pnnmm v gotovini. Leto LXXII., št. 112 Lf«bl|ana, sreda 17. ma|a lm Cena Din popoldne irvzemsi nedelj« in praznike. // Inserati do 80 petit vrst 6 Din 2, Si 230, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Izhaio vsak don do 100 vrst 6 Din .____ . Popust po dogovoru, inse ratni davek posebei. v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din // „Slovenski Narod* velja mesečno 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO iN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflieva ulica Stav. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski fra st. 7 // NOVO MESTO, Lju^ia"**« cesta, telefon St. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Sbossmavertevo ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenovo ul. 2. telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351. Teden važnih odločitev: 4* Diplomatska aktivnost Londona, Pariza in Moskve Ta teden mora po sodbi diplomatskih krogov priti do odločitve o usodi trozveze Anglija-Francija Rusija — Posredovanju Francije pripisujejo velik &omen in z gotovostjo računajo na uspeh PARIZ, 17. maja. r. V dobro poučenih krogih napovedujejo za ta teden izredno živahno diplomatsko delovanje med Londonom, Parizom in Moskvo. Glavni predmet teh razgovorov bo ruski odgovor na zadnje angleške predloge, ki je bil že izročen v Londonu. Angleška vlada bo že v prihodnjih dneh odgovorila na najnovejše ruske pobude ter se bodo na podlagi tega pogajanja za sklenitev trojnega sporazuma med Anglijo, Francijo in Rusijo nadaljevala. Največjo važnost pripisujejo v zvezi s tem posredovalni \ic0i Francije. Angleški zunanji minister lord Halifax se bo na poti v Ženevo za en dan ustavil v Parizu, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Daladierom in zunanjim ministrom Bonnetom. Pri tej priliki bodo francoski državniki stavili kompromisne predloge, ki naj bi omogočili, da bi že v Ženevi, kjer bo navzoč tudi zastopnik Rusije, prišlo do sklenitve sporazuma. Kakor se doznava, gre francoski po- sredovalni predlog za tem, da bi se an-gleško-ruski pakt prilagodil že obstoječemu francosko-ruskemu paktu in oba pakta medsebojno tako "združila, da bi dejansko obsegala trojno zvezo, za katero se zavzema Rusija in kakor se za njo ogreva tudi angleška javnost. TOKIO, 17. maja. i. Na včerajšnji seji japonskega kabineta so obširno razpravljali o mednarodnem političnem položaju in zlasti glede situacije, ki bi nastala, če bi Anglija, Francija in Rusija sklenile vojaško trozvezo. Japonski listi poudarjajo, da v tem primeru ta zveza ne bi bila naperjena samo proti obema totalitarnima državama temveč bi ogrožala tudi Japonsko. BERLIN, 17. maja. i. Iz parlamentarnih krogov se doznava, da je angleška vlada poslala nove predloge v Moskvo. Anglija slej ko prej odklanja sklenitev vojaške zveze, je pa pripravljena v ostalem ustreči željam Rusije, prav tako pa tudi zahtevi, da se sestanejo gene- ralni štabi vseh treh držav, to je Francije, Anglije in Rusije. PARIZ, 17. maja. e. Največja pozornost tukajšnjih političnih krogov je sedaj posvečena pogajanjem med Londonom in Moskvo. V Parizu žele, da bi prišlo čim prej do tega sporazuma. Ravno tako zatrjujejo, da je tudi Anglija, takoj ko je sprejela ruski odgovor, bila pripravljena pospešiti pogajanja. Mnogi pariški listi trdijo, da je to sicer mišljenje lorda Halifaxa, toda ministrski predsednik Chamberlain ni tako odločen, da bi vztrajal v tej smeri. Halifax bo v soboto prišel z letalom namesto z vlakom iz Londona v Pariz, da mu bo to omogočilo daljši razgovor z Bonnetom in Daladierom. V Parizu pripisujejo posebno važnost vlogi posredovalca, ki jo bo zunanji minister Bonnet igral v ZenevL LONtDON, 17. maja. e. V zunanjem uradu proučujejo sedaj ruski odgovor na angleške predloge. Včeraj dopoldne je bila seja zunanjepolitičnega odbora vlade, na kateri so razpravljali o angle-ško-ruskih pogajanjih. Lord Halifax je nato opoldne obiskal Chamberlaina in mu poročal o vsebini ruskega odgovora. V političnih krogih govore o posredniški akciji francoske vlade za izgladitev nesoglasij, ki ovirajo uspešen zaključek angleško-ruskih pogajanj. Sovjetska vlada vztraja na trojni vojni zvezi in določitvi skupnega obrambnega načrta za primer vojne, ki naj bi ga izdelali skupno vsi trije generalni štabi. Pričakujejo, da bo Chamberlain v petek podal izjavo o stanju angleško-ruskih pogajanj. Na seji bo velika debata o zunanji politiki angleške vlade, zlasti glede na njeno stališče napram Rusiji. Podaljšanje vojaškega roka v Rusiji Moskva, 17. maja. i. Ruska vlada je odredila, da se podaljša vojaški rok pri mornarici od 1 do 5 let, a pri obrežni obrambi na 4 leta. Nemški odgovor Turčiji Nemčija bo odpovedala Turčiji dovoljene kredite, ki pa jih Turčija ni izkoristila BERLIN, 17. maja. e. Pred dnevi so se razširile vesti, da je odpoklican novi nemški poslanik v Ankari Papen in v zvezi s tem so zatrjevali, da je bil odpoklican zaradi neuspeha svoje misije v Turčiji. Ta neuspeh je po trditvah inozemskih krogov zakrivil sporazum med Anglijo in Turčijo. V nemških merodajnih krogih poudarjajo glede na to, da Papen ni odpoklican, temveč da pričakujejo njegov prihod v Berlin, da bo podal poročilo v zvezi s položajem, ki je nastal po zaključku sporazuma med Anglijo in Turčijo. Zaključeni sporazum je spravil na dnevni red tudi vprašanje blagovnega kredita Nemčije Turčiji v znesku 150 milijonov mark. Turška narodna skupščina je sprejela ta kredit, a še ni perfektuiran s strani Nemčije. Pretekli petek je nemški tisk obširno poročal o pomenu tega kredita Turčiji, na-glašujoč, da je treba izboljšati odnošaje med obema državama. Ker pa je sedaj nastal nov položaj, je treba proučiti težave, ki so se pokazale glede nakazila teh kreditov Turčiji. Turška vlada je že takoj po sklenitvi sporazuma z Anglijo odpovedala večja naročila orožja v Nemčiji in oddala ta naročila Angliji. Iz tega sklepajo, da Turčija sploh ne računa več na nemške kredite. Španija na razpotju Posojilo za obnovo opustošenih pokrajin dobi le, če spremeni svojo dosedanjo politiko in ostane nevtralna PARIZ, 17. maja. br. Kakor se doznava v dobro poučenih krogih, je general Fran-co po svojih zaupnikih začel sondirati v Franciji in Angliji teren za najetje velikega posojila, ki naj bi služilo obnovi Španije po končani državljanski vojni. Vodilni francoski, angleški in nizozemski denarni zavodi so se v načelu izjavili pripravljene dati Španiji tako posojilo, toda pod pogojem, da na to pristanejo pristojne vlade in da prevzamejo jamstvo za to posojilo. Gre za posojilo v znesku 20 do 30 milijonov funtov. Kot pooblaščenec teh bank vodi pogajanja bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland. Francoska in angleška vlada sta pripravljeni dovoliti generalu Francu to posojilo, toda pod pogojem, da dobita jamstvo za to. da se Španija ne bo pridružila italijansko-nemški vojaški zvezi, da ne bo uvedla izrazito totalitarnega režima ter da bo ostala v primeru kakega spopada v Evropi nevtralna. General Franco mora prelomiti svoje tesno zavezništvo s španskimi falangisti, ki jih smatrajo v Londonu in ! Parizu za izrazite fašiste. Za najboljše jam » stvo bi smatrali tako v Parizu kakor v , Londonu, če bi se v Španiji zopet obnovila monarhija. Van Zeeland je sedaj odpotoval v Bur-gos, da se o vsem tem osebno porazgovori z generalom Francom. Napovedujejo, da bo general Franco že ob priliki velike parade, ki bo še ta mesec v Madridu, imel velik govor, v katerem bo obeležil tudi smer niče nove španske zunanje politike. V Parizu in Londonu izjavljajo, da more Španija samo pod označenimi pogoji dobiti zaželjeno posojilo. Ker Španija od nikoder drugod ne more pričakovati denarne pomoči za svojo obnovo, smatrajo, da bo general Franco stavljene pogoje sprejel. Včeraj je izšel dekret, s katerim se pooblašča španska vlada, da more ,za obnovitvena dela mobilizirati vse za delo sposobne moške v starosti od 18. do 50. leta. RIM. 17. maja. br. V tukajšnjih krogih z veliko pozornostjo zasledujejo pogajanja za špansko posojilo v Parizu in Londonu. Zatrjuje se. da bc italijanski zunanji minister še pred madridsko parado odpotoval v Španijo, da pridobi generala Franca za poglobitev dosedanjega zavezništva Španije z Nemčijo in Italijo. coske finančne politike. Revnaud je na-glasil, da se je navzlic vsem težavam splošna proizvodnja povečala ter da se je brezposelnost zmanjšala, za kar se je treba zahvaliti v prvi vrsti elastičnosti glede delovnega časa. Finančni ukrepi, ki jih je vlada izvajala, niso bili drakonski kakor jih izvajajo totalitarne države. Frank se nahaja zdaj na čelu vseh ostalih evropskih valut. Mednarodna napetost pa še dalje težko leži na francoskem gospodarstvu. Francozi, ki so v enem dnevu vpisali posojilo v znesku 6 milijard frankov, morejo reagirati na vse te dogodke Oni ne smejo zmanjšati kupne moči, da se ne bi motil ritem gospodarskega življenja. Kar se je v Franciji dogodilo v zadnjih 6 mesecih, dokazuje, da so Francozi sposobni za preporod. Država je razumela potrebo reform, kajti če je mogla dati za potrebo narodne obrambe 55 milijard frankov, ne da bi spremenila način življenja, potem je to znak, da bo lahko ohranila ugodni standard tudi v bodoče. Danes bo Kanada pozdravila na svojih tleh angleškega kralja Svečan sprejem bo danes popoldne v Quebecku, kjer so se zbrale ogromne množice Kdo sme biti nevtralen? Kako presojajo Nemci stališče manjših držav v svoji soseščini BERLIN, 17. maja. AA. »Berliner Borsen Zeitungc prinaša članek pod naslovom »Kdo sme biti nevtralen«. Članek naglasa posebno prizadevanje zapadnih demokracij, da bi pridobile male države za svojo Politiko obkoljevanja osi. Posebno Nemčija ki ima več sosedov kakor katerakoli d^ga država, mora gledati, da ima ob svojih mejah čim več prijateljev ali nevtral-cev. Posebno v primeru vojne bi bilo stališče nemških sosedov velike važnosti. Posebno važno za Nemčijo bi bilo to. da no- bena sosednih držav ne bi služila sovražniku kot prostor za napad ali kot država, iz katere bi se vodila vojna proti Nemčiji. Nemška zunanja politika se mora voditi na osnovi teh praktičnih momentov. Gotove države v vzhodni Evropi, posebno pa baltiške države kažejo tendenco, da ostanejo nevtralne, istotako skandinavske države. Poljska je zapustila politiko nevtralnosti. Nadaljni ukrepi Nemčije bodo odvisni od politike Anglije in od uspehov angleške politike obkoljevanja. Francija je gospodarsko pripravljena Pariz, 17. maja. AA. Havas: V zvezi s poročilom, ki je bilo objavljeno v uradnem listu o finančnem in gospodarskem položaju Francije in ki ga je odobril predhodno predsednik republike Lebrun, je finančni minister Paul Revnaud dal izjavo predstavnikom tiska, v kateri je naglasil, da so se od oktobra minulega leta dalje stalno pojavljali resni dogodki v mednarodnem življenju, kar je imelo za posledico potrebo ojačenja narodne obrambe. Vse to ni preprečilo zdravega razvoja Ouebec, 17. maja. AA. Reuter: V mestu vlada velika živahnost ter je vse v pričakovanju prihoda anglešKih suverenov. Mnogo ljudi je odpotovalo na Orleanska otočja, da vidi angleški kraljevski par, ker bo »Empress of Australia« plula mimo teh otokov. Vreme je zelo lepo, lahko pa bi se v zadnjem trenutku pokvarilo. »Empress of Australia« se bo takoj vsi-drala v luki. Svečan sprejem bo šele ob 10.30 dopoldne po krajevnem času (15.30 srednjeevropskega časa). Na tisoče in tisoče gledalcev se je zbralo na obalah reke, da bi odtod videli angleški kraljevsld par. Iznad letne rezidence generalnega guvernerja so postavljeni topovi, ki bodo izstrelili v čast angleške dvojice 21 strelov. Ves tisk je posvečen zgodovinskemu obisku angleških suverenov. »Empress of Australia«, 27. maja. AA. Dopisnik Reuterja javlja, da bo parnik danes ob določenem času pristal v Que-becu. Včeraj se je vkrcala na parnik skupina predstavnikov tiska in uradnih osebnosti o priliki, ko je prevzel kanadski pilot vodstvo parnika skozi kanal Sv. Lovrenca. Ottawa, 17. maja. AA. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King je dopo-toval iz Ottawe v Quebec. Pozdravil bo kot prvi angleška suverena, ko bosta stopila na kanadsko zemljo. King bo angleški kraljevski par spremljal po vsem potu po Kanadi, VVasningiton, 17. maja. AA. Havas: Prvič v diplomatski zgodovini Kanade bo novi ameriški poslanik Roper predal svoja akreditivna pisma kralju Juriju VI. Roosevelt pripravlja veliko turnejo po ameriških državah da pridobi vso javnost za svojo politiko ^ AVASHINGTON, 17. maja. AA. Havas: Sredi junija bo obiskal predsednik Zedi-njenih držav Roosevelt več ameriških zveznih držav. Ob tej priliki bo imel več govorov, v katerih bo razložil svojo zunanjo in notranjo politiko. To potovanje bi bilo odloženo samo v primera izrednih dogodkov. VVashingtonski diplomatski krosi smatrajo, da se mednarodni položaj razvi- ja v duhu Rooseveltovega predloga Hitlerju in Mussoliniju, posebno kar se tiče rešitve gospodarskih problemov. Ker debata o mednarodnem položaja v kongresa ni dala posebnih rezultatov, bo Roosevelt skušal o priliki svojega potovanja pridobiti ameriško javno mnenje popolnoma sa svoje naziranje. Poljaki in ljudsko štetje v Nemčiji VARŠAVA, 17. maja. e. V Varšavi posvečajo posebno pozornost dvema dogodkoma, namreč nastopu hitlerjancev v Gdansku in ljudskemu Štetju v Nemčiji. Po poročilih poljskih listov je bil paradni nastop hitlerjancev v Gdansku izveden le v skromnem obsegu. Sprevoda se je udeležilo le okrog 600 oseb z dvema godbama in po ulicah je bilo zelo malo ljudi. Se večjo pozornost pa posveča poljski tisk ljudskemu štetju v Nemčiji. Poudarjajo, da je edini namen tega Štetja pokazati, da v Nemčiji ni več kako 100.000 Poljakov in da na podlagi tega sploh ne obstoji poljska manjšina v Nemčiji. S tem se želi, kakor poudarjajo poljski listi, podčrtati, da je na Poljskem desetkrat več Nemcev, in povečati pomen nemške manjšine na Poljskem. S poljske strani odrekajo vsak pravni pomen današnjega ljudskega štetja v Nemčiji, ker so Poljaki namenoma razdeljeni na več raznih skupin, tako na Poljake, Mazure in Karšube. S tem hočejo Nemci prepričati ostali svet, da v Nemčiji ni iste mmšm manjšine, kakor to trdijo Poljaki. Poleg tega pa ta trditev ni v soglasju s službeno narodno-socialistično doktrino, ki govori o subjektivnih občutkih v narodni pripadnosti. Kako bo rešen palestinski problem Pariz* 17. maja. e. Po poročilih, ki so dospela v Pariz iz dobro obveščenih londonskih krogov, novi angleški načrt za rešitev palestinskega vprašanja obstoji iz naslednjih točk: 1. Priseljevanje 2idov bo omejeno na 75.000 za prihodnjih pet let. 2. Prodaja zemlje Zidom se prepušča presoji angleškega visokega komisarja. 3. Zid je in Arabci morajo sestaviti svet, v katerem bodo imeli Arabci dve tretjini, Židi pa eno tretjino. 4. Ko se vzpostavi sodelovanje med Zidi in Arabci, bo Anglija prepustila prugie-sivno kontrolo države narodni skupščini, v kateri bodo Arabci imeli večino. 5. Ko bo to izvedeno, bo priseljevanje Zidov prepuščeno presoji narodne skupščine. Petletnica nekrvave revolucije v Bolgariji Pet let poteče 19. t. m., od kar je bolgarska vojska, ki so jo v njeni akciji podprli tudi nekateri napredni civilni elementi, izvršila državni prevrat in strmoglm^la vlado narodnega bloka. Bita je to brezkr\'na revolucija, ki ni zahtevala nobenih človeških žrtev. Bilo je to tretjič, da je bolgarska vojska posegla v politiko: prvič 9. avgusta 1886, ko je prisilila kneza Aleksandra Batenberškega, da se je odpo\'edal bolgarskemu prestolu, drugič 9. junija 1923. ko je nasilno odstranila režim Aleksandra Stambulijskega, in tretjič 19. maja 1934, ko je pri\"edla na krmilo vlado Kimona Geor-gijeva. Kimon Georgijev je bil vodja nad-strankarske skupine »Zveno*, Vlada Kimona Georgijeva je takoj razpustila narodno sobranje, razgnala je vse politične stranke in ustavila nadaljnje izhajanje vseh strankarskih glasil, celo organ l a nt ne organizacije »Zveno*. Število upiavnih oblasti, ki jih je takrat imela Bolgarija 15, je znižala na 7. Število ministrskih mest je reducirala od 10 na 8 in izdatno znižala ministrske plače. Odpravila je ministrske avtomobile in salonske vozove. Izdatno je zmanjšala število kmetskih občin. Najpomembnejši njen ukrep pa je bil, da je razpustila makedonsko revolucionarno organizacijo, ki je bila država v državi in katere sc ni pred njo upala dotakniti nobena bolgarska vlada. S tem je vlada Kimona Georgijeva vzpostavila na vsem bolgarskem ozemlju suverenost države in avtoriteto državne oblasti. V zunanji politiki je krenila na docela nova pota: stopila je v prijateljske stike z Jugoslavijo in že takrat dala pobudo za zaključenje pakta o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo. Vlada Kimona Georgijeva, ki je izvedla več velepomembnih del, je padla 22. januarja /935. Vse kasnejše vlade so v zunanji politiki posnemale režim Kimona Georgijeva. Stališče šibenišhega lista Šibe ni šk a »Nova Tribuna« objavlja z debelimi črkami tiskani članek dr. Branka Radice iz Splita o sporazumu. Članek nosi naslov »Za patriotski sporazum* in se zaključuje takole: »Danes, ko obstoja naša narodna država Jugoslavija, smatramo, da je treba jačati jugoslovansko narodno zavest, spoštujoč našo hrvatsko prošlost. To je več kakor jasno vsakomur, samo ne »Obzoru*. Morda »Obzor* mMi, da so danes Hrvati v isti situaciji napram Srbiji, kakor so bili pred vojno napram Avstriji? Ako tako misli, potem trdi prav, da se mi ž njim ne strinjamo. Mi iz Dalmacije nimamo ničesar proti najširši avtonomiji banske Hrvatske, oziroma savske banovine, ali mi baš v duhu ravnopravnosti, ki jo terjajo Hrvati, zahtevamo tuđi za Dalmacijo, oz. za primorsko ban. najširšo avtonomijo in za Spit isti poliHčno-upratvru rang, ki ga ima Zagreb. To ne nasprotuje naši jugoslo-venski ideologiji, marveč jo celo praktično uveljavlja in se bolj učvrščuje, kakor »zajednica* trojednice* hrvatskih krajev* ki jo zahteva »Obzor* ob hrvatski narodni individualnosti___* — Vprašanje je, je-ti te stališče ene osebe, enega lista, aH mišljenje velikega deta javnosti v primorski banovini? Dr. Maček pride v Rogažfco Slatino Zagreb, 17. maja. a. Včeraj je predsednik HSS dr. Vladimir Maček odpotoval v Kupinac, od koder odide v Rogaško Slatino, kjer ostane tri tedne na zdravljenju. Slovaški akademiki obiščejo Jugoslavijo in Bolgarijo Bratislava, 17. maja. e. Po prizadevanju JC-lige v Bratislavi bo prirejen velik izlet slovaških akademikov v Jugoslavijo. To bo prva ekskurzija slovaških akademikov v naše kraje. Iniciativo za to ekskurzijo je dala akademska sekcija JČ-lige v Bratislavi. Slovaški akademiki odpotujejo iz Bratislave 8. julija in ostanejo več dni na Jadranu. Mimo tega bodo obiskali tudi Bolgarijo. Za udeležence te ekskurzije prirejajo zdaj v Bratislavi posebne tečaje v srbohrvaščini. Transjordanija postane samostojna drŽava London, 17. maja. L V dobro poučenih parlamentarnih krogih izjavljajo, da je Anglija pripravljena dati Transjordaniji popolno svobodo. Dežela bo v kratton dobila svoj parlament in lahko bo ustanovila tudi lastno armado. Na ta ^»^n bo Transjordanija popolnoma neodvisna. Sorzna poročila. Curib, 17. maja. Beograd 10, Pariz 11.78, London 20.8225, New York 444.75, Bruselj 75.68, Milan 23.40, Amsterdam 239, Berlin 178.40, Praga 15.20, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 2 »SLOVENSKI NAROD«, mđt, IT. maja 1939. St*r. 112 JB lige imajo oporo v vsem narodu Sno&tii občni zbor JB lige v Ljubljani |e bU iskrona manifestacija za zbližanje slovanskih narodov na jogu Ljubljana. 17. maja Snočnji občni zbor Jugoslovansko bolgarske lige v Ljubljani (bil je v mali kazinski dvorani) se je sprevrgel v iskreno manifestacijo /a zbližan je slovanskih narodov na jugu ter najlepše dokazal, kako globoko je zakoreninjena živa slovanska ideja med nami in Bolgari — v sam? krvi in ne le v skupni zgodovinski usodi. Udeležba je bila tako lepa. kakršne nismo vajeni na občnih zborih. Občnega zibora so se pa rudi udeležili številni zastopniki podružnic li§e, zveze iz Beograda, Lige iz Zagreba ter nacionalnih in kulturnih organizacij. Predsednik Rasto Pusto^lemšek je pa lahko s posebnim zadoščenjem in veseljem pozdravil tiskovnega atašeja bolgarskega poslaništva iz Beograda Mišo Georgieva, zastopnika bolgarskega poslanika dr. Ivana Popova Zvezo je zastopal podpredsednik A. Jovanović, armijski general v p., zagrebško ligo Stari, kranjsko gdč. Majdičeva. Sire, L. Čolnar in M. Malovrh, celjsko Marčič. akademsko ligo beograjskih akademikov L. Todorovič, bolgarske akademike predsednik Cankov, Zvezo planinskih društev dr. Fr. Tominsek, koroške borce Vahtar in Kristan, četnike Bizaj, JC ligo Fr. Govckar in SPD dr. Vrtačnik. Predsednik je v srvoj-em poročilu predvsem opozoril, da je liga prav z včerajšnjim dnem obhajala petletnico svojega delovanja. Bila je ustanovljena 16. maja 1934. Ko so se 1. 1933 po zaslugi kralja Aleksandra i«iooli boljšati odnosi med našo državo in Bolgarijo, se je v Beogradu porodila misel o ustanovitvi organizacij, ki bi naj pospeševale zbližanje med nami in Bolgari. Tem pomembnejše jc, da je bila prva lopata zasajena med Srbi. saj je vprav napeto ra.^merje med Srbi in Bolj*.ari dolga leta oviralo, da bi prišlo do prijateljstva med slovanskima državama. Prva Jugoslovenako-bolgarska liga je bU ustanovljena v Beogradu. Kmalu je bila tudi v Bolgariji ustanovljena sorodna organizacija, Blgaro-ju-goslavjansko družestvo. Po oficielnem obisku kralja Borisa v Beogradu ter mog očnih manifestacijah je bilo očitno, da nastopa na Balkanu novo raze bila v petih letih svojega delovanja odvisna le od skromnih denarnih sredstev požrtvovainoga članstva. Toda delo, ki je izviralo iz notranjega prepričanja in čistega idealizma, je rodilo presenetljivo lepe sadove. Med številnim članstvom so tudi posameznika, ki podpirajo ligo ne le po svojih dotenostih; *ako je prvi podpred->ednik lige Ivan JeLačim na lanskem občnem zboru podaril v sklad bodgairskih akademikov 10.000 din. S posebnim navdušenjem so zborovale i pozdravili govor tiskovnega atašeja Geor-gieva. Zastopnik bolgarskega poslanika je sporočil poslanikove pozdrave ter izrazil iskreno veselje, da lahko prisostvuje občnemu zboru ljubljanske lige. Naglasi! jc, da delo naših lig spremljajo s pozornostjo ter veseljem vsi Bolgari in da ni Bolgara, ki bi ne gojil prijateljstva do JugosLavije. Posebna ljubezen jih pa še veže do Ljubljane in Slovencev, ki so dokazali svoje prijateljstvo do Bolgarije že pred vojno, od pesnikov (Gregorčič) do javnih delavcev (Bezenšek). Sicer pa. je dejal Georg.ev. ne morem našteti vseh prijateljev, ki jih imamo med vami; naj omenim le eno ime: slovenski narod! Končno se je govornik zahvalil ligi in Ljubljani za vse dokaze bratskih čustev in gostoljubje do bolgarskih akademikov in Bolgarov sploh. V imenu zveze JB lig je spregovoril podpredsednik M. Jovanović. v imenu zagrebške lige pa zastopnik Stari Končno jc spregovoril v imenu bolgarskih akademikov predsednik Cankov, za beograjsko akademsko ligo je pa zborovalce pozdravil akademik Todorovič. Tajniško poročilo, ki ga je podal Veko-slav Bučar je bilo obširno, čeprav je bilo omejeno samo na naštevanje prireditev i»n liginih akcij v preteklem poslovnem letu. Število članstva se jc povečalo od lani za 63 na 414. Kazen 54 članov bivajo vsi v Ljubljani. Toda lahko rečemo, da niso člani lige le vpisani, saj je ideja zbližanja med nami in Bolgari že tako globoko zakoreninjena, da smemo prištevati med članstvo vso Ljubljano, pa tudi S'oveni jo in vse zavedne državljane. — JB liga v Ljubljani je sodelovala ani pri mnogih sprejemih bolgarskih kulturnih delavcev in pri organizaciji koncertov v Sloveniji, in sicer Plovdiv-skega pevskega društva, čigar soustanovitelj je biJ naš rojak Bezenšek. društva »Sla-vejkova«, sofijskega kooperativnega teatra, dalje pri ekskurziji bolgarskih inženirjev po Sloveniji, sprejemu bolgarskih trgovcev itd. Lani so na Bolgarijo obiskali naši akademiki, člani Kluba geografov na univerzi, in jeseni pevski zoot »Trboveljskega sla vč-ka«, pri čemer je seveda tudi sodelovala liga. Obsež no je tudi njeno IraJturno, ne le propagandno in organizacijsko delo. saj je priredila številna predavanja po Sloveniji, organizira'a umetnostne razstave bolgarskih umetnikov ter sodelovala v razmih kulturnih akcijah za bodoče prireditve; naj omenimo le. da se pripravlja na razstavo ju-goslovenske knjige v Bolgariji, kjer bomo Slovenci razstavili okrog 1000 svojih leposlovnih knjig. Lani so se pod okriljem lige ustanovili naslednji odseki, ki jih je poklicalo živahno in poglobljeno delovanje lige: odsek za prehrano in nastavitev (potreben ob priliki ofoiskov Bolgarov), ženski od-sedc in filatelistični odsek. Precej dela je imela liga tudi s pripravami za kongres vseh lig in društev iz naše države in Bolgarije, ki delujejo za zbližan je obeh slovanskih držav. Blagajniško poročilo (blagajnik J. Lajo-vic) je pokazalo, da liga deluje z zelo skromnimi sredstvi, a po uspehih svojega dela bi vsekakor zaslužila, da bi jo podpirali vsi, ki bi jo lahko. R. Golob je poročal za nadzorstvo in upravi je bila podana raz-rešnica, nakar je poročal o delovanju akademskega odseka njegov predsednik Jože Lu čovnik. Pred volitvami so zborovale i z odobravanjem sprejeli brzojavke, odposlane Nj. Vel. kralju Petru II. in caru Borisu III. ter poslaniku Ivanu Popovu in našemu zunanjemu ministru Cincarju Markoviču. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno in z odobravanjem za predsednika zopet Rasto Pusto-slcm^ek. Tudi v odboru ni bistvenih sprememb. Tajnik V. Bučar je spregovoril še o programu lige letos*, o kongresu, razstavi knjig v Bolgariji, o prirejanju izletov bolgarskih akademikov, ki študirajo pri nas. po Sloveniji, da bi se čim bolj spoznali z nami ter o ustanovitvi knjižnice za nje, o rednih predavanjih v liginih prostorih (Gradišče 14) in o nameravani ekskurziji v Bolgarijo. Pri slučajnostih je poročal kratko o delovanju lige v Kranju njen zastopnik Malovrh. Občni zbor je bil zaključen kot iskrena manifestacija za bratsko zbližanje s slovansko himno. Trgovski nameščenci so zborovali Slabo obiskan občni zbor Pomočniškega zbora združenja trgovcev LJubljana, 17. maja. V mali dvorani Trgovskega doma je bil snoči redni občni zbor »Pomočniškega zbora združenja trgovcev v Ljubljani«. Zbora se je udeležilo, glede na visoko število trgovskih sotrudnikov in sotrudnic, ki jih je v Ljubljani blizu 1000, le pičlo število članov, kar bi utegnilo kazati na premajhno stanovsko zavednost sicer v premnogih organizacijah delujočih trgovskih nameščencev. Zbor je otvoril predsednik g. Stanko Melicer, ki je obširno poročal o delovanju v preteklem letu. Uvodoma je pozdravil zastopnika Združenja trgovcev g. Janka Cepona, zastopnika Zveze pomočniških zborov g. Lojzeta Sitarja in druge. V lanski poslovni dobi je Pomočniški zbor žrtvoval največ truda za dosego 8-urnega delovnega časa, odnosno za ohranitev sedanjega delavnika, ki traja 8 in tri četrt ure. Banska uprava je k temu izdala naredbo, ki bolj ustreza delodajalcem kakor pa nameščencem. Tudi glede poletnega delovnega časa so ostali nameščenci prikrajšani, ker predpisuje banska naredba, da morajo biti trgovine od 12. do 15. zaprte le v juliju in avgustu, dočim je po prejšnji naredbi veljal poletni delovni čas tri mesece. »Zakaj se nam tako godi, je odgovor lahek,« je nadaljeval predsednik. »Pač zato, ker se ravno trgovski pomočniki in pomočnice vse premalo zanimajo za svojo stanovsko organizacijo.« Predsednik je govoril tudi o zaposlitvi nekvalificiranega osebja po trgovinah. Mnogo je pri nas trgovskih podjetij, ki zaposlujejo neizučene moči in strežejo v trgovinah celo domače služkinje ali sluge. Kar se tiče vajencev, jih porabljajo za vsa mogoča dela, samo ne za ona, pri katerih bi mogli dobiti res trgovsko naobrazbo. Zato se tudi ne smemo čuditi, če ostaja vajeniški naraščaj tudi po končani učni dobi neizobražen. Trgovski pomočnik in pomočnica ne delata samo z rokami temveč sta tudi duševna delavca. Obrtni zakon je trgovskega nameščenca pridružil delavskemu stanu, kar pa organizacija trgovskih nameščencev odklanja in zahteva, dasi seveda nima nič proti delavstvu, pri novelizaciji obrtnega zakona v tem pogledu temeljit popravek. Trgovski pomočniki so in ostanejo nameščenci in zahtevajo tudi pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu. Poglavje zase je odpiranje in zapiranje trgovin. Odpiranje in zapiranje obratovalnic bi morala obrtna oblasti in policija bolje nadzorovati, ker se ponekod že sedaj dela po 10 in celo 12 ur. Tudi glede plač ostajata trgovski sotrudnik in sotrud-nica na slabem. O teh vprašanjih S2 bo govorilo posebej na prvem kongresu slovenskih trgovskih pomočnikov in pomočnic, ki se bo vršil o priliki jesenskega velesejma v Ljubljani. Minimalna plača za izučenega vajenca bi morala biti v prvem letu vsaj 900 din. Plače bi bile lahko boljše tudi ako bi ne bilo prehudega tekmovanja med starejšimi in mlajšimi trgovci. Iz dneva v dan namreč dobivamo nove trgovine, ki jih vodijo bivši nastav-ljenci, ki so se osamosvojili le zaradi tega, ker se jim je zdelo nespametno delati za nizko plačo, a ki potem sami pritiskajo na svoje nastavljence, kakor so bili poprej sami prikrajšani. Glede gremijalne šole je omenil predsednik, da so imeli svoj čas tudi trgovski sotrudniki zastopnika v odboru gremijalne šole, ki je bil tudi na vse seje vabljen, pa so ga kasneje odrinili. Gremijalna šola je za trgovske sotrudnike velike važnosti in so oni, tudi močno zainteresirani na naraščaju, ki ga je čedalje več. Ne ve se, kam s tolikim naraščajem, ko vlada baš v vrstah trgovskih nameščencev tako velika brezposelnost Ni prav, da se sprejemajo v uk učenci, ki niso mogli napredovati v srednji šoli, saj so že s tem dokazali svojo nezmožnost. Pomočniški zbor bo pokrenil akcijo ter se bo obrnil s prošnjami na vse tovarne in veletvrdke za pomoč v denarju, da lahko tako podpre brezposelne člane, aa- . terih število grozeče narašča. Obenem je pa predsednik apeliral na stanovsko za- I vest članstva, naj redno plačuje članarino in predpisane prispevke, da bo mogoče podpreti člane, podpore potrebne. Predsednik je prosil zastopnika trgovcev, da izposluje tudi od trgovskega združenja določeno denarno pomoč, kakršno naj bi plačala i zbornica za TOI. H koncu je ponovno pozval tovariše in tovarišice k večji stanovski zavednosti in k delu v okviru organizacije. Potem je govoril zastopnik Združenja trgovcev g. Janko Cepon, ki je obljubil svojo pomoč. Zavzel se bo zlasti za to^ da dobe nameščenci zastopnika v grem i -jalni šoli. Njegove besede so vzeli prisotni s hvaležnostjo na znanje. Zastopnik Zveze pomočniških zborov g. Lojze Sitar je spregovoril o delu v tej širši organizaciji trgovskih nameščencev in pozival članstvo k večjemu zanimanju za strokovno delo. Tajnik g. Ciril Povše je v glavnem naglasi 1 vsa pereča vprašanja, ki jih je že obrazložil predsednik in poročal o notranjem delu odbora. Na sejah so bila sestavljena nova pravila, ki so bila sprejeta že na izrednem občnem zboru. Povedal je še, da je prosilcev za brezposelne podpore čedalje več in omenjal razne intervencije odbora pri oblasteh in delodajalcih. Iz blagajniškega poročila g. Cirila Lampica sledi, da premore pomočniški zbor po razdelitvi brezposelnih podpor premoženja celih 97 din. Sledile so še nadomestne volitve in so bili izvoljeni v odbor: Megušar Stane, Klemenčič Milan, Novak Janez, Nadižar Josip in Gregi Stanko. Pri slučajnostih so se obravnavala še nekatera važna vprašanja. Zapostavljena Dolenjska Višnja gora. 16. maja Občni zbor Zveze za tujski promet je za nami. Na njem nismo slišali nič posebnega. Vendar je pa to zborovanje, kateremu so n«kateri ude.ežonci budno siledili. izzvalo začu deri je in nejevoljo. Zopet se je napravil korak naprej v nerazumljivem in sistematičnem zapostavljanju našo lepe Dolenjske, ki nima v Zvezi niti enega zastopnika- Za veliko pokrajino s številnimi in priznanimi rujsJkoprometni-mi kraji, romantičnimi gradovi, prijaznimi vinskimi goricami, odličnimi smuškimi tereni, modernimi kopališči in zdravilišči in drugimi naravnimi krasotami, ki so v .vranju nuditi najrazvajerve}šemu tujem razvedrilo, ni toliko razumevanja, da bi ji dali vsaj eno skromno mesto v odboru Zv&ze. Saj je vendar Zveza za tujski promet praviloma mišljena kot vrhovna organizacija vseh tuj-skoprometnih društev ter sfpcrednih čLnite-ljev naše ožje domovine, ne pa samo kot zaiščitiiica iavestnih delev in pokrajin. Zmožnoe-ti mož. katerim je poverjena in zaupana praktična aplikacija z vez i nega delovanja, ne osporavamo. Pozdravljamo tudi iz volitev za prvega podpred'sodnika Zveze, predsednika gostinskih združenj g. Majcna Cirila kot moža zaupanja in zastopnika stanu, ki ima s turizmom največ neposrednih stikov. Vendar se pa lahko rudi iz dobro mislečih in hotečih namer dela krivica gotovim predelom, ako nimajo le-ti v Zvezi zastopnikov, ki do potankosti poznajo njihove težnje in potrebe. Vrednost in zanimanje za organizacijo ni odvisna toliko od statutov in pravilnikov, temveč v znatno večji meri od praktičnega delovanja, ki se mora navijati v korist vsemu območju. Na žalost ta primer ni osamljen. Jc namreč le člen v verigi ovir, ki onemogočajo naši lepi Dolenjski naravni razmah. Očitek zaspanosti in nerazumevanja na račun Dolenjske drži v toliko, v kolikor smo izgubili vero v medsebojno pravično sožitje, zaradi sistematičnega zapostavljanja v kulturnem, gospodarskem in političnem pogledu. Potrebe in želje Dolenjske nalete največkrat na gluha ušesa ali se pa vljudno zavrnejo na pot potrpljenja in čakanja. Želeli bi, da bi se z nami obzimeje postopalo in da bi nam dali vsaj trohico tega, kar se daje drugim v polni meri. Novljan SPO R T Jutri motodicke št. Vid — Medno Za nedeljo napovedane velike motodirke na progi št. Vid—Medno so morale biti radi izredno slabega vremena preložene in se bodo torej vršile jutri popoldne ob 14.30 z istim programom. Prireditev sama na sebi bo s tem, da je bila preložena, še pridobila, ker so se zadnje dni naknadno prijavili k startu še nekateri vozači, ki v nedeljo ne bi mogli startati. Tujim vozačem, ki so prišli v nedeljo v Ljubljano, so Ili-rijani kratkomalo »zaplenili.,, motorje za te vmesne dneve, a danes že spet prihajajo v Ljubljano, v kolikor niso ostali kar tukaj. Specijalni dirkalni motorji zagrebškega prvaka Uroiča (DKW kompresor in NSU spec.) so shranjeni v garaži pri Mi-kliču in jih bo Uroić drevi že preskusil za jutriSnji start. Zanimanje za jutrišnjo prireditev je izredno veliko ter je pričakovati, da bo jutri v št. Vidu življenje, kakršnega že dolgo ni bilo. Na startu in cilju so že postavljeni mlaji, jutri bodo speljani še telefonski vodi, montirane električne kronometr-ske aparature, varnostne ^naprave na ovinkih: tik pred dirko prispe na progo še rešilni avto s skupino samaritanov — za vsak slučaj — in točno ob 14.30 se zažene s polno brzino skozi leteči start prvi tekmovalec, za njim pa deloma v skupinah, deloma posamezno še ostali tekmovalci v ostri borbi za pičle sekunde, ki bodo pri tej nevarni igri odločale o uspehu. Prireditelj, Motoklub Ilirija, je preskrbel prav vse. kar je potrebno, da bo organizacija dobro delovala. Seveda pa je odvisen potek prireditve tudi od publike in njene discipline. Upamo, da bodo imeli Ilir-jani to pot tudi z vremenom več sreče, kajti če bi tudi jutri deževalo, bi morali preložiti dirko šele na drugo nedeljo 4. junija, ker to nedeljo bo dirka za »Veliko nagrado Beograda« v Beogradu, za katero so mnogi vozači že obvezani, predvsem Zagrebčani in Mariborčani, poleg tega pa prireja to nedeljo svojo gorsko dirko na Sv. Križ pri Jesenicah kranjski I. Gorenjski Motoklub. pri kateri bodo sodelovali oni voza« ljubljanskega Avtokluba in Ilirije, ki ne gredo v Beograd. Jutri bomo videli nase motocikliate na prvi letošnji dirki In prvič na lepi, moderni avtomobilski cesti, kjer bodo lahko skoro poljubno odpirali plin in zares pokazali, kaj ■morejo oni in njihovi motorji. "K Sfaftjo naj bo uvod v motocikl;&ko • seaono, ki bo letos izredno siva. In vsi ji želimo čim večjega uspeha! — MK Ilirija. Sestanek vozačev in ostalih motoeikliatov bo jutri ob pol 11 pred velesejmom, odkoder bo skupen propagandni obhod. Ob 13 je pregled motorjev pri Zaletelu v it. Vidu. kjer se imajo javiti vsi tekmovalci. Fukcionarji Istotam v pisarni vodstva dirke prav tako ob 13. uri. — Kolesarska podzveza LJubljana poziva vse dirkače A) kategorije, ki pripadajo v podzvezino področje in se nameravajo udeležiti I etapne kolesarske dirke okoli Srbije, ds> se prijavijo najkasneje v sredo 17. t. m. do 18. ure osebno ali pismeno v kavarni Vospernik, Stari trg 34, kjer bo tudi sestanek vseh prijavljenih v petek dne 19. t. m. ob 19. uri. Prijave, ki prispejo po 17. maju ne pridejo v poštev. APZ v Litiji Litija. 16. maja. Jutri nas poseti znani ljubljanski Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Marolta. Vse dosedanje kritike soglašajo v tem, da je APZ med našimi najboljšimi zbori. Tako močnega moškega zbora ne premore nobena druga slovenska pevska družina. Na koncert APZ se Litija pridno pripravlja. Pod vodstvom župana g. Lebin-gerja se je vršil meddruštveni sestanek. Udeležili so se ga predstavniki vseh litijskih kulturnih društev. Na sestanku je poročal predstavnik APZ, naš domačin, g. akademik Rudi Šegula. Izvoljen je bil ožji sprejemni odbor, na čelo so stopile naše vrle narodne dame iz vrst CMD, pod vodstvom predsednice gdč. Pavle Me-Škove in tajnice gdč. Zenice Rebečeve. Damski odbor je organiziral nabiralno akcijo, ki so se ji odzvali litijska občina. Okrajna hranilnica in posojlmica, predilnica Mauthner in drugi. Koncert bo na praznik popoldne ob 16-uri. Spored obsega pesmi iz slovenskega preporoda. Zanimanje za koncert je veliko. Naše vrle gospodične skrbe tudi za predprodajo vstopnic. APZ prispe s popoldanskim vlakom. Iz Celja —c Moška in ženska podružnica CMD v Celju sta imeli v ponedeljek zvečer v Narodnem domu skupen občni zbor, na katerem sta bila z malimi spremembami izvoljena dosedanja agilna odbora s predsednikom g. dr. Jožetom Bavdkom kot predsednikom in go. Prekorškovo kot predsednico. Obe podružnici sta dosegli z veliko požrtvovalnostjo tudi lani zelo lepe uspehe v svojem narodno obrambnem delu. —c Zanimiv nogomet. Na praznik 18-t. m. ob 17.30 se bo pričela na Glaziji prijateljska tekma med SK Olimpom in SK Celjem. Obe moštvi bosta nastopili v najmočnejših postavah. Celje bo nastopilo z moštvom, s katerim bo igralo v nedeljo 21. t. m. v Ljubljani proti SK Ljubljani. Tekma obeta lep in zanimiv nogomet ter lep športni užitek. Ob 16. se bo pričela predtekma med mladino SK Celja, ki si je preteklo nedeljo priborila mladinsko prvenstvo, in SK Borutom iz Gotovelj. Na igrišču bo poskrbljeno za radijski preno9 tekme Anglija : Jugoslavija, ki se bo pričela ob 17. v Beogradu. V nedeljo 21. t. m ob 16.30 se bosta srečali na Glaziji v prijateljski tekmi moštvi članov mariborskega in celjskega Okrožnega odbora LNP. Ker so funkcionarji obeh okrožnih odborov večinoma bivši nogometaši, se obeta zanimiva in živahna tekma. —c Preložen lahkoatletski miting. Lah-fcoatletski miting SK Celja, ki 1e bil določen za nedeljo 21. t. m. Je zaradi tehničnih zaprek preložen na nedeljo 4. junija dopoldne. Miting bo na Glaziji Spored tekmovanja ostane neizpremenjen. —c Tri nesreče. V ponedeljek je konj brcnil 17-letnega hlapca Josipa Završke-ga iz Rogatca in mu zlomil desno roko v ramenu. Istega dne je padel štiriletni dninarjev sinček Josip Regul z Dobrove pri Celju doma na travniku in si zlomil levo roko. Ko se je vračal 24-letni steklar Avgust Špitaler iz Hrastnika z dela domov, je padel in si nalomil desno roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrla je v ponedeljek v Mestnem zavetišču v Medlogu 52-letna mestna reva Neža Erčulova. Iz policijske kronike Ljubljana, 17. maja Policija je včeraj polovila več postopa-čev o katerih ni znano, s čim se preživljajo. Postopače, ki so bili po večini vinjeni, so pobirali po cestah in ulicah kar s policijskim avtom in jih odpeljali v zapore v bivši šeotpetrski vojašnici. Nekateri so se aretaciji upirlai in so jih morali ležeče na tleh dvigrati v avto. nakar šele so postali krotki. Kasneje pri zaslišanju so ugotovili, da so si domala vsi postopači služili kruh s p ros jačanjem in da so med njimi tudi taki. ki so radi posegali po tuji lastnini. Prav originalen je bil med njimi neki Fehim Trozič, doma iz san/lkega okraja, ki je dasi star komaj 24 let. že znan vlačuger in ga je tudi domače sresko načektvo proglasilo za vla-čugarja. .ki živi na račun domače občine. Fehim se je zadnje čase najraje klatil po Sloveniji, kjer je na račun občine prosil za podporo. Pred hotelom Balkan na Sv. Petra cesti so včeraj opoldne prijeli tudi kletnega, domačina Karla S., ki je pijan nadlegoval mimoidoče in jih prosil za denar. Kdor mu ni dal miloščine, ga. je temeljito ozmerjal, ker je postalo ljudem že mučno in so slednji poklicali stražnika. V kavarni Prešeren je včeraj prodajal nekdo blago, ki pa se je zdelo ljudem sumljivo. Fanta je kmalu prijel detektiv in ga odvede 1 na policijo, v aretiranou, pri katerem so našli okrog 3 m temnega manu. fakturnega blaga in nov robec, so spoznali zloglasnega tatu in vlomilca Milana Knapa iz cerkniške okolice. Fant je že desetkrat sedel, med drugim je presedel že dve leti težke ječe. Na vprašanje, kje je dobil blago, je trdil, da mu ga je dal neznan krošnjar v zameno za njegovo zim sko suknjo, kar pa očividno ni res. Vsekakor je bolj verjetno, da je blago, kakor tudi novi robec, ki so ga našli pri nJem, nekje ukradel. Davi se je »glasila na stražnici neka mlajša taiste, ki Je ovadila lastnico znanega domskega modnega salona, ki jo Je nedavno vzela, v službo proti kavciji 20 tisoč dsn. Ksjverja Je obstojala iz knjHtt- * P J* pa delodajalka takoj prodala fta denar porabila. Prvi prijavi so sledile Se druge. Policiji je znano, da je podjetna delodajalka v teku časa ponever.la že okrog 100.000 din kavcij svojih nameščencev. Slepar.tka delodajalka bo seveda aretirana in Ljubljani se obeta nova in zanimiva afera. KOLEDAR Danes: Sreda. 17. maja katoličani: Bruno Jutri: Četrtek. 18. maja katoličani: vne-bohod DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: štiri hčerke prof. Lempa Kino Sloga: Džim iz džungle n. del Kino Union: Majska nevihta Kino Moste: Rosalie in Kaznjenec Obrtniško društvo občni zbor ob 20. v salonu restavracije hotela Štrukelj Otvoritev razstave Franceta Kralja ob 19. v Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE NA PRAZNIK Kino Šiška: Križ ob potoku Ostali kinematografi isti spored Odkritje .spomenika dr. Edu & lajn ter ju ob 10. na Zaloški cesti DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9 Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Jutri: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31 Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljala od srede od 8. zvečer do petka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica 2 i t k o, Pletersnikova 13/1., telefon št. 47-64. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 17. maja: Othello. Red Sred* Četrtek, 18. maja: Živi mrtvec. Red Će-trtek Petek, 19. maja: zajprto Sobota, 20. maja: Velika skušnjava. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 21. maja: Trideset sekund ljubezni. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Zaradi spoštovanja v Splitu in aibenikn. bo opera do 20. t. m. zaprta »Velika skušnjava« je naslov veseloigre, kateer avtor je Karel Piskor. Dejanje se suče okrog dedščine in sebičnosti dedičev ter pokaže razne zabavne spletke. Premiera dela bo v soboto za Premierski abonma. Iz Kranja — Zaključni predstava gledališkega odra NC Za zaključek sezone je ansambl Nć: naš tud i ral opereto - Mam'zelle Ni to u-che«. katere premiera bo v Četrtek 18. maja ob pol 21. uri. Ker vlada za opereto veliko zanimanje, opozarjamo ©»očinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodatfi v trgovini g. HJenŠa na Mestnem trgu. Cene vstopnicam so zaradi večjih rezijskih stroškov zvišane. — »olsKi koncert. Drž. realna gimnazija priredi v petek 19. maja ob 16- uri v gimnazijski tetovadnici vsakoletni koncert. Na koncertu bodo sodelovali degki mladinski zbor, dekliški mladinski zbor. mešani zbor, dijaški godalni orkester in dva solista. Po končanem sporedu bo zadnji sestanek staršev v leto&njam letu. Koncert gimnazijske mladine toplo priporočamo. Namesto vstopnice se bodo pobirali prostovoljni prispevki, za učila. — Krajevni odbor JNS v Kranju vabi vse člane in somišljenike na politični šesta nek, ki bo drevi ob 20. uri v nosvetovainici Narodnega doma. Poročilo o politični situaciji bo podal senator dr. Albert Kramer. — Na praznik 18. maja bo gostovalo v Naklem old-boy moštvo SK Kranja. Moštvo ima namen z lepo igro propagirati nogomet in navdušiti prebivalce, da bodo podprli čim bolj nekaj mladih ljudi, ki se trudijo, da bi ustanovili v Naklem svoj nogometni klub. Ker bo igra prav zabavna vabimo Kranjčane, da se udeleže tekme, ki bo ob 15. uri na naklškem igrišču. Odhod iz Kranja ob 13. uri izpred gostftne »Bekselc. — Dežnik je odnesel. V nedeljo ob 11. dopoldne je nekdo v gostilni Pri Peter&ku odnesel nov v palico zložljiv dežnik. Dotični je znan in se poziva, da dežnik v iz-ogib neprijetnostim nemudoma vrne re-stavraterju »Pri Pete**kuc ogenj \z \;>inc kc i goreči dež. Izde-lujeio tudi že tempirane vžigalne bombe, ki eksplodirajo po določenem času. Vžigalnik bombe se ^2ge p~j udaru, če je bomba preletela določeno pot pc zraku. Vžigalnik prenese plamen na gorljivo snov v notranjščini oklepa. P« irjen^ so vžigalne bombe 6 fosforjem, termitom in elektronom ter vsebujejo rudi še liihkn vnetljiva olja. Predavatelj jc podrobne op sal učinke fosforja, termiia in elektrona To so snovi, ki hitro izgerijo in r::z\ijcjo velikansko temperaturo tt-r ji\ it; rezko pogasiti. Fosforja niti s pesk >ni ne moren«« uspešno ga sin Silno nevaroc tc gašcn;t teh snov z vodo. ker nastane nokalri plin in sledi eksplozija. OBRAMBA IX ZAŠČITNI l KREPI Obramba ^.».u */._,.».n.in; bombami .it mogoča. Najboljša obramba je samoobramba m medsebojna pomoč. Priprave za obrambo se seveda ne dado izvesti kar čez noč. Obrambo moramo organizirati že pred začetkom nevarnosti i:i pred dejanskim napadom iz zraka. Potrebni so zaščitni ukrepi proti požaru v stan«»vanjskih, industrijskih in gospodarskih pos opjih. na polju in v gozdovih. in potrebno jc organizirati gasilsko službo. Že v miru je podstrešna navlaka v/rok vseh večjih podstrešnih požarov. Zato proe s podstrešno navlako! Očistimo ir pospravimo svoja podstrešja! Podstrešje naj bo čisto in varno pred ognjem. T!a podstrešja naj bodo iz betona, opeke a!' ilovice. Lesena tla lahko p-evk-čemo z ilovico ter vso površino nato posujemo s plastjo poska. Leseno ostrešje obvarujemo pred ognjem z impregnacijo, s prepleskanjem ali z izolacijo. Gospodarska poslopja, v katerih je slama in podobno, ter vse iz lesa. bomo težko zaščitili. V takih primerih je potrebno gašenje. Bombe uničijo tudi zalc-ge živil in krme. zato moramo shranjevati živila v manjših količinah. Na ta način bomo rešili vsaj nekaj. Se večja nevarnost preti skladiščem im industrijam, ki imajo velike količine vnetljivih snovi, kakor bencin, premog, les, papir itd. Takšna skladišča ogrožajo tudi okolico, če niso izven naselja. Potrebni bi bili strožji ukrepi glede namestitve ročnih gasilnih aparatov. Ogromno škodo bi napravila bomba, ki bi zadela gazometer plinarne. Nekateri strokovnjaki priporočajo, naj sc na-pno nad takimi objekti mreže, ki bi odbile vsaj lažje vžigalne bombe. Mesta so zaradi strnjene zazidave bolj ogrožena kakor pa manjša naselja. Pač pa so mestne železobe-tonske zgradbe proti ognju bolj varne. Važno je rudi pri zaščiti vprašanje gasilne vode. Hišni posestniki naj imajo na nekaj mestih v hiši pri vodovodu na pipah pritrjene konopnene cevi z ustnikom. Večja poslopja in obrati naj imajo hidrante. Za gašenje velikih požarov so potrebne ogromne količine vode. Stroški za požarno varnost so seveda visoki. Ce pa pomislimo, da nam protipožarni ukrepi služijo tudi v ur. Uspeh slovenskega slikarja v Zagrebu Edo Deržaj je razstavil v salonu UHrich 80 olj, akvarelov oe je prvič predstavil Zagrebčanom Ko umetnost preživlja dobo, v kateri umetniki rešujejo problem oblike in barve, planine ne vzbude zanimanja slikarjev kot neprimeren predmet za eksperimente. Sele Matija Jama, slikar velike kvalitete, j« v tem pogledu naredil korak naprej z upodabljanjem pestrega planinskega sveta. Njegova blesteča umetniška impresionistična duša je zajela odtenke gorskih lepot. Po Jami je bilo še nekaj slikarjev, ki so se zanimali za planinski svet. Edo Deržaj pa se je ves posvetil planinam in lahko ga primerjamo v tem pogledu Pero-hartu. A kakšna je razlika med njima! Pernhart je zanosni opazovalec, ki idealizira kljub svojim realističnim nagnjenjem, Deržaj je borec, ki pozna dušo planine in vse njene slabe in dobre strani Deržajeva naloga ni lahka. Planine so zelo težak slikarski predmet. Lepote planinskega sveta so tako raznovrstne in tako spremenljive ter tako mogočne, da je treba rešiti težite slikarske probleme pri oblikovanju te lepote. Človek lahko dojame mogočnost planinske lepote, toda prav zaradi mogočnosti doživljanja je težko doživeto izraziti z besedo ali linijo in barvo, Deržaj, ki je alpinist in slikar, brez dvoma veliko doživlja v planinskem svetu. Razstavil je 80 slik. Deržaj nam pokaže pokojne gorske kotičke v lepih sončnih kompozicijah, pa tudi gore, nad katerimi se pode črni oblaki. Nekatera dela kažejo monumentalnost gorskega masiva. Razstavil je tudi 40 akvarelov, ki kažejo naj-raznovrstnejša razpoloženja v planinah s finimi toni. »Jutarnji list« je poročal o razstavi ta-ko-le: Razstava planinskega slikarja Eda Der-žaja je za Zagrebčane nekaj docela novega in najzanimivejša umetniška razstava v sezoni. Edo Deržaj. ki ga poznajo kot alpinista daleč onstran domačih mej, je najboljši planinski slikar naše domovine. Razstavil je že z uspehom v Ljubljani, Beogradu in Londonu. Njegove slike prikažejo ves čar in vso intimnost ter veličino planinskega sveta, kakor ga poznajo samo alpinisti. Na tej razstavi se nudi prilika, da spoznajo bajni, veliki svet tudi tisti, ki so jim planine nepristopne. Umetniški kritik »Novosti« je napisal o Deržajevem delu, da so na slikah, ki jih je Deržaj razstavil v Zagrebu, prikazani z umetniško silo značaj in odtenki predmeta. Publika si je Deržajeva umetniška dela ogledala z izrednim zanimanjem. Edo Deržaj je tdrej v Zagrebu popolnoma uspel in od srca mu čestitamo. Ko ie zadnjič razstavil v Ljubljani, smo tudi mi mogli ugotoviti, da se je uvrstil med resne likovne tvorce in da ima kot alpinist še posebno legitimacijo za oblikovanje lepot, ki so večini slikarjev nedostopne. LJUBLJANA, TU m*r»- Naš slikar Edo Deržaj se je opogumil in razstavil prvič v Zagrebu. Zadnje dni aprila in prve dni maja je kritična zagrebška publika hodila v salon Ullrich in je salon zapuščala z zadovoljstvom. Edo Deržaj je v Zagrebu popolnoma uspel, čeprav je Zagreb, kakor vedo nekateri naši likovniki, za razstavljalca, ki prvič razstavlja, trd oreh. Zelo ugodne so bile tudi vse kritike, ki so jih objavili umetniški recenzenti v zagrebških dnevnikih. Raz-.-^ avl jalni čas ni bil ugoden, ker so bile v tem času v Zagrebu še tri druge umetniške razstave in ker so politični dogodki ismerili pozornost široke publike proti vprašanju sporazuma. Kljub temu je imel Edo Deržaj rekorden uspeh glede obiska -n je tudi prodal 20 eslik (olja, akvarele in grafike). Tudi gmoten uspeh je bil torej nenavaden. Zagrebške »Novosti« so dne 4. maja poročale o Deržajevi razstavi med drugim :ole: Ze v srednjem veku in v renesanci s« bili slikarji, ki so jim bile gore dekorativno ozadje na slikah. Take slikarje je imela tudi Slovenija. Ti so imeli o planinskem svetu nejasne pojme. Planine so jim bile neznana zemlja, gore so naslikali shematično, da je mogla biti gora katerakoli gora. Valvazor je imel v 17. stoletju ze jasnejše pojme o Dlaninah. Od tega časa se vrste slikarji, ki upodabljajo na svojih slikah slovenske planine, toda vse te slike iz 17. in 18. stoletja imajo bolj fotografsko kot umetniško vrednost. Med slikarji, ki so oblikovali slovenske planine v 19. stoletju, zasluži največjo pozornost Marko Pernhart (1824—1871), ki se je popolnoma posvetil planinskemu slikarstvu. Skušal je tolmačiti prirodo realistično, kar je pomenilo že velik napredek v primeri z dotedanjim romantičnim pojmovanjem prirode z velikim smislom za realnost je slikal planine tudi Karin-ger. Ti umetniki Fn nrinomogli. dr> se je mescanrivo " ■' "> 7Ti »rr-ke le- pote, katere je bilo treba šele odkriti mirnem času. bomo gledali to vprašanje drugače. Saj ptr/nr povzroči vsako leto milijonsko škodo. Y /adnjih porih Serih je bilo v S'o veni j i 4van>e v telovadnici. V primeru, da bi bilo jutri skrajno »labo vreme, bo prireditev z iatim sporedom prihodnjo nedeljo 21. t m. Jutri vse, kar sokolsko čuti — zbor v Mostah. — l«prava .Sokola Ljubljana-Moste. * — Sokol Vič vabi svoje članstvo m naraščaj, da se jutri v polnem številu udeleži srLavja sokolske mladine v Mostah. Zbor članstva in naraščaja v civilni obleki s znakom bo jutri ob 13.30 na vrtu Sokolskoga doma, odkoder bo skupen odhod n« zbirališče za povorko v Tivoliju (letno telovadi-šče Ljubljanskega Sokola). Vsi in vse točno im . vojom mestu! Uprava. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«« -rada, 17. maja 1930. Stev ||2 UNEVNE VESTI Jutri na praznik vneboltoda »Slovenski Narod44 ne izide — Tako je prav! Sobotni članek »Slovencem slovenska imena« podpišem z obema rokama. To bi bilo potrebno izvajati vseskozi tudi pri nas — ne pa da se mnogi Slovenci Se ponašajo s tujimi priimki — naj si bodo to imena krstna ali rodbinska. Saj vendar imamo na razpolago toliko lepih narodnih imen. Da je profanacija naših imen tem večja, si pa dajo mnogi se celo slovenska rodbinska imena spremeniti v tuja — največ nemška, kar imamo priliko zasledovati v dnevnem časopisju. In vse to gre seveda s privoljenjem oblasti. Ta, kim ljudem bi se ne smelo dovoljevati spre. minjati imen v tuja. če Že hočemo vsaj ostati pri dosedanjih slovenskih imenih. Nasprotno se pa nacionalizacija tujih imen uvaja tam. kjer bi se to najmanj smelo t. j. pri Židih. Primer: zadnja sprememba židovskih imen v ZagTebu. Žid pač ostane vedno Žid. naj nosi to ali drugo obleko, čas bi že bil. da bi se tudi nas mali narod rešil te vsakovrstne tuje navlake. R. K. — Iz državne službe. Po potrebi službe sta premeščena podnadzornik policijskih agentov pri komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku Živko Friderik k predstojništvu mestne policije v Mariboc ru in policijski višji agent Josip Pavletič od predstojništva mestne policije v Mariboru k policijskemu komisariatu na Jesenice. — Izprememba o polaganju izpita na medicinski fakulteti. Z odlokom prosvetne* ga ministra je izpremenjena uredba o polaganju izpita na medicinskih fakultetah beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze. Uveden je izpitni rok v mesecu oks tobru, tako da se bodo odslej polagali izpiti v drugi skupini v juniju, oktobru, februarju odnosno marcu. — Kongres pedagogov z oglednih Sol. Prvi pedagoški kongres nastavnikov vseh oglednih šol v naši državi bo od 30. maja do 1. junija v Borovu. Kongresu bodo prisostvovali propagatorji nove šole iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Splita, Skopija, Sarajeva, Niša, Novega Sada in drugih mest. Obravnavalo se bo vprašanje refors me našega šolstva v tem smislu da se vzgo ja naše mladine prilagodi zahtevam in potrebam življenja. — Nova avtobusna zveza Sušak—Ljubljana. Te dni je bila otvorjena nova avto* busna zveza med Sušakom in Ljubljano. Avtobus odhaja vsak dan s Sušaka ob 14.20 in vozi preko Mrzlih vodic, Črnega luga. Gerova, Prezida, Loža in Blok v Ljub ljano. — 40.000 m meri razstavišče Ljubijan^ skega velesejma. V razstavnih zgradbah pa je 8.000 m2 prostora. Vse to bo napolnjeno z najrazličnejšimi izdelki ob letošnjem Ljubljanskem velesejmu, ki bo od 3. do 12. junija. Vsaka industrijska panoga bo sama za sebe urejena tako, da bo nudila tudi sicer neveščemu, takoj jasen pregled izdelkov dotične stroke. Tako je vsakemu omogočeno, da hitro najde tisto, kar si želi nabaviti in da med seboj primerja izdelke konkurenčnih tvrdk. Deset in de-settisoči vedo, da se na Ljubljanskem velesejmu kupi dobro, zato prihajajo vsako leto, da tu izbirajo, kupujejo in naročajo. Naj tudi Vas ne manjka med razstavljalci. Izkoristite polovično voznlno na železnici za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, pa imate potem brezplačen po-vratek od S. do 17. junija. Na odhodni postaji kupite celo vozno karto, poleg tega pa še rumeno železniško izkaznico za din 2, ki si jo daste na velesejemskl blagajni potrditi. CDIOIOICDIOICDICDIOIOIC Dane* ob 20.30, jutri ob 14.80, 17.80 In 20.80 „ROSALIE'4 — Edi Nelion in »BtTSTER KAZNE NEC« KINO MOSTE — Invalidski kongres bo v začetku septembra. Ze včeraj smo poročali o seji širšega osrednjega odbora Zveze vojnih invalidov. Na seji je bilo sklenjeno, da bo letošnji invalidski kongres v začetku septembra in sicer v Zagrebu ali Subotici. O tem bo sklepal ožji osrednji odbor. Na seji se je govorilo tudi o reorganizaciji invalidskih ustanov in odborov. Ker so z novimi pravili prenehali vsi krajevni odbori Združe^ nja vojnih invalidov in se namesto njih ustanove sreski invalidski odbori, je moral širši odbor o tem sklepati. Po novi organi, zaciji bo imelo Združenje vojnih invalidov oblastnih odborov, ki bodo pa imeli po 3 do 6 sreskih odborov. Izvzeti sta samo mariborsko in ljubljansko okrožje, ki bosta imeli 25 sreskih organizacij. — Nam prvi gospodarski filmi. V Beogradu je bila ustanovljena ^Zadruga za gospodarski film« z domačim kapitalom ter s sodelovanjem državnih ustanov in gospodarskih organizacij. Zadruga je že izdelala več gospodarskih filmov, in sicer zvočnih. Dva filma, ki sta bila izdelana nedavno in ki prikazujeta izdelavo motornih vozov in prve jugoslovenske lokomotive, boatri predvajana v petek v Beogradu. Upamo, da bosta filma kmalu prispela tudi k nam, če sta kaj vredna. — Posojilo Nemčije od Švicarskih bank za po*H>e** Izlet planincev v bolgarske planine. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani Je zbira prijave za izlet planincev v bolgarske planine, ki bo v času od 17. do 31. avgusta letošnjega leta. TovariŠko bolgarsko planinsko drufitvo že pripravlja gostoljuben sprejem naš m planincem. Pro gram izleta je določen tako. da si bodo planinci ogledali prestolnico ter mesti Trnovo m svetovno znano kopališče Varno ob črnem morju. V Rili se bodo planinci povspeli na vrh Musala in na Maljovico, Si ogledali Rilski samostan ter edinstvena jezera v skupini Pirina. V načrtu je tudi lslet s pa mikom iz Varne v Carigrad; podrobnejši program bo Se objavljan. Vsak udeleženec si mora sam pre- skrbeti potni list. vizume pa preskrbi SPD. Celokupni stroški bodo znašali okoli 1.700 din. Prijavljene« mora plačati pri prijavi 10O din kot jamčevino, ki se bo porabila za razne stroške za priprave in vodstvo na izletu. Cim preje se bodo udeleženci prijavili, tem bolje bo mogoče izvesti vse priprave. Vsi planinci, ki ?e za-nim: jo za navedeni izlet, se naprošajo, da svoj? defenitivno prijavo sporočijo pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova c.4 I. vsaj do 15. junija 1989. Program izleta je na razpolago v navedeni društveni pisarni. — čipkarStvo spada med najstarejše dokumente naše kulturne tradicije. Pisani zgodovinski viri in tudi same dragocene čipke v nekaterih naših starih cerkvah in v muzejih govore, da se pečajo Slovenke s čipkarstvom že od njega dne. Nase čipke so znane po vsem svetu in po svoji kvalite. ti dosegajo dragocene bruseljske in tudi beneške čipke. Na velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. junija bodo razstavljene tuoi čipke. — Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo po petih letih ponovno nastopil v zagrebški koncertni dvorani v soboto 20. t. m. ob 20. uri. Ta večer se bo prvič javno izvajala v Zagrebu Adamičeva balada za mešani zbor in bas-solo »Smrt carja Samuela«, ki je največje in najpomembnejše vokalno-zborovsko delo naše literature. To balado je prvič izvajala Glasbena Matica na svoji turneji po Bolgariji. Tudi ostale točke koncertnega programa so vse iz do. mače literature. Koncert se bo vršil v počastitev TOletnice monsignora Janka Bar- leta. Koncert vodi ravnatelj Mirko Polic. Koncertna dvorana: dvorana Hrvatskega 1 glasbenega zavoda. Začetek ob 20. url. — Dva izjemna vlaka na progi Novo mesto—Črnomelj. V nedeljo 21. t m. ob priliki svečanega začetka gradbenih del pri gradnji nove proge Črnomelj—Vrbovsko bosta vozila na progi Novo mesto-«* Črnomelj izjemoma potniška vlaka štev. 9213 in 9218. Vlak štev. 9213 (iz Ljubljane ob 8.05) odhaja iz Novega mesta ob 10.25 in prihaja v Črnomelj ob 11.27 minut. Na povratku odhaja vlak štev. 9218 iz Črnomlja ob 17.12 in prihaja v Novo mesto ob 18.07 (v Ljubljano ob 20.30). — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 39. z dne 17. maja objavlja uredbo z zakon, sko močjo o prenosu imovine verskih zakladov katoliške cerkve v last in upravo katoliške cerkve, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen v teh obratih, pravila za podeljevanje državnih štipendij dijakom rudarske tehnike v kraljevini Jugoslaviji, odločbo o spremembi imen posameznih krajev v dravski banovine in prepoved vožnje s težkimi vozili po občinski cesti Rakitni ca—Kubeljni. — živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini slinavka ln parkljevka na 40 dvorcih, šuštavec na 2, steklina na 1, mehurčasti izpuščaj na 4, svinjska kuga na 24 in svinjska rdečica na 13 dvorcih. — Beograjska kavarna »Moskva« zaprta. Včeraj so zaprli znano beograjsko kavarno »Moskva« in hotel istega imena. Poslopje je bilo že nujno potrebno preuredit, ve in manjših popravil. Pol poslopja je zavzemala Poštna hranilnica, ki se je že preselila v novo palačo, v drugi polovici sta bila kavarna in hotel. Poslopje je last Poštne hranilnice. Stroški modernizacije bodo znašali nad 10,000.000 din. Ko bo mo_ dernizacija končana, bo to ena najmodernejših kavarn v naši državi. Isto velja za hotel. — Na Plitvieah bo zgrajen nov hotel. Banska uprava savske banovine je sklenila zgraditi na Plitvieah nov moderen banovinski hotel. To je v interesu tujskega prometa vse države. — Kongres banovinskih uslužbencev. Le. tošnji kongres banovinskih uslužbencev bo 2. in 3. julija v Banjaluki. Priprave so v rokah Združenja uradnikov in uslužbencev vrtaaske banovine. — Plani n* J0 gledališču«. Predavanje bo izredno zanimivo, zato naj ga nihče ne zamudi. —lj Škropljenje sadnega drevja z motorno škropilnico bo jutri ob dveh popoldne na Viču, ker se ni moglo izvršiti zaradi slabega vremena v nedeljo. Vabljene so vse ljubljanske podružnice in člani SVD. Zbirališče pred novo šolo. —lj Na glavni pošti je bila najdena 15. t. m. vsota denarja. Lastnik jo dobi pri upravniku te pošte. —lj Angleško društvo v Ljubljani prire5 di v nedeljo 21. t. m. izlet z avtobusom. Vabljeni člani in po njih vpeljani gostjo. Prijave in informacije v društvenem lokalu danes v knjižničnih urah in zvečer na Čaje vem večeru. 262-n Iz Radeč — - < i podmladkarjl pojdejo na morji Povtijenistvo podmladka Jadranske straže na tukajšnji ljudski šoli priredi v juniju s svojimi člani propagandni in poučni izlet na Jadransko morje. Podmlad-karji ostanejo nekaj dni na morju pori vodstvom svojega učiteljstva. Ogledali s-bodo Bakar, Kraljevico in Sušak. Ker se poverjeništvo bori z gmotnimi težkočam prirede podmladkarji prihodnji mesec Radečah pevski koncert in uprizore odlomek iz igre »Snegulčica*. Uvedla se bo tudi nabiralna akcija. Čisti dobiček je namenjen izletu na nase morje. Zato se r, prošajo prijatelji mladine, da podpro i cijo za propagando našega morja. Mlad.-na Vam bo ostala trajno hvaležna! — Varnostne oblasti so odpeljale morilca Janeza Zupana in Knez Ano. V torek zjutraj so naši orožniki odpeljali morila Janeza Zupana in Knez Ano, oba ukleti j ena v Novo mesto. Knez Ana je žer.a umorjenega Kneza Josipa iz Prelesja pr St. Rupertu. Pred novomeškim sodišče-se bosta zagovarjala zaradi umora Jos: Kneza, katerega je Iz zasede v jatensk-gozdovih blizu Svibna nad Radečam ustrelil njegov sosed 26 letni Zupan Janez z namenom, da bi potem lahko poročil njegovo ženo Ano ter tako zagospodoval na obširnem Knezovem posestvu Da je bil zločin tako hitro pojasnjen, gr° zasluga našim orožnikom: gg. Brankovi-ću Sabanu. Veskoviću, HeriČu in Vuko-viču. — Strokovno nadaljevalna šola priredi izlet v Zagreb. V četrtek 18. t. m. priredi strokovno nadaljevalna šola v Radečah poučni izlet v Zagreb, kjer si bocb vajenci ogledali vse zanimivosti mesta, zlasti pa zoološki vrt v Maksimiru. Stav. 112 »SLOVENSKI NAHOD«, »te, rt. m* »»• 5troti S Kmečkega otroka je spozabil44 v Ljubljani Marsikaj so že doživeli otroci, ki so našli začasno zavetišče v stari cukrarni Ljubljana, 17. maja Prav tedaj so jedli. Devet jin je sedelo za mizo; nekateri še tako majhni, da so se morali iztegovati z žlic3imi, dve iokle-ti «ta pa bili že tako veliki, da sta bili nekoliko v zadregi sredi otrok. Solnce je sijalo v dvoranico skozi okna. ki edina spominja med debelim zidovjem, da so ti prostori v stari cukiaini; stene so svetle in krase jih celo dobre slike, pohištvo je sveže prepleskano, tla so skrbno pomita. Res kakor dem. in morda je še v tem nekaj domačnosti, da so otroci oblečeni v »domače« obleke.' Dva dečka -prodajata platno«^ vendar to ni praivi izraz; ker jima od perila ni več skoraj nič ostalo. Razcefrana srajca se skriva za oguljenim suknjice.ni. Hlačnice so tudi v polnem »razcvetu-. Nojprej te bo morda presenetilo, da so ti otroci po svoje pcnosni na svojo revščino, na to, da bude pozornost. To je bilo namreč neke vrate njihovo orožje; čim bolj so budili na ljubljanskih ulicah pozornost ljudi, tem več so nabe-račili. JNaberačiti to pa morali čim več; ka/jti zvečer so zahtevali od njih starši denar. Denar, ki jim ga ni bilo nikdar dovolj. Oe je bilo naberačenega denarja malo, izkoriščevalci niso vselej verjeli otrokom, da so jim izročili vse ali so jih pa dolžili lenobe. Pogosto so bih otroci pretepeni za večerjo. Vendar se zdi, da so že vsesra vajeni. Nekaterim Se celo toži po prejšnjem življenju. Sicer zdaj uživajo nekakšne počitnice in vselej se najedo do sitega. Ce spraznijo skledo, jim prineso jz kuhinje še več. In otroci se hvalijo ponosno, češ, toliko smo pojedli. Dolgočasiti se tudi ne morejo, saj jih je preveč. Zdaj je kapaciteta prehodnega doma že izrabljena, 11 gortov je v njej, 6 deklic in 5 dečkov. V spalnicah ni več postelj. Odkar je bil dom odprt, jim je poslala policija skoraj vsak dan po enega otroka. Nekaterim se toži po svobodi, po ciganskem življenju, ki mlademu človeku preide tako kmalu v kri ter ga mika s svojo romantiko; ves dan je pobi pustolovščin v lovu za denarjem, kruhom in slaščicami, s skrivanjem pred stražniki, v tihotapljenju v lokalih, med raznimi ljudmi, vedno tako blizu dogodkov. Tu, v prehodnem domu ni nobene romantike. Določen je umik, kdaj je treba vstati, moliti, južinati; otroci pa morajo tudi mirno sesti k mizi kakor v šoli, da se uče pisanja in čitanja. Starejša dekleta se vadijo v ročnih delih. Vrata doma so pa zaklenjena. Zunaj sije sclnce. Otroci lahko od časa do časa nekoliko poskočijo le tu, v dnevni sobi. Ali jih naj sestre vodijo na dvorišče? Kdove, ali bi tega ali onegn ne premagala želja po svobodi in težko je tudi držati vse na vajetih, še težje bi jih bilo voditi na daljše sprehode, n. pr. na Grad. Najbrž bi ta ali oni med potjo ušel. Sicer so pa dečki tako razcapani, da bi se jih sestra sramovala voditi po ulicah. Marsikaj so že doživeli ti otroci. Dveh deklet pa sploh ne smemo več prištevati med otroke; ena je sicer še telesno tako nerazvita, da bi ji na prvi pogled priso- t dil le do 12 let, a čez tri mesece bo že stsra 16 let. Druga je pa že ros velika. PrLspela je iz Splita. Seveda z odgonskim listom. Baje se je skušala že dvakrat za- st rupi ti. Začela je pač živeti zgodaj kakor večina teh otrok, ki so našli v cukrarni prehodni dom. »Prehodni« menda ni prava beseda, kajti, ali bodo imeli se kvje dom, ko zapuste tega, začasnega? 11 otrok. 11 u»rod. li povesti. Morda bi si bile nekatere zgodbe precej podobne. Večina otrok ie udarna« s periferije. Zdaj so celo štirje s Kosez. Dva dečka sta baje poizvedela po prehodnem domu, preden ju je policija poslala tja. Ušla sta z doma; prav za prav z beračenje. Jarše, D. M. v Polju, daljnja m bližnja okolica pošilja otroke v Ljubljano in nekateri najdejo tu začasni dom. Dvo deklici pošiljajo iz doma v šolo. v Moste. Drugih ne morejo; šole pa bd bili potrebni tudi obe 161etni dekleti. Bna izmed njih, doma iz Kosez, ni nikdar obiskovala šole. Težko je reči, ali eo hodili v šolo drugi, k-; so za to sicer dovolj stari. Niso utegnili, saj so morali beračiti. Po čudnem naključju je med otroci tudi deček, nad 10 let star, ki so ga prav tako kakor l(>letco dekle poslali v Ljubljano iz Splita; slovenski ne zna, rodil se je v Dalmaciji. Njegov oče je živel v Ljubljani. Umrl je zelo bogat, a na nezakonskega sina je menda pozabil. Fant ne zna citati ne pisati. Posebno zanimiva je tud* zgodba dečka, ki pripoveduje, da je prišel v Ljubljano iz Zagrade a pri Žužemberku z nekim možem. Mož ga je najel, da bi mu pomagal gnati v Ljubljano vole. Ko sta prišla v Ljubljano, je možak, ki ga je deček ni prej poznal, spravil živino v neki hlev in odšel po svojih opravkih, dečka pa pustil samega na cesti, ne da bi €S1. Naroda : pod »Potnik«. 1597 TRGOVEC vsestransko izvežban želi primerne službe. Ponudbe na upravo lista pod »PoSten«. 1542 MODISTKO samostojno moč — sprejme v stalno službo SALON »OREL« 8v. Petra cesta. 1576 PEKOVSKEGA POMOČNIKA za skupno delo, sprejmem takoj. Jernej Korbar, Slov. Javor-nlk st. 81. 1620 70 oralov krasne planine za 49«ooo din Nad Dravogradom je naprodaj 70 oralov krasne planine z dvajsetletnim srn rečnim gozdom. Lahka sprava lesa na splave. NAJBOLJ VARNA EN DONOSNA NALOŽBA DENARJA! Za ogled pisati g. Ivanu Ku-sterju, po domače Lonhter, pošta Dravograd — in določiti dan ogleda ter znak srečanja j pri Podpeči naprodaj. Šuštar, __1__1 ___.___ „11 n k\mJ*mt I rti-Llam'eVn nneti 19 1625 FRIZERKO prvovrstno moč, sprejme salon Mohar, Prisojna 1. 1609 SOD AR SKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Peter Krufiič — Videm-Krško. 1608 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din LEPA OREHOVA JEDRCA in cvetlični med Vam najceneje dobavi Medarna, LJubljana. Židovska ul. 6. 29. T. TRGOVSKO HIŠO enonadstropno z jako dobro vpeljano trgovino mešanega blaga z dvema izložbama radi selitve takoj prodam. Ponudbe na upravo lista pod »Rentabilna«. 1541 BOTRI in BOTRICE! Velika izbira sladkih daril! — Za obilen obisk se priporoča slaščičarna NOVOTNY. 1627 LEPA VOGALNA PARCELA v bližini kolodvora se ugodno proda. Ponudbe pod »Majnik« na upravo »Naroda«. 1626 KOŠNJA TRAVNIKOV pod Rakovnikom in v Dornicah na kolodvoru ali v trgu Dolenjska cesta 12. FRIZERSKI DAMSKI SALON v centru Splita prodam. Cena nizka. — Salon Brna, Split. Do-maldova 4. 1618 POCENI NAPRODAJ moško športno kolo din 700 in malo rabljen šivalni stroj 600. Zore, Marenčičeva 3. 1616 issBSSSMSSsnsBSSBasssasrassssasssi NOVOSTI NOVOST! Kavarna Central Dospela je nova damska kapela »VIKICAc z odličnima sevdalinkama Ivko ln Anko ter mlado harmonlkafilco Slovenko! Danes v sredo, četrtek, soboto ln nedeljo ples? Odprto vso noč! .«—ja «S33n3^a» s%# npr PO ZELO NIZKI stroji pogTttzJJrrt GENI —' CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA. Karlov*** ceste 4 — Podružnic* MARIBOR* i I sir—ml rova cesta 26 NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA }• NAŠ VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj oa vseh valovi*, roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni nataCajL UPRAVA: Ljubljana, K nalijeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. omom* oioioiOBoioaoiOiOfc: Kavarna »Stritar" Danes v sredo, četrtek, kakor tudi vsako soboto in nedeljo vso noć odprto! Vsak dan ob 8. zvečer igra koncert damske jazz-kapele s popularno pevko Barko ter mladimi glasbenicami. 3 m cd bo bo bcdbo mcD m cd ucd bcd ■ cd bo m cd m cz Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda41 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. § Vse skrbi odpadejo za nakup obleke, če se obrnete na najugodnejši vir za nabavo manufakture na obroke z vedno najnovejšimi vzorci ln o::? imno izbiro! Agilne zastopnike za Ljubljano sprejmemo. NARODNI MAGACIN, Sv. Petra c. 27-L .vi;>ii;!!iillllli!l!|]!l.i!ii>llllini!lli™ Vsakovrstna birmanska darila nudi vsem botrom in botricam ŽEJN RASTISLAV, urar LJUBLJANA, MESTNI TRG «0 (PREJ SKOPEK) Cene nizke! Velika izbira! liillBIIIIHlillM^ Inseriraj v Slov. fla^odu Florence Riddellova; 25 Plevama CjuCe$ett To ji ni bilo všeč. Te velike, neprestano hrka-joče živali so vzbujale v nji malone odpor, zlasti če jim je pogledala v oči, zasenčene z dolgimi belimi trepalnicami. In ti čudni valoviti dolgi njihovi koraki so vzbujali v nji neprijeten občutek. Pač jo jo pa očarala puščava. Zdelo se ji je, da plava nad temi dolgimi in dolgimi miljami svetlo-r.oltega razvalovanega peska nekakšen velik zamišljen duh — da je to nekaj, kar je vedno tiho, molčeče, toda čudovito močno in prodorno. — Arabci pravijo puščavi Allahov vrt. je pojasnil Kent. Oni pravijo, da hodi tod bog. Mislim, da imajo prav, je odgovorila. V daljavi je zadrhtela fata morgana. Mistična sl&a jasne vode, obrobljene s temnimi palmami, ena izmed onih očarljivih prevar, ki vzbujajo prazne nade v srcih mnogih utrujenih rxmotnikov. Va"da je pokazala na to drhtečo sliko. — V pušćavi T>a žive tudi zli duhovi, je nadaljevala, in to je ena izmed njihovih neumestnih šal. Ustavili so se, da bi popili ca j, ob bregu široke kamenite struge, zdaj povsem izsušene, ki je pa bila nekoč gotovo močan peščen hudournik. Blizu struge ie stalo okroglo poslopje iz belega kamna, podobno velikemu ulju. V njem je živel najsvetejši marabut istega kraja. Sklenili so obiskati ga. Stari mož jim je prišel naproti i2 svojega doma. Imel je dolge redke Id so mu segali do hrbta, in obrobljali mračno ko-zavo obličje, iz katerega so zrle fanatične, s krvjo zalite oči. Arabski gonjači velblodov so popadali na pesek pred svojega svečenika. Evropci so pa zrli nanj z nekakšnim odporom. Niso mogli razumeti, kako je mogoče, da more veljati tako strašno umazan človek za enega največjih svetnikov. Toda k temu fanatiku, ki se ni nikoli umil, so romali pobožni mohamedani iz vseh okoliških vasi. Prišel je trgovec, da bi si izprosil od njega blagoslov za svojo trgovino. Prišli so kmetje prosit ga. da bi jim s svojo Čudodelno močjo pomagal, da bi košček njihovega polja dobro obrodil. Prišla je neplodna žena in ga prosila, naj ji obljubi otroka, da bi je mož ne zapodil od hiše in ne vzel druge, kajti v očeh muslimanskega moža prinaša neplodna žena sramoto vsemu domu. — Če bi dali sidis našemu svetemu možu denarja, jim je prigovarjal eden izmed arabskih gonj ačev velblodov, bi gotovo ustregel želji, ki je tajna njihovega srca. Vsi štirje so dali po pet frankov in sveti mož je segel po denarju z lakomno roko. — Mislite osredotočeno na to, kar si vsak izmed vas vroče želi, jim je dejal gonjač velblodov, ko je bil skregovoril z marabutom, ki je hitro zamr-mral nekaj arabskih besed. In vsi so osredotočili vse svoje misli na eno samo besedo. Nihče ni slutil, da odmeva ista beseda v mislih vseh Štirih, k — Svobodo — sta prosila Derek Ellison in Van-da ben Gamma, — daj mi svobodo. Svobodo je prosila Fenella v duhu, svobodo za Dereka. David Kent je pa izgovarjal v duhu isto besedo. svobodo — za njo. Naj se pretrgajo in odpadejo te strašne vezi, s katerimi jo je zvezala mrtva žena. a Doba Derekovega predhodnega šolanja v francoski tujski legiji je bila končana, potem so pa sledili naporni pohodi skozi puščavo. Eden izmed njih ga je zadržal polne štiri dni izven Tizi-gouna. — To je bilo strašno, je pravil Fenelli po svojem povratku. Človek ne more misliti na nič drugega nego na te bolečine v hrbtu in nogah. Ne moreš si misliti, kako težka je puška In vsa vojna oprema. Razbeljeni pesek peče človeka skozi podplate kakor tekoč svinec. O ne, francoska legija, to ni mesto za slabiče. Kdor se vrne iz nje živ in zdrav, je potem kakor železen. Pozorno ga je ogledovala. Z njegovega obraza je bila že povsem izginila prvotna rdečkasta barva. Njegova polt je bila zdaj zagorela. Od ust do brade so bile začrtane globoke brazde. Na prvi pogled bi mu bil človek lahko prisodil najmanj trideset let, čeprav mu je bilo komaj štiriindvajset. Čeprav se je bil na zunaj postaral in otopel, je bil ta mož Se vedno privlačen kakor prej. In Fenella se je mogla vedno znova prepričati, da je to isti Derek — ognjevit, nedosleden, vročekrven in vedno razburljiv, kadarkoli ni Šlo kaj po njegovi volji Zadnje čase se je zopet bala zanj, kajti bili so večeri, ko je prihajal na dogovorjeni sestanek z veliko zamudo, potem so pa prišli trije dnevi, ko ga sploh ni videla, Čeprav je vedela, da njegova stotnija in torej tudi on ni zapustila mesta. Končno je zopet prišel k nji in Fenella je takoj spo- znala na njem, da se je nekaj zgodilo. — Oh Derek, kje si bil tako dolgo? je vzkliknila. — Oprosti Fennie, je odgovoril mračno, — nisem mogel priti, bil sem zaprt. Fenella se je ustrašila. Zaprt — zakaj pa Derry? Kaj si storil? — Prav za prav ničesar, vsaj nič takega, za kar bi zaslužil kazen. Silila je vanj, toda Derek ji v začetku ni hotel nič povedati. Slednjič se je pa udal in potem je govoril tako hitro, kakor da hoče zvaliti raz sebe težko breme. — Zdaj se slabo razumem z vojaki in s podčastniki — je pripovedoval. Oni mislijo o meni, da sem ponosen in da jih zaničujem. Vzrok tiči v tem, da ne morem in ne znam stopiti doli k njim. Ti reveži nimajo tu ženske družbe razen tiste, ki si jo lahko preskrbe v zamorskih vaseh ali pri uled-nailskih dekletih. Mene so pa že večkrat videli s teboj. Ali hočeš s tem reči, da so ljubosumni name! je vzkliknila Fenella. Derek je prikimal. Da! In zdaj se jeze name vojaki in podčastniki. Med njimi se odlikuje zlasti eden, seržant, Avstrijec. Ta si je vtepel v glavo, da me bo neprestano mučil. In on lahko počenja to. Naši častniki nikoli ne občujejo z navadnimi vojaki. Vse prepuščajo podčastnikom. Kar reče podčastnik, jim je sveta resnica, pa naj bo še tako debela laž. Zadostuje, da predlaga podčastnik kazen, pa je navaden vojak kaznovan in ne more se braniti. Jaz sem že moral to okusiti. Skratka, sklenili so pošteno ponižati me in izbiti mi iz glave ponos, ki mi ga po krivem prisojajo. C4 Največja svetovna razstava vseh časov Prireditelji računajo, da si bo ogledalo milijonov ljudi — Stroifcl za letos poleti sr razstavo v New Torku bo To n«jmode.mej4o lokomotivo |p Mednarodne razstave, prirejene pred letošnjo svetovno razstavo v New Yorku so biie inspirirane po večini po preteklosti. Pokazale so napredek in razvoj do časa, ko so bile prirejene. Nikoli pa ni bil storjen poskus uganiti ali celo pokazati, kaj skriva bodočnost za človeški napredek in civilizacijo. Napredek civilizacije je šel doslej tako hitro, da se je moglo razstavni-štvo zadovoljiti s tem. da je iskalo sveže dokaze razvoja in jih samo beležijo ali pa primerjalo 5 preteklostjo. S svetovnimi razstavami so bili mnogi ljudje informirani o napredku in uveljavili so ga v svojem življenju. Prireditelji in organizatorji svetovne razstave v New Yorku so si pa izbrali čisto nov vir inspiracije. Po pravici so čutili, da mora zdrav napredek voditi h končnemu cilju tudi če bi bil tako daleč, da bi ga ne mogli videti v podrobnostih. Trdno so verovali, da ta cilj obstoja. Bili so prepričani, da se da civilizacija izboljšati in če bodo torej k temu zboljšanju vodeča pota pojasnjena, se bo poglobilo hrepenenje po zboljšanju. Tako je bilo sprejeto geslo ne\vyorške razstave: graditev jutrišnjega sveta drzno geslo, ogromno v svojem obsegu in globini. r Most, ki vete upravo razstave z Lonu Islandom To je bilo mnogo dalekovidnosti in poguma zahtevajoče podjetje. Zahtevalo je polna tri leta napornega deia. Ni mogoče oceniti niti opisati koliko idej, tvornega prizadevanja in žilave energije je bilo treba žrtvovati za ne\vyorško razstavo. Kljub velikim oviram je bila pa razstava ob otvoritvi malone že popolna. V letošnjih poletnih mesecih pričakujejo 60,000.000 obiskovalcev, ki pridejo pogledat uspehe triletnega osnovanja sveta bodočnosti« V Dvorcu miru najdejo zbranih 60 narodov vsega sveta, prizadevajočih si z izmenjavo idealov in kultur utrditi vezi mednarodne dobre volje. Tam najdejo države ameriške unije, zbrane k dokazu trdnejšega edinstva. Celo zabavišče je simbol bodočnosti. Nad razstaviščem se vzpenja gigantska dvojica Trilona in Perisfere, temeljnih geometričnih simbolov — trikotnika in oble — opozarjaj oči h posetnike. da bo svet bodočnosti zgrajen na vedi in njenih zakonih. Ne moremo seveda upati, da se bo uresničilo vse to, o čemer so sanjali graditelji svetovne razstave v New Yorku. Ce se pa uresniči in izpolni le del tega. ni dvoma, da bo resnični graditvi jutrišnjega sveta nudila ta razstava važen prispevek, prav tako kakor bo doprinesla mnogo k miru na svetu, kažoč pot do njega skozi lepše življenje poedincev. In že to bo veliko zadoščenje graditeljem. Ogromno razstavišče Glede delovanja ljudi, udeležbe industrije, trgovine, ameriških držav in držav ostalega sveta, pa tudi glede obsega je newyorška razstava največja, kar jih je bilo kdaj na svetu. Razstavišče meri 1216.5 akrov. Centralno razstavišče samo meri 400 akrov iu je tako veliko kakor razstavišče povprečne mednarodne razstave. Okrog 1300 razstavljalcev, predstavlja-jočih 40 glavnih inudstrijskih panog, 37 korporacij. koncem o v poedinih tvrdk in ustanov si je zgradilo lastna razstavna poslopja. V seznamu koncesijonarskih podjetij je vse od prodaje luksuznih predmetov do prodaje hrenovk. V šestih mesecih razstave bodo prodali tu 30,000.000 hrenovk. Zc to je jasen dokaz, da je newyorška razstava zasnovana v ameriškem duhu res na široko. Ob vzhodnem bregu Fountain Lake in zvezano po posebni cesti se razprostira 300 akrov obsegajoče zabavišče Tu najde človek vse, kar spada k zabavi in razvedrilu. Edinstveno podjetje v zgodovini razstav Je Dvorec držav. Enajst ameriških držav je zgradilo svoje lastne paviljone, druge sjd pa razstavile v arhitektonsko krasnih poslopjih, zgrajenih ob velikem nsrrnu. Najzanimivejši del razstave je pa oni tujih držav. Ta del razstavišča obsega okrog 100 akrov. Tu ima 61 držav svoje paviljone in tudi Društvo narodov je prikazalo tu svojo preteklost, kulturo in tvorno silo. 22 držav ima svoje lastne paviljone. Ples milijon©v in srce Svetovna razstava v New Yorku predstavlja ogromno investicijo 150,000.000 dolarjev. Malo je verjetnosti, da bi svet še kdaj videl razstavo, za katero se bo porabilo toliko denarja. Razstavni odbor sam je investiral 50.000.000. mesto New York, država New York in federalna vlada 30 milijonov, zasebna industrija 45,000.000. tuje države 25,000.000, druge severoarrveri-ške države pa 5.000.000 dolarjev. Pri vsem tem pa te ogromne investicije niso pretirane. Verjetnostni računi so pokazali, da lahko računajo prireditelji na 60 mili j. obiskovalcev, kar bo vrglo okrogk> 1 milijardo dolarjev dohodkov. Vstopnina znaša 25 centov za odrasle in 25 centov za otroke. Enkrat na teden bodo imeli otroci znižano vstopnino po 10 centov. Razstava je razdeljena v pet glavnih sekcij: glavna razstavna oblast, promet. Dvorec držav, irjozemska oblast in zabavišče. K razstavi spada še prostor za parkiranje 43.000 avtomobilov, pristanišče za manjše ladje in letališče North Beach. Model bodočega sveta V srcu razstave je centralni simbol bela žareča obla s premerom 200 Čevljev in 700 čevljev* visoka piramida, od katere vodijo na vse strani ceste, bulvari, hodniki in steze po vsem razstavišču. V piramidi je idealno mesto bodočnosti, zvano Demo-eracitv. V mogočno oblo se pride skozi njen temelj, od koder vodi posetnika pot po velikih električnih hodnihih 60 čevljev visoko na dve premični ploščadi sredi oble. S teh magičnih preprog gledajo ljudje na vrvenje bodočega mesta pod seboj in vidijo apoteozo sožitja vsega človeštva, stanov. To mesto je model eden največjih kar j« bilo kdaj zgrajenih, prvi model moderne prestolnice. V premeru meri ta model 100 čevljev. Narejen je tako, da predstavlja mesto, ki ima 250.000 prebivalcev, toda nihče ne živi v mestu samem. Vsi prebivalci stanujejo na periferiji, kjer so sami vrtovi in vile, Odprta krajina obdaja me-«*o. akoti katero teče reka, ki služi tudi m pristanišče. V bližini mesta je tudi ve-Uko letališče, Jasna dnevna svetloba zalije za dve minuti to mesto. Po tet a pa nastane mrak in v mestu za žare luči. Na nebu se začno prižigati zvezde in nevidni zbor zapoje v daljavi pesem delavstva. Visoko na nebu se pojavi deset korakajočih čet. Bližajo se mestu in postajajo vedno večje. Kmalu razločujemo poedine skupine moderne človeške družbe — kmete, delavce, strojnike, intenirje, arhitekte, rudarje, obrtnike, znanstvenike, vzgojitelje — razne skupine ljudi, ki se morajo združiti k skupnemu deka, da ustvarijo mesto, kakršno vidimo pod seboj. Dvignjenih rok poj o moški in senata* pesem jutrišnjega dne. Potem se pe prikače ogromna slika herojskih postav okrog nebosklona. Zadene zadnji akordi pesmi in godba utihne. Žarki hifi m. berv zopet raz^vetle poeoTišČe. Mrak izgine, postave so se izgubile in pričenja se novi ciklus. Ta visoko dramatični prtior je trajal šest minut, magični preprogi, ki nosi vgaka izmed njih po 800 gledalcev, sta se zasukali za eeJ krog okrog notranjosti oble in gledalci odhajajo počasi po poševni rampi. Čudovit prizor, Perisfera in Tri km ter ogromna panorama razstave, razprostirajoča se pred očmi odhajajočega gledalca, to je res primeren uvod v razstavo. Gledalec je pripravljen na nova presenečenja, ki ga Čakajo na vsakem koraku, kamor se obrne. Razočaran ne bo nihče. Vse kar je človeštvo že doseglo in kar utegne še doseči, kar se bo zgodilo in kar bo še storjeno, vse to vidiš na newyorški svetovni razstavi. Eno čudo sledi drugemu, več dni bi rabil človek, če bi si hotel površno ogledati vse, kar sta zbrala duh ki roka iznajdljivih Američanov na tej ogromni stavi. Tryk>n in Pilot med morskimi psi Strašna doživetja angleškega pilota Gene Garetta na morju Po štirih dneh, v katerih je bil z ogrodjem svojega letala prepuščen liki igrača morskim valovom, je bil v Bengalskem zalivu rešen angleški pilot Gene Garrett. ki se je bil moral med poletom iz Kalkute v Rangun spustiti na morje Ko ^o ga prepeljali v pristanišče, kjer si je kmaiu opomogel, je povedal marsikaj zanimivega o svoji pustolovščini. Nad Bengalskim zalivom je pritiskala strašna vročina in nastale so y zraku luknje, odnosno toki, kamor se je letalo vsak hip pogrezalo. Bilo je skoraj nemogoče letalo obvladati. Daleč okrog pod seboj je videl pilot samo morje. 80 km južno-vzbodno od Sunderbunda nad južno bengalsko obalo je bil motor že tako razbeljen, da pilotu ni preostajalo drugo, nego spustiti se na morje. Hidroplan se je spustil na vodno gladino, toda poškodoval se mu je en čolnič in letalo se je nagnilo na levo stran. Nesreča je hotela, da na njem ni bilo radiobrzojavnega aparata. Edino, kar je mogel pilot storiti, je bilo držati se na vodi in računati s srečnim naključjem. Imel je samokres in nekaj nabojev, v žepu pa nekaj cigaret. Ni pa imel ne hrane ne pitne vode. V Bengalskem zalivu kar mrgoli morskih psov, velikih prijateljev človeškega mesa. Cas se je neskončno vlekel. Ko je nastala noč je pilot večkrat ustrelil, toda nihče se na strel ni odzval. Naslednjega dne se je letalo potopilo. Samo nepoškodovani čolnič je ostal nad gladino. Obrnjeni trup letala in drugi čoln, poln vode, sta pomagala pilotu, da se je za silo držal na vodi. Prisotnost duha je rešila Garretta. da ga ni pogoltnilo morje. V obupu je sle-kel srajco in jo uporabil kot zasilno zastavo. Ni bilo lahko držati se na gladki plošči, prevrnjenega čolniča. Garrettu se je zdelo, da se letalo počasi potaplja. Ni pa mogel potopiti se. da bi odtrgal čolnič od letala. V tem so ga namreč ovirali morski psi. Čolnič. dolg skoraj tri metre, bi mu lahko služil za rešilni čoln. Pilot je bil silno utrujen in zaspan, ni pa smel zaspati, kajti morski psi so bili stalno na preži Cim bi bil zdrsnil s čolniča, bi bil izgubljen. Ves drugi dan je minil. Slana voda in vroči solnčni žarki so storili svoje delo. ! Na pilotovem telesu je bilo že vse polno ! mehurjev, pa tudi noč ni prinesla olajša-| nja. Žeja je postajala neznosna. Ponoči je Garrett še nekajkrat ustrelil. Drugo jutro ga je našlo že v obupu. Večkrat je opazil v daljavi parnike in na vso moč je mahal s svojo zasilno zastavico, pa ga niso opazili. Ostal mu je bil samo še en naboj Tega je hranil, da bi si mogel končati življenje, ko bi ne b:io nobenega upanja . eč, da bi sc rešil. V mraku tretjega dne je opazil ribiško ladjo, ki je pluia proti njemu. To ni bil privid, čeprav ga je že tresla mrziica Garrett je poskusil vstati, pomahati z zastavico in zaklicati na pomoč. 2e je mislil, da ga je posadka opazila, toda upanje na rešitev je zopet splavalo po vodi. Malo ie manjkalo, da ni postal Garrett žrtev praznovernosti prebivalcev bližnjega kraja na obali, ki so mislili, da vidijo na morju strašilo. Signalne luči ribiške ladje so polagoma izginjale v tem: Potem je nesrečnega pilota vso noč tresla mrzlica in mučili so ga prividi Zda.i ie videl na nebu ogromno mavrico, zdaj zopet ie slišal v daljavi godbo, vedel je pa da je vse to delo vedno hujše mrzlice. Kmalu ni mogel več razločevati resničnosti od fantazije. Ko je četrtega dne proti večeru opazil y bližini luč je mislil, da ima zopet pred seboj privid Zopet je videl na nebu krasno mavrico pod njo pa ogrodje ponesrečenega letala. Obenem je pa slišal kako daleč nekje tiho iera godba. Potem se mu je za hip vrnila zavest Imel je še en naboj, če bi ga bil žrtvoval prividu, bi bil izgubil zadnje sredstvo, s katerim je mogc! hitro umret: In vendar se je odločil za zadnji strel. Luč se je še vedno videla. Garrett je izstrelil zadnji naboj. Ta strel je slišala straža na patrulnem čolnu iz Tišitagonga in opazila je tudi njegov pTamenček. Letalec je bil po štirih strašnih dneh rešen. Patrulni čolni so ga odpeljali v pristanišče Pri najboljši negi bo pa trajalo več tednov, predno si bo npomogel. posredovalec N"ewyorška policija ie ustavila delovanje enega najbolj tipičnih ameriških podjetij naše dobe — posred ovalnicc spremljevalcev za dame v družbi. Lasitnik podjetja Ted Pcckham je bil aretiran, ker ni imel koncesije za svoje podjetje. Ko je začel v NTew Yorku svoje delovanje, je oznanil z oglasi da ga je treba samo teJefo-nicno poklicati, pa takoj pošlje spremljevalce damam, ki bi rade prišle v družbo. V velikih mestih v Ameriki namreč pri vsej emancipaciji ne velja za dostojno, če pride dama brez spremljevalca na ples, v nočni lokal ali sploh v javni lokal. Zato ni čuda. da je začelo Peokhamovo podjetje takoj procvitati, saj je bilo prava družabna senzacija. Kmalu je Peckham ustanova' podružnico v Londonu ki hotel jo je ustanoviti tudi v Parkcu, kjer se pa zaradi drugačnih razmer ni obnesla. V Londonu in New Yorku je zaslužil letno do 100.000 dolarjev čistega. Njegovo podjetje jc pošiljalo damam res idealne spremljevalce Pcckham je pazil na to, da jc imel samo ljudi, ki so btti na najboljšem gusu. Za svoje delo so dobivali plačo, v podjetje so morali prihajati brezhibno oblečeni in Peckham jc bil zelo »trog glede njihovega vedenja. V delovnem redu je bHa določba, da sprem- ljevalci ne s»mcjo sami stopiti v stanovanje ali hotelsko sobo z damami, ki jih spremljajo. V tem pogledu sc ni dalo podjetju nič (.čitati. Oblasti so pa končno izjavile, da je podobna posredovalnica, kakor one za službe. Za to jc pa potrebno uradno dovoljenje in ker ga Pcckham ni imel, je bH aretiran, njegova posredovalnica pa zaprta. Po načinu kaje spoznaš človeka Sest načinov puhanja dima iz ust in Sest skupin kadilcev Gotovo ste opazili, da vsi kadilci ne kade enako, da puha vsak kadilec dim drugače, da se drugače tudi vede pri kaj i in da ima pri tem drugačne občutke. Strokovnjaki pravijo, da prihaja pri kaji do izraza človeška podzavest. Zato lahko po načinu kaje spoznamo človekov značaj- Ker pa ta način spoznavanja človeka in njegovega značaja ni vsakomur razumljiv, hočemo v naslednjem pojasniti, kako lahko po puhanju dima spoznate človeka. Na priloženi sliki vidimo šest načinov puhanja dima in tako razdelimo kadilce v šest skupin: Kdor se s tobačnim dimom zabava (1), opazuje njegove oblačke in jih lovi s prsti, je čustven človek. Kdor zadržuje dim v ustih in ga puha predse zelo počasi, je materijalist. Ce puha kadilec dim naravnost predse v kratkih presledkih in stisnjenih ust, kaže to nagnjenje k točnosti, doslednosti. Kdor puha dim počasi navzgor v mehkih spiralah (2), iSČe navadno kako inspiracijo. To so umetniki, duševni delavci aH ljudje, ki si belijo glave s težkimi piani, kar ste gotovo že opazili za kavarniškimi mizicami. Ce puha kadilec dim skozi široko odprta usta (3) ali ob vzdihih, lahko sklepamo na zaupljiv, odkrit značaj. Tenak pramenček dima, uhajaloč rz ust v kotičku, kaže na vesel in uravnovešen značaj. Kadilec, ki puha dim nalašč ob straneh Ja «st kadar govori s kom, je gotovo prijazen in obziren. Treba je paziti na takega človeka, kajti obzirnost se da tudi hliniti, ona ni vedno naravna. Človek se lahko tako obrne proč prav v trenutku, ko bi mogel izraz njegovega obraza izdati to. kar naj ostane prikrito. Zato je treba razlikovati prirojeno vljudnost in obzirnost od hlinjene. Kadilec, ki puha dim naravnost navzdol (5) je objesten in brezobziren. Tako kade tudi ljudje, ki jih svet prezira, da pokažejo svoje trpljenje in razočaranje nad tem, da jih ljudje ne razumejo. So pa tudi kadilci, ki puhajo dim iz ust na levi strani (6). Taki ljudje se radi poglabljajo v razmišljanje o preteklosti. To so pa tudi sebičneži in prebrisanci, ki jih nič ne moti, če nanese prilika da lahko svojega bližnjega opeharijo, čeprav je njihov prijatelj. Ljudje, ki puhajo dim na desno stran so agilni, trezni in samozavestni. Taki kadilci so pa včasi tudi prave klepetulje. Seveda lahko kadilec puha dim iz ust na različne načine. Po teh izpremem-bah spoznamo, kako se pač trebnutno počuti. Hongkong razkopavajo Srodi Hongkonga so našli med podiranjem stare hiše velik zaklad morskih ro-parjer. Ko so delavci s krampi razkopali gUrvno steno, so naleteli na tajno skriva-ttfia, v katerem je bik) zazidanih 50.000 srebrnih dolarjev in mnogo draguljev. Iz starih sjpisov so potem zvedeli, da jc stano-vel v dotični hiši leta 18S0 slavni kapitan motekih roparjev Caldwell. Ko se je po Hongkongu raznesla vest o aakkdu. je obala vse ljudi strast razkopavati ja. Iskalci zakladov stikajo zdaj po vseh hišah, o katerih je znano, da je nekoč stanoval v njih Csidvrell. Po bogastvu hrepeneči ljudje hodijo po teh hišah 6 krampi ki ne puste pri miru nobene opeke. Stari okraji Hon-gkonga so zdaj razkopani kakor bojišče. Maio je pa verjetno, da bi se posrečilo odkopati še kak zaklad. Zlobni jeziki trdijo, da je mestna uprava izrabila ve*t o najdbi zaklada, da jc pripravila lastnike starih hiš do tega, da so jih jeli podirati. To jc najenostavnejši način, da s* k/nebi mesto starih hiš. Rastemo in krčimo se Angleški list »Sunday DJspatch« poroća. da so v neki londonski materinski šoli opazovali štiriletne otroke in ugotovili, kako v spanju rasto. Opazovali so 21 etTok. Vsako popoldne so jih izmerili pred običajnim popoldanskim spanjem in vedno md ugotovili, da je zrasel vsak izmed njih med sipanjem, trajajočim približno 2 uri. okroglo za poldrugi centimeter. To bi pomenilo, da bi se razvili iz teh otrok orjaki, toda cim sie otrok začne aibati in igrati, se ta razlika v rasti izgubi. Angleški list piše, da rasto med spanjem tudi odrasli ljudje, toda prirastek se izgubi, čim sc človek zbudi in začne zopet svoje normalno življenje odnosno delo. Ta pojav elastičnosti človeškega telesa naj bi se razlagal tako. da se vse kite in rebra skrčijo dokler človek sedi ali stoji, nasprotno se pa sproste čim človek leže in tako dobe zopet svojo normalno dolžino. Iz tega se da sklepati, da b' bilo Hudi treba meriti v spanju, k ersamo tako lahko ugotovimo njihovo pravo višino. Iz tega pa tudi sledi, da bi bili vsi ljudje orjaki, če bi siamo spali odnosno ležali. Vprašanje je pa seveda, v koliko je ta teorija točna, k,tj ti na drugi strani vidimo, da zaspanci niso vedno največji ljudje. Med temi jc tudi mnogo pritlikavcev in nasprotno ljudi visokih postav najdemo tudi med onimi, ki malo spe. Insulin proti nespečnosti in glavobolu Zdravnik dr. J. VVegierko, ki je svoj čas poročal v »Presse Medicale« o uspešnem zdravljenju bronhijalne astme z insulino-vimi injekcijami, se je nedavno zopet pohvalil, da je izlečil nespečnost in vseh vrat glavobol, ko je vzbudil pri svojih paca jen; tih slab insulinov sok. Njegovo zdravilno metodo so preizkusili in potrdili v dunajskih bolnicah. Pozornosti vreden je bil primer nekega 42 let starega bolnika, ki so ga odvadili uživati morfij. Zato je pa bila zdravilna kura pri njem vzrok trdovratne nespečnosti. Ko Je dobil hodnik 5 do 6 ur po jedi inaulinovo injekcijo, so se pojavili čez dobro uro znaki lahkega šoka, bolniku so se tresli udje, potil ae Je in čutil slabost. Sok ao mu pa lahko pregnali s skodelico čaja. Potem je botnfk trdno saapal in spaft je nepretrgoma osam m. Tak zdravilni posto, pek so ponavljali, dokler se ni navadil ^pa_ ti brez injekcije. Dr. VVegierko naglašn. da ima njegova zdravilna metoda veliko prednost pred drugimi uspavalnimi sredstvi, ker se počuti človek po prebujenju svežega in nima neprijetnega občutka ka; kor po umetno povzročenem spanju. Sicer so pa injekcije insulina baje povsem neškodljive. Neko Wegierkovo bolnico je vsak dan hudo bolela glava. Glavobol je pa ponehal s prvimi znaki soka poldrugo uro po injekciji in se ni več ponovil. Tudi ona je potem trdno zaspala m čez nekaj dni se je povsem iznebila neprijetnega glavobola. Največje preneč'šče na vodi Kdor pride v Hamburg in gre po^itjdat pristanišče, opazi v prvi vrsti na videz neznatno ladjo, ki je pa v resnici dokaj velika. Ta ladja je stalno zasidrana ob obali in služi za prenočišče potujoči mladini. Imenuje sc Ha in Gode\vind in je zelo smo« trno pa tudi lepo urejena. Nekoč je slu2i-la izletnikom. Tu dobi zelo poceni prenočišče vsak mladenič ali dekle, ki ga zanese pot v Hamburg. Prenočevanje ni omejeno na število noči in dostop imajo tudi tujci. To je zgledno delo nemškega socialnega skrbstva, ki bi se dalo s pridom posnema; ti tudi drugod, zlasti v pristaniških mestih. Zadostuje nekoliko preurediti staro ladjo in urediti v nji prenočišče, kjer prenočuje mladina proti malenkostni odškod nini pod dobrim nadzorstvom in se nauči imeti doma red. Mladina mora namreč sa. ma vse pospraviti preden zapusti to prenočišče. Na ladji Hain Godewind so tu/di lepe umivalnice, družabni prostori, radio, velika kuhinja itd. Ta ladja spada po pras vici med največje zanimivosti Hamburga. Kaj je thiokol? To je nova vrsta umetnega kavčuka vrsta, ki so jo prvič izdelali v Ameriki, k) se pa lahko v primeru pomanjkanja drugega kavčuka izdeluje tudi v Evropi, zlasti v Nemčiji, kjer so na razpolago v ta namen vse sirovine. Thiokol je odkril ameriški zdravnik J. Patric. Leta 1930 je ustanovil lastni laboratorij, kjer je hotel iz ogljikovega ethvlena izdelovati glvkol, glicerinu podobno snov, ki se kakor glicerin rabi v avtomobilskih hladilnikih kot sredstvo proti zamrzovanju, na drugi strani pa za izdelovanje razstreliva. Pri poskusih je dobil mlečno tekočino, ki se mu je zdela tako čudna, ker je bila podobna gumijastemu soku, tekočemu iz narezanih kav-čugonosnih rastlin. Temu mleku je dodal nekaj some kisline m mleko se je se-sedlo v mehko prozno gmoto, ki ima vse lastnosti kakor naravni kavčuk. Patric je dal novi gmoti ime thiokol in skupaj z nekim lastnikom kamnolomov je ustanovil v Yaedwille v državi New Jersev tovarno. Američani so pa že preje poznah Duponotov umetni kavčuk takozvani du-pren. Navzlic temu je pa vzbudil thiokol povsod zanimanje, ker stane funt samo 60 centov, d očim prodaja Dupont svoj dupren po 1 dolar funt. Zdaj je thiokol v rabi tudi že v Evropi, kjer se vedno bolj širi. Surovi thiokol prihaja v promet tako kakor surovi kavčuk. Z raznimi primesmi se dobe iz njega različne plastične snovi, ki se dajo obdelovati z valjarjem kakor naravni kavčuk. Thiokol se da spojiti tudi s kavčukom in drugimi plastičnimi gmotami « tkaninami in kovinami lahko ga pa tod različno pobarvam« ^p-^krat »e-rabi thiokol alasti zr t v-vsne plošče m podotonot mm. in >SLOVENSKI NAtODc. Mi, K. aafr U». Stran 7 Dajmo mladini kruha) da jo rešimo alkohola slovenskih otrok je slabo hranjenih — šolska matere zabelijo igance z vliMrtTii ker nimajo mleka za zajvtrek žganje In Ljubljana, 17. maja Direktor Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire je na zborovanju Lige proti alkoholizmu poročal o prehrani in alkoholizmu in a te strani pokazal pogubne posledice uživanja alkoholnih pijač, pa tudi sredstvo za najbolj uspešno pobijanje alkoholizma med mladino. Delo dosedanjih treznostnih organizacij je uspelo samo v toliko, da je med pro-svetljeno ljudstvo prodrla zavest o Škodljivosti alkohola. Javnost se moćno zanima za problem alkoholizma, a javna uprava stoji še vedno bolj ali manj pasivno ob strani in daje prednost drugim vprašanjem. M še daleč nimajo tako vse narodnega, za obstoj in bodoči razvoj naroda važnega pomena. Vprašanje alkoholizma slovenske mladine, to je vprašanje telesnega, in duševnega oškodovanja mladine zaradi uživanja alkoholnih pijač, je gotovo najvažnejši del vprašanja alkoholizma v Sloveniji. Slovenska mladina je bodoči slovenski narod, velik del te mladine je zaradi alkoholizma staršev dedno obremenjen, biološko oslabljen in zato dovzetne j ši, da zapade sam alkoholizmu. To dokazujejo raz-iskavanja in ugotovitve dr. škerlja, Jagodica, dr. Robide, dr. Pirca, ki so pokazali z različnih vidikov duševno in telesno manjvrednost otrok alkoholikov in otrok iz vinorodnih krajev. Velik del te mladine ne dobiva ne v družini in ne v šoli vzgoje, pouka, varstva, da bi bil zadostno zaščiten pred vabljivim strupom. Mikič je ugotovil, da je le 30 Vpliv alkohola na zdravstveno strukturo Slovenije« sem ugotovil, da se na stopnjo alkoholizma ne da sklepati samo po količini zaužitih alkoholnih pijač, ampak tudi po stanju prehrane, telesnega in duševnega ustroja, odpornosti, volje in tako dalje. Dr. Gosar je prišel do zaključka, da je za presojo o stopnji alkoholizma odločilno razmerje med vsemi dohodki, oziroma izdatki, ki jih ljudje imajo, in med njihovimi izdatki za alkoholne pijače. Najpravilnejše se mi zdi vzeti za merilo razmerje med izdatki za hrano in izdatki za alkohol, kajti premajhni izdatki za hrano imajo ne glede na izdatek za pijačo za posledico nezadostno prehrano, to pa je kroničen glad, ki pripravi telo za najrazličnejša obolenja. V pasivnih krajih se v večji meri pojav-'jajo nalezljive bolezni, večja je umrljivost dojenčkov in splošna umrljivost, vse zaradi premajhne telesne in duševne odpornosti. Hrana je tista snov, ki daje krvi vse njene potrebne sestavine, med drugimi tudi obrambne sile telesa, če je hrana slaba in pomanjkljiva, bo tudi kri slaba in bodo njene obrambne sile nezadostne. Pri majhnih izdatkih za hrano je povsem razumljivo, da nastajajo tla za razvoj alkoholizma. eRven človek, ki ima nezadostno in slabo hrano, zaužije dnevno okoli 1500 kalorij, pije pa tudi malo in izpije frakelj žganja, ki ima 25 g alkohola. Stopnja njegovega teoretičnega alkoholizma je 1 : 60 po formuli, po kateri primerjamo zaužito množino hranilnih snovi z zaužito množino alkohola. Premožen človek sne 5000 kalorij dnevno in izpije Še enkrat več kot prvi. to je 50 g alkohola v pol litru vina. vendar je stopnja njegovega alkoholizma manjša in znaša 1 :100. Naš mali človek malo je in mu zato že najmanjša količina alkohola škodi. Premožnejši mnogo pijejo, ker se pa dobro hranijo, učinek alkohola ne pride do izraza tako pogosto in v taki obliki kot pri slabo hranjenem človeku. Ni torej važno ugotavljati, koliko nekdo popije in po tem soditi o razširjenosti alkoholizma, marveč je važno pregledati prehrano v posameznih socialnih plasteh. OGROŽENE JE 80% MLADINE Kaj vemo o prehrani mladine v Sloveniji? Slovenija ima nad 1.200.000 prebivalcev. Med temi je 30.5% mladine do 14. leta starosti, to je okoli 350.000. S pismenimi anketami po občinah je ugotovljeno, da je 60.6% te mladine slabo hranjene, to je okoli 210.000 otrok. Povsem siromašnih otrok je 102.000 ali 24%, socialno ogro- ženih pa 261.000 ali 57%, torej skupaj 81% mladine iz socialno šibkih slojev, pri kateri je ogrožen pravilen telesni in duševni razvoj. Dobršek je našel med 206 šolskimi otroki v Prevaljah, da je absolutno pod norma lo po višini in teži 42% kmetskih otrok, 67% rudarskih otrok, 72% drugih delavskih otrok, 81% obrtniških otrok in povprečno 67.4% med 286 šolskimi otroki v Prevaljah. Moderndorfer je ugotovil v st. Juriju pod Kumom med 129 šolskimi učenci od 7 do 14 let 81% učencev s podnormalno težo in 65% učencev s podnormalno višino. Jurančič je ugotovil, da se giblje odstotek telesno zaostalih šolskih otrok med 20 in 80 v posameznih šolah. V šoli na Telčah je našel Jurančič normalno težo pri 25<~r šolskih otrok in normalno višino pri 18%. Otroke opisuje takole: Otroci so majhni, šibki, golšavi. bledih lic. brezbarvnih ustnic itd. ter trdi. da zaostaja otrok v rasti večidel zaradi slabe prehrane. Po Mcklemdorferju dobe otroci v št. Juriju pod Kumom letno 83% premalo kalorij živalskega izvora, otrokom malih posestnikov pa primanjkuje povprečno 39% hrane. Kako nezadostna je prehrana otrok na kmetih, je razvidno iz raziskavanj M6-derndorferja. ki je ugotovil krajevno povprečje za osebo v višini 2300 kalorij in pri otrokih pod 14 let malih posestnikov povprečje 1564 kalorij, d očim znaša normala za odraslega moškega 2321 kalorij in za otroka v starosti 5 let 1328 kalorij za otroka v starosti 10 let 1992 kalorij. Pri tako nizkem številu dnevnega povprečja v kalorijah je ugotovil Moderndorfer sorazmerno visoko porabo alkoholnih pijač, in sicer povprečno na osebo letno 221 1 sadjevca. 34 1 vina in pol litra drugih alkoholnih pijač, tako da znaša tu povprečna stopnja teoretičnega alkoholizma 1 : 60. Podatki o 60% slabo hranjenih otrok v Sloveniji utegnejo po doslej ugotovljenih raziskovanjih biti pravilni. Vemo. da je 60% slovenskih otrok slabo hranjenih in da je položaj najslabši v kmetskih krajih. ZBOLJŠAJMO PREHRANO Zaradi tesne zveze med prehrano otrok in mladine ter med nastankom in razvojem alkoholizma, obstoje važni ukrepi za omejitev ali celo odpravo alkoholizma prav v prizadevanju za izboljšanje prehrane mladine. Več desetletna prizadevanja trez-nostne propagande niso rodila uspehov. Mnogo bolje je skušati doseči znižanje stopnje alkoholizma z zboljšanjem prehrane. S tem dvignemo kalorično in fizio- loško vrednost mladine. To as pravi, da bomo alkoholizem med mladino preprečili, zmanjšali ali odpravili s zadostno in pravilno prehrano. Trdno aem prepričan da bi sleherni otrok, ki danes nosi aa prigrizek s seboj v solo žganje, ali ga pije za zajutrak, rajši zaužil skodelico mleka s kruhom. In da bi tista mati v Halozah, Id mesto zabele zalije žgance z vinom, rajši žgance z mastjo zabelila in jih zalila z mlekom, če bi ga imela. Mladina v naših vinorodnih krajih pretežno ne uživa alkohola iz navade, ampak is potrebe kot nadomestilo za hrano. Ni pričakovati v doglednem času splošnega izboljšanja gospodarskega stanja in dviga kmečkih gospodarstev, posebno ne v revnih vinorodnih krajih, kar bi nedvomno vplivalo na zboljšanje prehranjevalnih razmer. Ukrepi za pospeševanje gospodinjstva in gospoda ratv-a, kakor gospodin jakl ta gospodarski pouk, melioracije itd., v sedanjih razmerah ne morejo biti dovolj učinkoviti, da bi prišli odločujoče do veljave. Ostaja torej edino še socialna pomoč kot individualno, palijativno sredstvo začasnega značaja. Taka pomoč mora biti organizirana tako, da bo kar najbolj sistematična in široka. To se da doseči z ustanovitvijo šolskih kuhinj, ki lahko postanejo otroške kuhinje sploh. Potrebno je skrbeti za šolske in za predšolske otroke. ŠOLSKE KUHINJE SKRBE SAMO ZA 3.8% GLAJJTJJOĆE MLADINE V lanskem šolskem letu je delovalo 70 šolskih kuhinj na podeželskih osnovnih Šolah, 12 na podeželskih meščanskih šolah, 3 v Mariboru in 12 v Ljubljani. Skupno število v šolskih kuhinjah prehranjenih otrok znaša 8988 v podeželskih šolah in 755 otrok v mestnih šolah. To je le majhen odstotek vseh otrok (3.36%) na ljudskih in meščanskih šolah in zajame samo 3.3% vseh slabo hranjenih otrok. Sorazmerno je šolskih kuhinj v vinorodnih krajih mnogo manj, po čemer lahko zaključimo, da je ugoden vpliv šolskih kuhinj v vinorodnih krajih na alkoholizem danes malenkosten. Vse te ugotovitve zahtevajo od nas z vso prepričevalnostjo in nujnostjo, da organiziramo za rešitev po alkoholizmu ogrožene slovenske mladine javno in zasebno socialno pomoč v obliki prehrane v Šolskih kuhinjah. Prvenstveno je potrebno preskrbeti s šolskimi lcuhinjami vse šole v vinorodnih krajih, kjer je nevarnost alkoholizma največja. Dolžnost dela in borbe proti alkoholizmu v Sloveniji je, da to skrb prevzame v svoje roke. Davčna obremenitev priključenih občin v pogledu avtonomnih dajatev — Prve so na vrsti Moste Ljubljana, 17. maja. Četrto leto že poteka, odkar so bile okoliške občine, to je, Moste, Vič in Zgornja Šiška v celoti, samo deloma pa Jezica in D. M. Polje, priključene k Ljubljani. Mnogo se je že o tej priključitvi govorilo in pisalo, tako s strani mestne občine ljubljanske, kakor tudi s strani priključencev samih. Mestna občina ljubljanska trdi s sv o je strani, da ima s to priključitvijo zgubo, na drugi strani pa zopet trde priključenci obratno, tako da laik ne ve, komu naj verjame. Sicer pa to ni nič čudnega, če tudi tukaj pride v postev stara prislovica, da vsak berač svojo malho hvali. Zaradi tega sem se odločil, da bom skušal prikazati davčni donos v pogledu avtonomnih davkov in občinskih doklad za vsako posamezno občino, in to na podla, gi uradno ugotovljene kosmate najemnine, ki je bila dosežena v 1. 1935. Razumljivo je, da ta slika z o žirom na celokupno obdavčbo ne bo popolna, ker moje zanimanje gre predvsem, za tiste dajatve, ki obremenjujejo hišnega posestnis ka zato, ker je lastnik te ali one nepremičnine. Poleg obdavčbe nepremičnih objektov pa so še drugi davčni predpisi, h katerim se predpisujejo občinske in druge doklade, v korist tiste občine, na katere teritoriju davčni predmet, bodisi kot premičen ali nepremičen obstoja. Pred vsem pride v pošte v kot podlaga, pridobnina in zemljarina, bolj redkokrat pa rentnina. Vštete seveda tudi ne bodo razne občinske takse, ki se pobirajo v gotovini na podlagi državnih taks na vlogah, vloženih pri mestnem poglavarstvu, kakor tudi ne razne druge dajatve o katerih bi tudi uradni podatki bili zelo težko izvedljivi, ob enem pa bi bilo to zvezano z občutnimi stroški. Zato se moramo pač zadovoljivi s tem, kar nam je brez posebnih težkoč na razpolago. Sicer mi pa tudi v glavnem gre samo za to, da pokažem v~pravi luči hišne, ga posestnika kot davkoplačevalca, ki pa je ob enem tisti siromak, ki se s svojim davčnim objektom ne more preseliti tja, kjer bi po njegovih mislih bil manj obdavčen, kakor to dela obrt in industrija. Že v letu 1936 so mi prišli prav slučaj5 no v roko uradni podatki, ki izkazujejo za priključene občine bruto najemninski donos v preteklem letu, to je v 1. 1935. Takrat se mi niti sanjalo ni, da bi mi te številke kedaj mogle biti v koriart, toda pozne je pri prošnjah za podaljšanje davčnih olajšav, sem šele spoznal, kako dragocen material je bil to, s katerim se prikaže v marsičem jasna slika, ki pa je ob enem tudi verodostojna. Obravnaval bom vsako občino posebej v temle vrstnem redu: Moste, Šiška. Vič in Jezica, končno pa tudi Ljubljano samo, v okviru starih meja. V bivši občini Moste je znašal bruto na. jem ninski donos za nove hiše v letu 1935, din 3,463.774. — Od te vsote je bilo predpisano bivšim moščanom v proračunskem letu 1936/37 od mestne občine ljubljanske iz naslova 8% vodarine din 277.102. —, ter iz naslova kanalske pristojbine v 3% iznosu din 103.914. —. Skupaj torej din 381.016. V tem primeru je predpis gostaščine za nove hiše v 2% iznosu že iz znanih razlogov odpadel. Za stare hiše v Mostah pa je bil ugotovljen bruto najemninski donos za omenjeno leto din 2,673.433. —. Od tega je bilo predpisano na 8% vodarini din 213.875. ter 3?č kanalščini din 80.203. — in na 35% gostaščini din 93.570. —. Poleg tega pa je bil vplačan od starih hiš za 60% občinsko doklado znesek din 146.438. —. Skupaj je bilo torej od starih hiš vplačano v korist mestne občine din 534.438. —, odnosno, od starih in novih hiš v Mostah din 915.454. —. Rijavec Vladimir: Kubizem Doletela me je sreča: prejel sem povabilo na slavnostno večerjo. Pa ni kar tako s slavnostnimi večerjami... m da ne bom gospodi v zgago, sem si že teden poprej skrbno očistil čevlje ter si uredi obleko; — tudi knjigo o lepem vedenju sem si kupil in jo prebral od prve do zadnje črke. Niti tistega o poroki in krstu. ... O pogrebu in sprejemu pri papežu nisem izpustil! Človek mora biti vedno in povsod širokogruden — bogve kdaj mu pride Prav! Težko pričakovani večer je napočil. Ves dan je lilo kot za stavo m so bile ceste razmočene, pa tudi blata ni manjkalo. Denarja za taksi seveda nikjer, zato sem prosil tovariša, naj me na kolesu pelje tja, ... no tja za Bežigrad. Velikodušno mi je ustregel Dosti ni pomagalo. Pripeljal sem se, kamor sem bil povabljen, z oškropljenimi čevlji in mokrimi hlačnicami. Nič zato,-sem se tolažil. Povabljen sem bil h gospodi, ki* ve, kaj je olika, in tudi, da se v družbi ne sme gledati na tla ali pod noge... Tako vsaj piše v knjigi... ! Sprejeli so me prisrčno. Večerja je šla v miru Jedel in pil sem, kolikor sem mogel,... in nič drugega se mi ni pripetilo kot to, da sem pomočil desni komolec v sosedov krožnik. Verujte mi: Vsemu je bila kriva le pečenka, prav za prav meso, ki ga pri najboljši volji nisem mogel ločiti od kosti. Končano! Globoko sem vzdihnil, popustil hlačni jermen, ki mi je še presneto nagajal, ... ter prisluhnil pogovoru, ki se je medtem razplel . .. Pogovoru o umetnosti. — Ste že obiskali razstavo v Jakopičevem paviljonu? — me je iznenada pobaral sosed na levi. — Zal mi je, toda nisem utegnil... Nisem imel časa, — sem se izmuznil, dasi nisem imel pojma, kam meri. — Res?... O, škoda!... Toplo vam jo priporočam! Res: morate si jo ogledati! — In nekaj prav posebnega — redkost, vam rečem! — so kubistične slike takoj ob vhodu...!! — Da, da! — sem prikimal. — Jo poznate? — sem se spomnil čez čas. — Je črna? Popolnoma črna? — Kako črna? — Kdo naj bi bil črn? — se je začudil debeljko. — E, kdo!... Kubistka vendar, ki ste poprej hvalili njene slikal... Če je popolnoma črna? — Crna,... črna..., — je jecljal kot da sem ga spravil v zadrego. — Saj je zamorka, na? — Vi!... Vi! — se je ujezil debelušni sobesednik. — Iz starega človeka hočete briti norce... ?! O kakšni zamorki se vam blede? — Ah, seveda! — sem zardel in se prijel za glavo. — Kako morem biti tako raztresen! ... Na Kubi žive vendar Indijanci! — Prijatelj dragi! — Pojmi se vam mešajo! — sem ujel pomilovalen nasmeh z desne. — o kubizmu govorimo,... o ku-bizmu! ...Veste sploh, kaj je kubizem? — Oho! — sem vstal ter ohranil mirno kri. Tolči s pestjo po mizi je namreč izrazito neolikano. — To je žalitev, gospod! In se mi zdi, da se niso meni, marveč vam zmešali pojmi!... Da ne bi vedel, kaj je kubizem? ... Smešno!... Zakaj sem pa drgnil srednješolske klopi?!... Tam so nam ubijali take stvari v glavo!... Ce rabimo pri šolski nalogi »vsled« namestu »zaradi«, so rekli, je to germanizam-- in če naključje nanese, da se kdaj, hote ali nehote, poslužimo kakšne besede, ki aa je rodila na Kubi,... bo to kubizem!... Kubizem, ki nima nič skupnega z umetnostjo, marveč spada v slovensko slovnico, dragi gospod!... V slovensko slovnico,... tu pa smo načeli pogovor o slikarstvu, aa o slovnici! Tako sem se postavil! —— Toda drugo jutro me je bilo aram, da aa akoro niaam upal na cesto. Se vedno mi ni dalo miru, Končna rekapitulacija teh številk bi bis la nekako sledeča: će bi ne bilo priključitve, bi bili plačah posestniki novih in starih hiš za porabljeno vodo približno 20 do 25% zgoraj navedene vsote za vodari, no, ter namesto 3%, samo 1% za kanalščino. GostaAčina pa bi bila vsem v celoti odpadla. Nasprotno pa bi bili posestniki starih hiš plačali namestu 60%ne občin; ske doklade precej več. Ako sem prav informiran, je imela bivša občina Moste 190 % no občinsko doklado, kar bi tozadev- j no plačilo več kakor potrojilo. i Slednjič naj omenim še predpis zgrada- ] rine. kajti tudi ta se je dvignil zaradi la« korporacije. Pred priključitvijo se )e odra. čunalo od bruto najemninskega donosa 30?o kot neobdavčljivo, po priključitvi pa samo 20%. Razlika pri tem od računa vanju med prej in pozneje tvori za stare in nove hiše, računano za vse enako po 12%, din 73.646. — Ta vsota pa se za toliko zniža, v kolikor del novih hiš plačuje samo 6*S no zgradarino. S tem sem podal kolikor mogoče jasno in mislim da vsakemu razumljivo sliko v davčnem pogledu za bivšo občino Moste. Janko. Ko*. Deček zapeljan v hazardna igro Očetov tisočak je zaigral s hazardiranjem, poten pa ustrašil posledic in pobegnil zdoma le Novo mesto, 16. maja Kartanje je pri nas zelo razširjen« in priljubljena zabav-n, ki jo zla&ti težko pogrešajo starejši ljudje, k; svoj prosti čas najraje prebijejo za mizo v družbi dveh. ali šticiih oseb, naravno s kartami v rokah. Pri tej igri čas zelo hitro teče. Nekateri, ki so jim karte prirasle prav k srcu. jih nosijo kar & seboj, tal:o da so vedno pripravljeni na hiter zaslužek, ali pa rudi na iz^bo. Malo je igralcev, ki bi * oh igralni mizi spomnili, da je vsaka igra na srečo, zelo riskirana stvar. MisJi so pač vsa ene, da morajo dohiti, kar pa ne more biti res. Hazardne igre so že rnarsikoga spravile v propast. Nekaj podobnega se je pripetilo zadnje dni v našem mestu. Pri nas se namreč cesto opaža, da v raznih lokalih vneto posega v ka: tanje nadobudna mladina, ki je najbolj vneta za hazardne igre. Pred dnevi je znani mladi igralec F. L, ki rad j>edi za igralno mizo, zvedel potom svoiih sovrstnikov, da ima dijak K. L. pri sebi večjo vsoto denarja. F. je neizkušenega fanta pričel »obde-lavati«. dokler ga ni pripravil do igre »enaindvajset«. K igri je F. pritegnil še svoja dva mlada znanca dijaka H. in S. F., ki je imel svoje karte je K. zatrjeval, da bo imel v igri gotovo srečo in s tem tudi še več denarja. Zapeljive he&ede «o bile za fanta izvrstna vaba. ki ga je spravila k igri. Spočetka je K. še nekam Uo v redu. Proti koncu igre pa je K. na svojo žalost ugotovil, neverjetno hiter padec banke na svojo škodo. Pri igri se je zace.1 zavedati, da igra za očetov denar. Spričo vednih izgub in bojazni pred posledicami je i^ro nadaljeval v prepričanju, da bo sreča končno tudi njemu naklonjena, da dobi izgubljeni denar nazaj. Vendar fant tega ni dočaka!. Njegovi trije soigralci so vedno dobivali. Največ sreče je imel F., ki je pri igri spravil v žep 600 dm, Š. 300 in H. 100 din. Ko jc K. sprevidel, da je zaigral očetov tioočak, je pohitel na svoje stanovanje, spravil nekaj stvari v naglici v kovčeg in se brez slovesa odpeljal nekam z vlakom Ker oca ni prejel nobenega obvestila od sina zaradi neke zadeve, 5>e je sam pripeljal a Ponikev v mesto, kjer je zvedel za sinov beg. Oče je zadevo prijavil orožnikom in jim pojasniL, kako je sin prišel do večjega zneska. On ga je pooblastil, da dvigne pri upravi ženske ban. bolnišnice znesek 932 din, ki jih je uprava dolgovala na dobavi jajc. Naročil pa je sinu istočasno, da prejeti denar izroči novom, trgovcu g. Ogoreutzai. Fant je denar re& prejel, ni ga pa izročil i m eno van i tvrdki, ker ga je, zapeljan po F. v kartanje, zaigral. Fant je pobegnil pred posledicami v Ljubljano, kjer ga je njegov oče po dolgem iskanju tudi naše! in včeraj privedel nazaj v Novo mesto. Sin je očetu podrobno opisal ves dogodek, ravno tako orožnikom in skesano priznal dejanje, v katerega je bii zapeljan po znanem kvartopircu. Ta primer bodi resno opozori'o vsem mladim ljudem, da se harardnih iger. ki niso samo kvarne, temveč rudi nedostojne za mladino, skrbno izogibajo Nadzorno oblast pa prosimo, da posveti ma!<< več pozornosti zakotnim kvartopirnicam in kvartopircem, da se slični dogodki ne bodo v bodoče ponavljali. Hazardne igre so največje zlo, ki često vodijo človeka v pcpolno moralno propast. Za tisočak oslepar jena poštna uradnica Kako si znajo slepar}i pomagati, da izvabijo denar od lahkovernih ljudi Krško, 16. maja. Vse čeače se dogaja, da nasedajo naši ljudje premetenim sleparjem, ki pod raznimi pretvezami prihajajo k temu ali one. mu govoreč o poznanstvu ali vzbujajoč usmiljenje, da dobe denar, katere g-a žrtve nikdar več ne vidijo. Tak primer se je do, godil te dni na Vidmu pri Krškem, ko je neznanka odnesla poštni uradnici ves njen prihranek. Ko je bila v soboto 6. t. m. v službi, je prišla k njej neznanka s pismom neke ugledne gospe iz Vidma, katera jo prosi, naj ji za štiri ure posodi 2.000 din, ki jih bo takoj zvečer vrnila, če pa nima toliko denarja, naj posije toliko kolikor ima. Gospodična Markovič je mislila, da je gospa res v denarni zadregi, ter da soproga ni doma, pa je stekla v svojo sobico ter vzela ves svoj prihranek 1000 din, katerega je potem izročila neznanki proti potrdilu. Na potrdilu se je neznanka podpisala za Anico Božič, kar pa seveda ni njeno pravo ime. Gdč. Markovič pa je čakala zaman, da ji vrne omenjena gospa posojeni denar in kljub temu, da sta se večkrat srečali, slednja denarja sploh omenila ni. Končno pa se ji je le zdelo čudno in je v petek popoldne napisala pisemce, v katerem prosi gospo za pojasnilo. Seveda ni gospa imela niti pojma o kakšnem pismu, še manj pa, da je poslala po denar, niti ga ni prejela. Takoj je bilo jasno, da je postala poštna uradnica žrtev premetene sleparke. Čim pa se je razširila vest o slepariji po okolici, so se jeli oglaSati še drugi ljudje, ki so povedali, da je tudi pri njih neka ženska poskušala svojo srečo, pa se ji sleparije niso posrečile. Vendar je pa našla še eno žrtev v osebi Marjana Ponikvarja, h kateremu je prišla in ga prosila, naj ji posodi 200 din, v zameno pa mu zastavi skoraj novo žensko kolo. Slednji ji je res posodil denar. Čez nekaj dni pa je dobil od nje pismo, naj pošlje kolo v Ljubljano na neki naslov. Ponikvar je bil vendarle toliko previden, da je poslal kolo po povzetju, kar ga je zaenkrat obvarovalo večje škode, kajti naslov je bil izmišljen in tudi po kolo ni nihče prišel. Te dni pa je dobil obvestilo, da mu bodo kolo poslali nazaj. Seveda ima fant precej stroškov s tem pošiljanjem. Vse kaže, da je kolo ukradeno. Najbrž gre v vseh teh primerih za eno in isto osebo. Neznanka je srednje posta, ve, stara okrog 30 let, črnih las, oblečena aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa vsa v črno in ima na glavi črno, nazaj za_, vezano ruto. Ker je verjetno, da bo poskušala še drugod svojo srečo, opozarjamo vse okoliško prebivalstvo, naj bo pre, vidno in naj ne naseda sle parki, temveč naj vsak tak primer javi najbližji orožni-ški postaji, slepar ko pa naj zadrži toliko časa, da pridejo po njo orožniki. Milijonarka je tihotapila Po nedavni obravnavi proti soprogi sodnika Lauerja, ki se je morala zagovarjati radi tihotapstva draguljev v Ameriko in Id je bila obsojena na tri mesece zapora, se obeta nova podobna obravnava. Ta pa posega /opet v visoko newyorško družbo. Na ovadbo neke priče, ki je izpovedala pod prisego, so finančni organi preiskali krasno opremljeno stanovanje milijonarke Averjeve, vdove po zdravniku ter zaplenili za 30.000 dolarjev krzna, oblek, perila in draguljev. Vse to je spravila Averjeva skrivaj v Združene države v svojih starih povratikih iz Pariza v lotih 1935 do 1938. Preiskava je pokazala, da je Averjevm mnogo kupovala v pariških trgovinah in da je plačala ob povratku v Ameriko Ve neznatno carino. Na to je opozoril oblasti" uradnik carinskoga oddelka ameriškega veleposlaništva v Parizu in njegovo ovadbo je potrdila neka dama iz visoke nerwyor-Ške družbe. Njeno ime fle pa med preaskavo ni imenovalo, ker ameriški zakoni v takah primerih določajo, da mora bati tme zamolčano. Averjeva baje na carini ni povedala, kaj vse vozi s seboj, odnosno koliko je blago vredno Priznala je le aa— ten del cene v tuji valuti. Carinske oblasti nameravajo v kratkem preiskati rudi stanovanja drugih dam tz visoke družbe, ki so hodile na potovanja in se vračale bogato zaJožene z aVaajaoa nim krznom, novimi oblekami, nakitom itd. Averjeva je sama is bogate rodbine, razen tega je pa podedovala okrog 25 milijonov dolarjev po svojem možu, ki je umrl v marcu. V ZASTAVLJALNICI — Gospod cenilec, kaj bi md na tale radijski aparat? — Sok.ro* kakšno pleme so prav za prav kubisti: zamorsko ali indijansko,... in sem pogledal v leksikon.--Malone sesedel sem se, ko sem našel napisano, da so kubisti slikarji, ki slikajo kubistično... in da je kubizem neka moderna zvrst slikarstva, prav za prav, da že ni več moderna, ker je futurizem modernejši — S koraki sem meril sobo ter pametno razmišljal. Kar je, je, sem si dejal Polomil sem ga res, — zato bom drugič previdnejši... Tako je pač na svetu: če česa ne veš, se ti smejejo. Smejati se je sploh lahko!... Pa tudi oni ne vedo vsega!... Če bi jih, na primer pobaral, kako se spravi pozimi repa, da ne zmrzne,... ali kako je treba ravnati s trto Rafus Ali, da brez težav porodi takšne grozde, kakršne je prinesel oni teden moj oče v uredništvo »Jutra«,... da, če bi jih povprašal kaj takega,... ha! to bi zijali!! — Ne more vsak vedeti vsega!... In kaj aploh morem, če sem rojen pod nesrečno zvezdo.•.! Slavnostna večerja je bHa v torek,-- do nedelje sem si že toliko opomogel in se toliko poučil, — prečita! sam za vsak slučaj tudi več strokovnih knjig, — da sem se upal v nedeljo dopoldne na razstavo. Ne M vam mogel povedati, kaj me je vleklo tja; močno sumim, da želja po učenosti. Sicer mi je nekoliko hitreje utripalo srce, ko sem prekoračil tiste tri stopnice pred vhodom, pa sem se bodril, da moram popraviti, kar sem zagrešil. Posetnikov mnogo. Tem boljše! — Takoj na levi sem zagledal slike, ki so ms pritegnile z elementarno silo, dasi nisem imel pojma, kaj predstavljajo. Pomagal sem si tako, da sem preči tal naslove pod njimi,... potem sem stopil na sredo dvorane ter jih začel presojati s kritičnim očesom in preveč tihimi besedami — So vam všeč? — se mi je pridružil nižji gospod s polcilindrom. — Ne bi mogel reči, da ne, — asm aa oglasil po daljšem molku. — Nekaj intere-santnega, kaj ne? — Neumnost! — je zinil gospod. — Zame so packa rij a... In človek niti ne ve, če so obešene prav ali narobe. — Hm!... Packarija..., — sem odvrnil pomilovalna — To pač zavisi od človeka samega in njegove inteligence!--Kubizem ni kar tako! Kubizem je se višja zvrst slikarstva in ga je treba razumeti... Potrebuje tako rekoč izurjenega očesa! Poglejte na primer ono sliko, tam-le, — pokazal na največji okvir v sredini — Mojster jo je imenoval »Krava na past'. Sicer aa travnika, oziroma trave ne vidi, ker zakriva pretežni del platna star plot. — toda kubizem ea na teke nmlssjsaatt požvižga!... Kubizem je širokogrudan! Kaj mu bo travnik, kaj mu bo trava, kaj mu Stran 8 »SIOTINSKI NAIDDc.«^ n. mtjt m Stav. 112 The Hays Office strah in trepet Hollywooda Ameriško občinstvo zahteva filme s socialno la poHtiemo tulim — rama, ki jih |e Za umetnost na filmskem platmi navdušeni gledalci premišljujejo o filmih, ki so jih videli, premisi j u je jo pa tudi o filmih, ki jih niso videli. Gre za filme, ki so jih velika filmska podjetja že napovedala in jih morda rudi že začela izdelovati Tako smo čitali, da bo HoiIywood izdelal film, čigar glavni junak bo Ganbaldi. Pa rudi o filmu, ki bi prikazal živ jen je velikega Van Gogha. so pnšle iz Hollywooda vesti, da bo v nekaj mesecih dogotovljen Danes vemo, da teh dveh filmov ne bomo videli, ker ju ameriški The Havs Off*ce ni dovolil KAKO JE BILO Z »GARIBALDIJEM« The Havs Office je strah m trepet Hol-Kwocda. To je cenzurni urad. ki dopusti sli prepove snimanje slehernega ameriškega fi.ma. Filmska cenzura v Franciji je na primer v primeri s cenzuro Hays Offica pravcata formalnost. Havs Office je neizprosen kritik in cer. proti odločbam tega cenzurnega urada ni pritožbe. Nadaljevanje mnogih MImov je Havs Office že preprečri ker so se med tem, ko so začeli film izdelovati, pripetili politični, gospodarski ali kulturni dogodki, zaradi katerih bi predvajanje filma vzbudlo ogorčenje ameriške publike ali pravcate mednarodne diplomatske konflikte. Tako je bilo tudi z »Garibaidijem«. Po scenariju nekega ane'eškega ohciria bi pokazal film Garibaldijevo življenje. Tekst je jamčil za uspeh filma. Bil je popoln tekst z ustrezajočim-i količinami pustolovskih, dramatičnih, junaških in savnah dogodkov. Podjetje Paramount je že žrtvovalo nekaj tisoč dolarjev za zbiranje zgodovinskega gradiva in podatkov o življenju Garibal-dija. Političen dogodek je onemogočil realizacijo tega filma. Mussolinijeve čete so začele prodirati v Abesonijo. Italija je izstopila iz Društva narodov. Havs Office je namignil, da bi bil film propaganda za italijanske fašistične aspiracije in podjetje Paramount je režiserju Lubitschu ukazalo, naj aGaribaldija« spravi v aThiv. OBSOJENA SLA PO ŽIVLJENJU Življenje genialnega slikarja Van Gogha je opisal v biografskem romanu nadvse odlično Irvving Stone. Prevod tega romana imamo tudi mi. Prevajalec Peter Donat je dobro prevedel originalni na&iov »Lust for Lrfe* s »Slo po življenju«. Paul Muni je želel ustvariti Van Gogha po Stonovem ro- manu na filmskem platnu. Pa tudi Edward Robinson. ki se je že naveličaj gangstrskih vlog, bi rad igral V«n Oo£ha. A aam naslov filma je vzbudil pozornost strogih cenzorjev. Hays Office je najprvo prepovedal, da bi se film imenoval »SLa po življenju«. Kar je kakorkoli v zvezi z erotičnim življenjem, četudi te zveza še tako rahla, je za Havs Office vredno obsodbe in nedopustno. Ko je Hollywocd bii pripravljen naslov filma spremeniti, se je zopet oglasil Havs Office in kiatkomalo prepovedal snimanje Vana Gogha. Havs Office je obrazložil svojo prepovx? s ♦editvijo, da je bil Van Gogh najbiž res genialen slikar, a res je tudi. da se je spozabil z dekletom s ceste in življenje človeka ki je zagrešil kaj takega, ne sme Amerika gledati na filmskem platnu. AMERIKA ZAHTEVA SOCIALNE IN POLITIČNE FILME Zadnje mseece je bil Havs Office v zadregi. V Evropi so se pripeti'i politični dogodki, na katere je odgovoril sam predsednik Roosevelt. Mogočen val simpatije za demokratične države je pljusknil čez vso Ameriko. Roosevelt sam je izjavil, da naj tudi filmska podjetja podpro njegovo borbo za demokratične ideje. Filmski podjetniki so bili navdušeni spričo tega nasveta, a vprašala so se: Kaj bo storil Havs Office? Doslej je Havs Office onemogočil reaiza-cijo filmov s socialno in politično tendenco. Mister \Vill Havs, ki je šef glavnega cenzurnega urada in se ta urad zaradi tega imenuje Hays Office, se n; mogel zoperstaviti želji predsednika Roosevelta. Pred dnevi je na nekem banketu javno izjavil, da mora tudi film odslej braniti demokratično idejo. Preusmeriti se moramo, je dejal, kajti del sneta je ogrožen in mi sami imamo med seboj sovražnike svobode in neodvisnosti. S to izjavo je mister Hays ustregel prezi-dentu Rooseveku m vsem filmskim podjetnikom. V načelu je jSovedal. da morejo hollywoodski filmski podjetniki ugoditi zahtevi široke ameriške publike, ki zahteva filme s socialno in politično tendenco. Hol-lywood upa, da bo Havs Office preklical prepoved filma »Pri nas kaj takega ni mogoče«, ki je film s protifašistično tendenco po tekstu pisatelja Sinclaira Lewisa. Hollv-wood upa. da bo Havs. Office dovolil tudi film »Pregnani«, ki bi prikazal življenje iz Nemčija zagnanih ljudi m ki ga hoče realizirati podjetje Samuela Go'dwyna. Podjetniki v HoUywoodu nadalje upajo, da bo mister Havs dovolil tudi snimanje filma »Življenje Basiia Zaharova« m film »Štirideset dnevov Muce Degha« ter mnoge druge filme s pomembnimi socialnimi in političnimi sižeji, ki so bili doslej prepovedani. SPENCER TRACY V PARIZU Pred dnevi je dopotoval Spencer Tracy, ki velja upravičeno za najboljšega filmskega igralca v Ainerati, u Londona v Pariz. V Londonu ga je sprejela ogromna množica oboževalcev in oboževalk, v gneči ob sprejemu je bHo več oseb poškodovanih. Med »žrtvami« je bil tudi slavni dirigent Tosca-nJnd. Zato je Tracv naročil svojim prijateljem v Parizu, preden je odpotoval iz Londona, naj na povedo novinarjem, kdaj bo prišel v glavno mesto Francije. Na kolodvora v Parizu so ga sprejeli štirje prijatelji, nekaj novinarjev tudi ni bsk> mogoče od poditi. Nikogar ni Tracv presenetil, ko se je zvečer pojavil v nekem pariškem nočnem lokalu. Tak je v resnici kakor na platmi; močan, postaven, misičast mož v najlepših letih, z neskončno dobrimi očmi. Novinarjem je Spencer Tracv poveda1. da je prvič v Parizu. Zakasnil se je za celih 20 let. L. 1918 se je pri javil kot prostovoljec v amer^ko armado. Nekaj dni pred njegovim odhodom v Evropo je bila svetovna vojna končana in Tracv je Sipet stekel vojaško suknjo. Nekdo mu je svetoval, naj gre k teatru. Tracv je okleval. Rad bi prišel k vojaški mornarici, a se je le odločil za teater. L. 1919 je debutiral v nekem manisem gledališču v New Yorku. Hoily-vvodfeiki agenti so ga kmalu nato »odkrili«. Tracv je dal gledališču slovo in se posvetil ves filmu. Na potovanju po Evropi ga spremlja žena. ki je mati dveh otrok. FRANCOSKI FILM V ANGLIJI Pred dnevi je bilo otvorjeno v Londonu na najprometnejši Regent Street moderno kkiogiledaišče. ki bo predvajalo samo originalne francoske filme.. Novi kino so otvorili s filmom »Zver v človeku«, ki ga smatrajo za najboljši francoski film tega leta. Režiral ga je najslavnejši francoski režiser Jean Renoir, glavno vlogo igra Jean Gabin. njegova partnerica je Simone Simon. Oba sta bila osebno navzoča pri otvoritveni predstavi. Londonska publika je fi m sprejela z nenavadnim navdušenjem. 322 zadrug državnih uslužbencev Kratek pregled gospodarskega poslovanja Zveze nabav-ljalnih zadrug državnih nameščencev v lanskem letu Ljubljana, 16. maja Čez teden dni 24. t. m. bo redni letni občni zbor Zveze nabavlja!nih zadrug državnih uslužbencev; o zadružnem gibanju v zvezi včlanjenih zadrug ter delovanju zveze objavlja zelo poučno poročilo »Za-drugarstvo«. Spre vidimo, da so v zvezi povezane zadruge močna organizirana sila, ki jo je treba upoštevati kot pomembnega činitelja ne le v socialnem, temveč tudi v $*ospcdarskem življenju. Ko čitamo številke o poslovanju zveze in njenih zadrug začenjamo tudi razumevati stanovski boj proti zadrugarsitvu. Vendar ob te i prilik- teh številk ne presojamo ne s tega in ne z onega ideološkega stališča, temveč jih samo navajamo. Predlanskim je zveza štela 304 člane, zadruge, lani ob koncu leta pa 322. in sicer 130 naibavljalnih, 167 kreditnih, 15 stavbnih in 9 produktivnih zadrug ter eno zadrugo za nosredovanje pri zavarovanju. Članstvo v zvezi včlanjenih zadrug s« je lani pomnožilo za 9629 članov, deležev je pa bSo 26.009 več. Skupno so imele zadruge ob koncu lanskega leta 103.056 članov s 390.918 deleži. Največji je bil porast članstva pri kreditnih zadrugah. Zadrugar-ji niso le državni uslužbenci. Državnih in samoupravnih uradnikov je med zadrugar j i 54.2%, delavcev v državnih m zasebnih službah 26.1e/o, oficirjev, podoficirjev, graničarjev in orožnikov je 4. 1%, a precej je tudi upokojencev, 14.7°/t. Drugo članstvo odpade na pripadnike svobodnih poklicev, obrtnike, pravne osebe itd. Gospoda rstk o so najmočnejše nabavi jalne zadruge. Njihov obratni kapital je znašal lani 150.19 milijona din ah 6.89 milijona din več kakor predlanskim (4.9°/»). Njiho- va gmotna sredstva deleži, garancijske vloge in rezervni skladi so znašali 50.65 milijona din. Razmerje med članstvom in premoženjem, lastnimi sredstvi nabavljalnih zadrug je najboljše v dravski banovini, kjer odpade na zadrugarja 1077 din, medtem ko zna*a povpreček za vse druge le 32 din. 106 nabaviialnih zad:ug ie v svojih 173 prodajalnah lani prodalo za 259.10 milijona din blaga ter je bil ani promet za 28.03 milijona din (11.2%) veCii kakor predlanskim. Največji promet izkazujejo nabavi jadne zadruge (13) v dravski banovini; v 21 prodajalnah so prodale za 92.30 milijona din blaga. Povprečno znaša poraba v zadružnih prodajalnah prodanega blaga na zadružnika 4082 din na leto. Največ konzu-mentov med zadružniki je v savski banovini, 96%, medtem ko jih je pri nas 95%_. Na upanje je bio prodanega blaga za 175 milijonov din in le za ok'-og 104 milijone proti gotovini. V začetku leta je bilo pri nabavi jalnih zadrugah 50.060 dolžnikov ali celo 61% (!) ob konce leta jih je pa brlo še več, 65.3% č:anstva. Vendar znaša povprečen dolg na ca na lani nekoliko manj kakor predlan^im V0o din (960 predlanskim). Zanhmvo je primerjati režijske stroške pri posameznih zadrugah po banovinah. Najnižji so bil' v drinski banovini 6re (v naši 9.1%), najvišji pa v Beograda 12.9%. Čisti dobiček nabavi jalnih zadrug znaša 6.29 milijona din. Na račun dobička pred lanskim so nabavljalne zadruge (58) lani razdelile kot nstorn« 6.80^ 242 dm. Vsa denarna sredstva kreditnih zadrug so lani znašae 146,971.649 din ali 6 milijonov 450 013 din več (4.69ć) kaKor predlanskim Premoženje kreditnih zadrug je p« znašalo lani po odbitku i/.^uo nekaterih zadrug 64.53 milijona din ali 43.9r£ skupne ga kapitala. Število vlagateljev je lani na raslo na 12.090 ali 9J%. V dravski banovini je bilo 4.732 vlagatelje, m njihove vloge znašajo 18.60 milijona din. 156 kreditnih zadrug je lani izplačalo 104.96 milijona din pooojii. zadružniki so pa vrnili 95.31 milijona din izposojenega denarja. Kreditne zadruge v naši banovini so lani izplačale 17.30 milijona din posojil, vseh posojil je bilo ob koncu leta 22.28 milijona din. dolžnikov 6.815 (pri vseh zadrugah 56.529). povprečno pa odpade na zadružnika 3.270 din dolga (pri vseh zadrugah 2.377 din). Vsi dolžniki so dolgovali ob koncu leta kreditnim zadrugam 134 milijonov dm. Prebitek kieditnih zadrug je znašal ob koncu leta 1397.966 din. Posovanje stavbnih in diujih zadrug izkazuje znamo manjši denarni promet. Skupna denarna sredstva vseh v zvezi včlanjenih zadrug znašajo 302 93 milijonov din ter eo za 17 milijonov dim večja kakor pred lam skim, premoženje zadrug pa 116.99 milijona din. Zadružni deleži so znašali 45 milijonov, rezervni fonu: 40 milijonov, vloge pa okrog 32 milijonov d.n. Prebitek vseh zadrug znaša skupno 7.85 milijona din. Zveza je odobrila svojim članicam 'i pa 128,770.133 din. Blagovni oddelek je lam razposlal zadrugam za 67 64 mi i j ona din blaga (tt^z moke), mlinskih proizvodu v pa za 28.86 milijona din. To je kratek pregled gospodarskega po slovanja zadrug; s tem seveda ni podan popoln pregled delovanja zveze m njenih zadrug, saj se zadruge ne udejstvujejo zgolj gospodarsko ter pomenijo tudi v idejnem pogledu upoštevanja vredno silo. VDOVA — Jaz sem vedno občudoval vašega pokojnega moža. Ali imate slučajno pri rokah kaj, kar bi mogel vzeti za skomin nanj. — Kar mene vzemite. Z Jesenic bo kravji gobec in krava!... S tem naj se igrajo realisti, naturalisti, impresionisti in Se ekspresionisti povrhu!... Da, na njihovih slikah mora biti vse natančno. Videti se mora trava, kravji gobec in cela krava, --Kubist pa misli in dela drugače, izpopolnjeno bi rekel! ... Poglejte v gornji desni ogel! Tista nekoliko temnejša pega je rep... —Rep? — se je začudil poslušalec. — Rep, seveda! In sicer kravji rep kot zastopnik cele krave!... Bog je že dobro mislil in napraviL Vsakemu bitju je daroval nekaj posebnega, nekaj značilnega. Zakaj je recimo ustvaril Evo iz Adamovega rebra, — zakaj mu ni rajši utrgal levega ušesa? Zakaj?... Pa o tem ne bova razpravljala! Važno je, da ima sleherno bitje nekaj značilnega... in za kravo je najznačilnejši rep! — Mislil sem, da vime, — se je oglasil o. — Kakšno vime! — sem se zasmejal — Vime ima vendar tudi koza. Tudi koza... Tudi koza ima vime,, a ruma repa, namreč kravjega repa... in ker nima kravjega repa ni krava, čeprav ima vime!... Razumete? Splošno pritrjevanje. — Na sliki pred nami je rep, — sem nadaljeval, — toda ne kozji, ker koza nima tako dolgega, da bi mogla pomahati z njim preko plota. — Kravji je!... In kubizem, preljubi moji, je izum zadnjega desetletja, ki je desetletje brzine. Čemu bi se torej mojster mučil s celo kravo in še travnikom povrhu, če pa živi v desetletju brzine in zadostuje, da s kratko potezo nariše rep... in mi gledalci dobro vemo. kaj je videl in mislil, čemu, vprašam?! Saj ni potreba!... Del namestu celote, to je smisel kubizma,--toda vsako stvar je treba zadeti v njeno bistvo!--In mojstru, ki občudujemo njegovo delo, se je to popolnoma posrečilo. Narisal je rep, kravji rep, ter nam tako prikazal kravo. Zadel je v bistvo. Ker krave brez repa si ne moremo misliti in je tudi ni! — — Ste videli že kdaj kravo brez repa? — sem se obrnil na občinstvo. — Ne, — je povedal gospod s polcilin-drom. — Jaz je nisem videl. — Je tudi niste mogli videti, — sem ga dobrodušno potrepljal po ramenih. — Dokler ga ima, je še krava, — ko pa ga ji mesar odreže, razpade v goveje meso... — Ali pa telečje, — je zinil nekdo. — Ali pa telečje, — sem pritrdil. — Ce je mlada seveda... In tudi vol ni, ki se pase za plotom, sem se spet okrenil k sliki, — ker je v kubizmu znak za vola jarem. --Sicer nosi jarem sem. pa tja tudi krava, — aH takrat je treba poleg jarma narisati še majhen košček repa... — Toda... ! — se je preril do mene starejši gospod z neko knjižico v rokah. — Nič toda! — sem ga prekinil. — Taco je — in amenl Rep predstavlja kravo, točneje povedano: kravo, ki se lepo in mirno pase za plotom... Rdečkasto-ru-menkasto-zelenkasta ploskvica v sredini pa bo najbrž špranja v plotu ... — Katero sliko sploh ocenjujete, vi krivi prerok? — se ni dal zanesti gospod s knjižico. — Ono tamle, — sem mu pokazal s prstom. — In pravite, da je to »Krava na paši«? — Da! Krava na paši! — Toda tu notra,... tu *■ »Vodiču po razstavi« piše, da predstavlja podoba, ki o njej razpravljate, Prešernovo muzo,... da so ono, čemur pravite kravji rep, trepalnice, ... in tista luknja v sredini muzin popek--! — Kako?... Muzin popek? — sem zardel prav do ušes ali še čez... in vam ne morem popisati, kako mi je bilo v tistem trenutku pri srcu, — mislim pa, da mi ne bi moglo biti slabše, če bi se bil pripog--iil in bi se mi bile v kritičnem hipu s truščem in treskom razklale zadaj preozke hlače. — Seveda, — se je nasmehnil gospod. —■ > Krava na paši« je namreč naslednja slika. • -\ V - - - c ■■- ■ — Družabni veter SK Bratstva. SK Bratstvo priredi v nedeljo dne 21. maja ob 20. uri v spodnji dvorani Kazine dru« žabni večer na čast svojim tekmovalcem smučarjem in nogometašem ki so se z ve. likimi uspehi borili za klubove barve širom naae domovine in v inozemstvu. Smučarski prvaki Smole j France, ženiva Lovro, Kni-fic Jože, Razinger Tone, Pogačnik Tone, Zupan Ivan, Medja Franc. Bukovnik Ivan in drugi naj bodo svetel vzgled vsem jus goslov. športnikom, kaj se da doseči z moč. no voljo, vztrajnostjo in vestno pripravo pri tekmah med jugoslovansko in svetovno smučarsko elito. Tudi na nogometnem polju je Bratstvo doseglo izredno lepe uspe, he. Ena jot ori ca Bratstva si je priborila venstvo LNP ter je poleg prvorazrednih klubov v ljubljanski skupini porazila najmočnejši klub >SK Čakovec«. Uprava klu« ba apelira na vso športno javnost ter na vse prijatelje kluba, da se tega družabnega večera polnoštevilno udeleži ter pokaže na_ šim najboljšim priznanje za njihovo, vztrajno dele in uspehe ki so jih dosegli na be, lem in zelenem polju. JLe naprej, brez miru*** Pred pravnikom trboveljske sokolske mladine V nedeljo bo mladinski dan trboveljskega Sokola Trbovlje, 16- maja Kot eno največjih in najpomembnejših prireditev v letošnjem jubilejnem letu, ko proslavlja tukajšnji Sokol svojo 301etnico, je smatrati mladinski dan trboveljskega' Sokola, ki bo v nedeljo 21. t. m. Trboveljska sckolska mladina bo ta dan po, kazala uspehe svojega sistematičnega dela na polju telesne vzgoje, zlasti pa bo manifestirala svojo privrženost in ljubezen do kraljevskega doma in zedinjenja Jugoslavije. Povorka, ki bo na mladinski dan krenila po trboveljskih ulech in cestah, bo gotovo edinstvena prireditev te vrste, ker bo v povorki korakala izključno le sokolska mladina, deca in naraščaj s svojimi prapori. Leta 1921 je na mladinskem dnevu korakalo v povork iokrog 270 dece in naraščaja, po dosedanjih računih in prijavah pa jih bo sedaj v povorki meko 600. Prijavljen je naraščaj in deca iz vseh bližnjih krajev; močna zastopstva svoje mladine pa pcšljejo celo društva ;z Brežic, štor. Laškega, Celja, Litije, mnogih krajev Savinjske "doline in drugod. Toda povorka sama bi ne pomenila največjega dogodka mladinskega dne. Ras je, da je povcika mladine same na sebi nekaj lepega, zlasti če se izvrši v popolni disciplini, kakor je tega vajena naša mladina, kajti v povorki se mlad .na navdušuje za «vojje ideale in jih manifestira z namenom, da jih osvajajo tudi drugi. Za mladinski dan (o prireditelji pripravili mnogo več kakor povorko smo. V temelj kraljevega spomenika bo ta dan vzidana svetinja, ki bo slehernemu Trboveljčanu sveta — zemlja z Oplenca. shranjena v majhni srebrni pceodi, ki jo je napravil in društvu v ta namen daroval br. Guček, bo položena v temelj bodočega spomenika blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki bo odkrit ob priliki glavnih jubilejnih dni meseca junija pred sokolskim domom v Trbovljah. Na mladinski dan bo poleg omenjene majhne srebrne žare z oplensko zemljo vzidana v temelj spomenika tudi spominska listina, ki pravi: >V tridesetem letu trboveljskega Sokola, v petem letu po usodnem marše}-kem strelu, v tretjem letu Sckolske Petrove petletke postavljamo V.teškemu kralju Aleksandru I. Zedinite-lju ta spomenik v trajen zrak naša neomajne ljubezni in hvaležnosti in v opomin novim rodovom, da bo v večne čase zapisan v vseh jugoslovenskih srcih njegov poslednji vzdih in sporočilo: »čuvajte mi Jugoslavijo!« V Trbovljah, maj-junij 1939. To bo torej najlepša in najveličastnejša manifestacija ljubezni in vdanosti, na kater.h so zgrajena načela ^okolstva. ljubezni in vdanosti kralju, narodu in Jugoslaviji. Da bo simbolizirana tudi luhovna vez med predvojno mlado generacijo Sckola in današnjo sokolsko mlad no. bodo kumovale dečjemu praporu, ki ho ta dan razvit, one sestre, ki so bile družice klanskemu praporu, ki je bil 12. avgusta le. ta 1912 razvit. Dečji praper, ki je izdelan po načrtu akad. si karja br, Stiplovška Franca v Krškem, no: i na erJ strani napis Sokolska deca Trbovlje 1939^. na drugi strani pa »Domovini nnšo rast«. Prireditelji bodo skrbeli, da bo mlad-na prehranjena v skupni kuhinji Prvotni namen, da povabijo trbovrelj^4e za javnost kaj mikavno primci janje moči med posamezniki in vrstami m tc ne le pri rjrodni telovadbi temveč tudi pri lahkoatletskih disciplinah. Seveda pa si gledalci, ki opazujejo tekmovanja, niti zdaleka ne morejo predstavljati, koliko časa in truda je porrebtnos preden je mogoče pripraviti župne tekme. Številne okrožnice, ki j m je izdajalo župno načel s t vo, so se vrstile in tolmačile ed kucam razne vaje, pošiljale bo se tudi slike za redovne vaje pri tekmah, da bi bnk> nače in tkom po edini ca h izvajanje prikazano čim bolj nazorno, sledila ao tudi razna navodila za lahkoatletske tekme. Z c4u-ožni-cami so bile razglašene poprave nekaterih y*j, predpiai o krojih itd. Župni prednjak je obiskoval društva ki čete, jim tolmačil vaje in jih predelal a telovadci. Pripraviti j« treba proator, določiti sodnike, preskrbeti prehrano za tekmovalce, organizirati hiter potek tekem. Vae to, a tudi še kaj drugega je treba za župne tekme, ki tako hitro poteče jo, da slučajni opazovalec 6V*i vtisi, da je vae to malenkost in da tudi tekmovalci ne pokažejo posebnega znanja. Rea je, le redki pokažejo nadpovprečne zmožnosti, kot je to povsod, a to ni kolske vzgoje, da bi posamezniki dosegli lepe rezultate, temveč da dosežejo vsa tekmovalci vsaj povprečno dobro znamko. Iti v dokaz, da se je to že doseglo, so nam rezu!>taiti prejšnjih tekmovanj. Seveda bi si želeli hitrejšega napredka, toda s prilivom novih tekrnovalcev je to težko in bi bilo mogoče doseči to edino le z večjim številom dobrih prednjakov. Tudi letošnje tekme se bodo vršile v znamenju porasta števila tekmovalcev. Lansko leto je nastopilo na splošnih tekmah in lahkoatletskm 276 tekmovalcev; letos bo tekmovalo več ko 300 tekmovalcev. Seveda je temu primerno rudi število sodnikov, ki jih bo približno 90, da bodo tekme hitreje potekale in ne bo nepotrebnih premorov. 2e ti dve številki nam kažeta, da bodo tekme zelo obsežne in če bi si ogledali najrazličnejše panoge tekmovanja m številne vrsto naraščaja do članov in članic, Lahko rečemo, d/a bodo tekme tudi pestre. Opozarjamo prijatelje sokolsike mladine na župne tekme že danes, da bo rudi število opazovalcev poraslo, kajti prav pri tekmah je mogoče videti napredek in p-~ večjem zanimanju javnosti za tekmovanje, bodo naši telovadci skušali na vsak način tudi z rezultartt potrditi, da so vTodn: pozornosti. Tekme se bodo vršile ves da>n od 8. zjutrajj ki bo tako omogočeno tudi po-setnikom iz oddaljenejših krajev, da si ogledajo zanrrrrivo tekmovanje. MODEREN ZAKON — Kako se kaj počuti vaša hči v zakonu? — Hvala, zelo dobro. Ima lepo stanovanje, dobre sosede, izurjeno služkinjo in izboren štedilnik. Samo z možem ni zadovoljna. Urejuja Josip ZupcmSč // Za »Narodna tiskarno" Froo II Za upravo ki del fista Oton ChHstof // Vsi v Ljubljani