Bratina radi uradnega zadržka ni mogel vdeležiti šolske veselice dne 25. junija, je daroval dvorazredni ljudski šoli v Kostanjevici 4 iztise „Veliki katekizem" in 4 iztise „Mali katekizem", za kar mu podpisano šolsko vodstvo tem potom izreka zahvalo
Šolsko vodstvo v Kostanjevici.
Razne vesti.
Statistika analfabetov. — „Zeitschrift ttirs Osterr. VoIksschulwesen" podaja sledečo statistiko, ki kaže, koliko odstotkov analfabetov štejejo posamezne evropske države: Nemčija 0 5%, Švedsko 01%» Švica 01°/^ Dansko 0*2%, Velika Britanija 1%, Francija 2%» Nizozemsko 2%, Finsko 4'9%, Belgija 10-2%, Avstro-Ogrska 25 7%, Grško 30%, Italija 313%, Bulgarija 53%, Srb ja 62%, Rusija 62%, Portugalsko 70°/ 0, Rumunija 75 o/
Evrope šteje 465.451 šol s 45,281.691 učenci in z 1,050.632 učitelji.
U posojil, in hranilnica
ti »
f
v lastni hiši.	registrovana zadruga z 1 mpippftT1 xt t :: omejenim poroštvom :: | AeleIon |	
Trst, Piazza Caserma Z, I- n-		(nliod po Slavnih stopnicali)
TTrantlne ▼loge Bprejema od vsakega, Če „udi m ud n- D^K^* ^L ^ I obrestuje ^^^ iS |4 | O B ntnl davek od hranilnih vlog plačuje tu-od aam. Viaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru S^o—1>°/0, na menjice po 6°/0, na zastave		po 51/,0/« in na amortisaoljo za dalj-io dobo po dogovora o o o o o Uradre ure: od 9.—12. are dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izplafiaje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004.
Ina cajmoderneje urejeno varnostno oelloo za shramb, vrednost, papirjev, listin Itd. kakor tudi hranilne pušiDe, 8 katerimi se najuspešneje navajaStediti svojo deco.
Mali oglasi
MI«>flanS^ z dobrim spričevalom išče mesta mioUOHIU mesarja in točaja v restavraciji ali hotelu Naslov pove ina. odd. Edinosti pod St. 1159


|£Anm gospodinjo k trem mlaj&im otrokom, ako lolrtJin nekoliko premoženja zakon ni izključen. Pismene ponudbe pod „Državni uradnik" št. 1155 na Ins. odd. Edinosti.
^lisal ::: Niko
„	___ __________ _.inič. Cena 20
vin. Albansko vpraSanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717
Albanija in Albanci. %
... * -_;_____i.__
r
31

Zdravljenje: krvi
Čaj „Tisočeri cvet" (Milleflorl)
Čiitt kri ter je izvTstno sred it v o proti onim bIuč jim, će pefie v želodcu, kakor proti slabemu pribavljanju in hemoroidam. - Jeden omot za zdravljenje etace 1 K ter se dobiva r odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
PoStne poSiljatve se Izvršujejo takoj in franko, ako se dopcSlje Kron 110.
TEODOR KORN »
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO SE VS1KOTR8TNA = DELA IX POPRAVE = .■ PO NIZKIH CENAH. •.* :: Delo dobro in zajamčeno. ::
Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
3G


3E
Cnralmo Be tokoJ zanesljivega mladeniča sta-OprcJlIlD rega čez 18 let izvežbanega slovenskega, itolijanskega in nemSkega jež ka v trgovino dvokoles in šivalnih strojev, ter sposobnega za poslati po raznih opravilih. — F. Bat jal, Gorica, stolna ulica St. 2.	I160
llv»Offnil# zna 8k>ve°8ko» italijansko, nemško, UrdUlIlli išče postranski zaslužek dve tri ure na dan. Ponudbe po t „Delaven' na Edinost- 1161
I a+nuičnorii T v Le,cab Pri Vedskem je-LclUViobdl jl • Zeru na Gorenjskem je več
i sob za flsmce, gLiBpcde profesorje itd. po najnižjih
: ceiith takoj za oddati. Daja pojasoila : Franica
Prosen, v Lesc h 54 (Gorenjsko)._1162
|XA , CQ prodajalno jestvin v najem; položi lbl/3 OD kavcija. Pojasnila daje Ziberna. ulica Molin a vento 70.	1164
Dalmatinska gostilna ir^Zl
črno, dalmatinsko, po 80 st., opolo 88 in belo 96. Dobra kuhinja.	-_1050
[vv	službo kot vratar, stražnik tli oskrbnik
ISCclll pri kaki tovarni, oženjen brez otrok. Govorim in pišem slovensko, nemško, italijansko. Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti.	1145
rinhi-niHnro prodajalna jestvin se proda po UUUrUlUUba zelo nizki ceni. Ulica Molin o a vento 70. Žiberna.
1150
D mrlo m 60 litr0^v	50 ,itrov tro"
rrUUdlll plnovoa. Obrniti se na naslov:
A. Grnntar, p. Šmarje pri Ajdjvščini.	1142
Odda
se lepa meblovana soba s hrano. So Via Moli a grande št. 44, II. v. 8.
Pfinnrnro co mizar M. Majcen, ul. Bel-rn p U TU Od OtJ vedere 28, vogal Torqnato Tasso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištvo.
899
Pvnrlo CD tak°J zart,di družinskih razmer rrUUd O v velika dobroidoča mlekarna s hišo in posestvom vred. Hiša se nahaja na Go-j renjskem tik železnfSke postaje v posebno lepem kraja in ob državni eesti; obsega okrtg 160— 170 m ima lasten vodovod, opremljena je z modernimi Btroji na parno turbino, Ima ledenico napolnjeno z ledom. Mleko se lahko takoj odpo» Silja : je v kraja, kjer je tudi tajski promet. Ako kupea mlekarstvo ne bi vose lilo, se hiša pripravi lahko za JetovišČarje. T hiši se lahko napravijo kopelji, ker je v sji vodovod in izdelovalec pare. Hiša ni Be popolnoma dodelana, a je še-Ie pripravljena za mlekarstve v pritličja. Okoli hiše je zemljišča S aror 93 m Kar se j tiče mlekarne v okolici hiše, se lahko nabavi I vsaki dan mnogo mleka prve vrste i a razpošilja | v Trst; v hišo se lahko upelje druga trgovina ' ali obrt. Kupovale« hi lahko zaslužil lep denar in ži^el v mirnem, zdravem kraja. — Teč po*e MARTIN LANGUS, Izlake pri Zagorju. 1108
Poskusite FI- Colutin" ki ie naJ~ GOVO KAVO ffOdlllllll finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se
v vseh boljših prodajalnicah.
WST Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL ViSINTINI
Trst, ul. Glosue Curduccl 31.
Fllljalka ul. S. Sebaatlano 8.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave Be izvršujejo točno in rtolidno
po aneraih cenah
■		
I	•v o a.	
1	e 10»	
	<	
&	IS	
N	30	
	a	
1	tO oo	
K		
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco 5'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet lia oknih.
Na željo se menjajo pasovi in zmetl. Jamči za popolno delo in ae ne boji konkurence.
1£
nr
,Cnffe Goldoni'
Trst, Piazza Carlo žoldonl št. 2.
Pijače naravne in prve vrste. Časopisi in ilustracijo. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtoplejc priporoči
FRANJO MABINŠEK.
3E
DE
UBG
BTRATTORIA	fT
M«r Antlcfl Pompe!" j
5 Trst, Piazza Carlo Goidoni 4
Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči se Izvrstno vico : teran, istrsko, furlansko in belo. Šteinfeldsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk Be toplo„pr1poroć.i
FRANJO MARIN SE K.
H
0 nsrlsm ss oddajo MM
Salona dvokoles
In šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella 501
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop.
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
a , ~
=■3
<U •
KJ
i> C8 «8
M
JJfi 68 C/3 XI
rsi

Velika zalog-a izdelanih oblek
Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izbera volnenega blaga. >Tfljzmernejše cene-
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
Telefon št. 251, Rim. II.
mok
rsi
=r c/5
63 PC
Um m
as sa - &
< M.
CM
—i o< • rt
3 <» S n
o.
CD 3 9
Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
•TOVARNA VOZOV
PETER KERSIĆ
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naroČila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
- "-V,.;- ^ ::r.r 'H
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
Irevliarnica „Alla J^artorella", Trst
§ ^___ VIA mimi V»ooul In i> (UIFBOII ILU^ĆIME OATTD -
Velika izbera vsakovrstnih čevlfev za ^ moške, ženske in otroke. — Blago iz-
vrstno in
cene zmerne.
1