207. stevilka. Ljubljana, nedeljo 10. septembra. IX. leto, 1876. Si ft uf ii cif i NARnn ■i%0 W ■ 1^ %m 11 ■ mm m% 11 %sf mš u Ivshaju vsuk dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznici li, ter velja po pošti prtjuuiun za a v b tro-ugar Bk e deželo za ce!o leto 16 gld., za pol k-fa 8 gld., t~f. četit leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljnnja na dom za ćelo leto 13 g\t\., /a četrt leta 3 #1(1.30 kr., za en mesec 1 gkl. 10 kr. Za poSHjanj« na dom se računa 10 kr. za mcsec, 30 kr. za čutit letu! — Za tuje (ležele toliko već, kolikor poštnina iznaša. —Za gospodu učitelje na ljudskih finlali in za đijake velja z nizan a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt ltsta 2 $*ld. 50 kr., po poSti prujenian za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila ae phičuje do četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopi»i naj se izvole l'rankirati. — Kokopisi 8e ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Fnine Kolmanovoj hiši št. 2f)—Siti puh-g ^ledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj »e bla^uvoHju poSiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnu reći, ju v „Narodni tiskarni" v Kolmauovuj hiši. Srce in razum. Da v politiki samo razum velja, trclijo in verujo so jim. Diplomacija se šopiri, da jedino z delovanjem po načulih, ki logično sle-dijo iz politično važnih dogodjajev, katoro po inogočosti ustvarja v državnem interesu, moro in mora čuvati te državne interese, da pa ti le s čutili, s simpatijami ali antipatijami ne-nrnjo nić opraviti, tla so popolncin neodvisni od njili, da ćelo včasih protivni, da zarad tega v politiki srce nema niti posvetovalne, tem menj otlločilne besede. Diplomacija, pravijo, je brezsrčna, saj tuđi država, juristična osoba, nema srca niti srčnih interes in razmer. Ko bi vso to tako bilo, lehko bi bilo holjšo na tej čudnoj zemlji. A zdi se, da je ravno narobe. Razum ima malokedaj v politiki sam besedo, ćelo ako se neopra\ičeno trdi, da so vsi diplomati zdravega človeškega razuma. Naj jasnejši dokaz temu — da pre-t 'losti ne citiramo — so sedanje politične razmere oziroma orijentalnega vprašanja. Kde jo razum angleške diplomacije, ki troši za Turčina indijskim narodom izsesana bogatstva, da ž njimi krvavo vojuje zoper jugoslovanske vojnike za svobodo, s katero se Anglija sama tako rada ponaša? Angleški interesi to za-htevajo, Carigrad zarad angleške kupčije ne sine postati last slovanska, ali ruska, — lem Turčin mora tam biti, da se angleški fabrikati dobro prodado, sicer bi utegnil marljivi Slovan na njegovem mestu sam kaj prida sto-riti in bi oe potreboval toliko angležkega blaga. Zarad te nemoralno in ob jednem slabe logike mora ćeli balkanski poluotok pre-našati Tursko krutost. To bi bila brezsrčna poetika razuma, ako bi bila resnična. Da nij, se je pokazalo po zmagi severoamerikan- skih zjedinjenih držav zoper Anglijo, ki je vojevala proti njim veliko vojno za isto interese po istem razumu. Angleška kupćija v Ameiiki se je povzdiguila po oslobojenji onih držav, mesto da bi bila propala, kakor so se bali. Saj slobodni kulturni ra/vitek jedne države in blagostanje, ki mu slediti mora, pospešujo isto tako svobodo, kulturo in blagostanje družili držav, kakor v jednej in istej državi blagostanje delavskega stanu pospesuje in pogojuje bogatstvo podvzetnikov, in narobe. Ako jedna država aM narod iz sebičnih na-kan druge v razvitku nalaše zatiru, pač se more izsesati in začasno zatiralcu v njegovem pohlepu po denarji zadostiti, a napredek, ali ćelo stalen položaj nij mogoč, marveč slediti mu mora nazadek, ko jo vse izsesano in ko-nef-ni propad, kakor morajo propasti podvzet-niki, ako delavec ne bode imel s čim odkupiti jim njihovih proizvodov. To vse diplomacija sama najboljše vo. Razum tedaj nij, ker nij razumljenjo an-gleških interesov, kar vodi orijentalno politiko angleške diplomacije. Narobe — srce je in v njem bivajoča sumnost na llusijo, slabeja stran srca, — da bi Rusija ne postala mogo-čneja v Aziji, nego Anglija, bojazen, da bi poslednja no izgubila vajenega upliva v gnji-lej državi, kakor je Turčija ; za uže obledeli nimbus v Evropi in Aziji je angleškej diplomaciji, za njeuo stanje, kot evropska velevlast. Naj slabejšo stran srca tedaj vodi angleško diplomacijo v njen em turškem potetji in s tako čruiiu srcem ušel jej je tuđi razum. Kaj vpliva na inagjarsko in neinško politiko v orijentalnom vprašanjiV Razum? Kaj še.! Saj velja o njenih interesih to, kar o angle&kih, le v manjšej meri. Zopet jo srce I in sicer njegova slabša stran: — podli strah pred Slovanstvom, če bi utegnilo biti jedenkrat tuđi zmagovalno. Nemara je huda vest, ki prouzroča to malo častno čuti'o, iu krik o interesih, katere je treba čuvati, katerih pa nihče ne vidi ražen Ma^jara in Nemca, čuvati s ponizanjem Slovanstva, ne moti rikogar v tem prepričanji. K sreči politikujejo tuđi narodi in ti sa srca držav, s srcem pa v zvezi z razumom, saj blažja stran srca: Človekoljuhje, nij nikdar sovražna razumu. Angeski narod je blag, njemu se stuili tako čuvanje državnih interesov, ka-koršnega tira njegova diplomacija. Tuđi naroda franeoski in italijansH pokazala sta svoje simpatije jugoslovauskim svobode - vojnikom. Novoj ujoče Slovanstvo gori za krvaveče brato ia njihovo prihodnjost, kaiti v tem boji vojuje ćelo srce in cei razum Slovanstva; vso politi-kuje s srcem, tuđi Mafjar in Nemee, ki sovražita in katerima besno sovraštvo kali razum v politiki. Škoda, da si narodi nijso že pridobili toliko vpliva na njihove vlade, da bi te pil-silile politikovati tako, kakor bi jim nareko-vali, posebno v slućajih, v katerih je zastav-Ijen mir ćele Evrope, kaj ti, skoro nij dvomiti, da ako bi Srbija bila nesrečna v Bvojeni osvo-bojovalnein boji sama, skoiijo na pozorisče te velikanske tragedije drugi bojevuiki s svitliin mečem in trdnim sklepom, resiti orijentalno vprašanje zoper vsacega sovra/.nika tako, kakor to zahteva uže prelita, dragocena kri na jugoslovanskem bojišči in vera v prihodnjost svobode Slovanstva. Jugosiovansko bojišče. Nič slabega nij poročati z bojišta, da ćelo dobro je, ka se Srbi \rlo drže in junaško ter vspešiio branijo proti Turkom, katerih je če- Pomladanski valovi. (Roman, apisa' Ivan Turgenj ov; poslovenil dr. Muka Same c> XXXIV. (L»;ii]O.) Mnrija Nikolajevna je govorila ves čas no ruski, čudno Čistim moskovskim jezikom — narodnoga, no dvorjanskega izgovarjanja. — „Vi ste se gotovo izobraževali doma v starozavetnej, bogaboječej rodbini?" vpraža oua. „V katerej guberniji?" — „V Tulskej." — „Nu, tako sva skupaj izrejena. Moj oče s . . Vani je znano, kdo so bili moj oče?" — „Da, znano." — „Moj oče so se rodili v Tulji . . . Tuljak so bili. Nu dobro . . . Zdaj pojdimo k stvari." — „To je ... Katero stvar mislite s temV Kaj ste hoteli s tem rečiV" Marija Nikolajevna pomizgeta. — „Zakaj ste se pripeljali seniV (Ko je pomizgetala z ocrni, podalo je njihovo izraženje jako ljube-znivo in malo nasniehljivo; kojih je pa odprla v vsej veličini — vstopilo je v iyih svitli, skoraj hladni blesk nekaj nctlobrega . . . ne-kaj protečega. Posebno krasoto so davale njenim očeiu — obrvi, goste, malo navzdignene prav sobolske). „Vi hoćete, da bi jaz kupila od vas posestvo? Ni li tako?" — „Da.- — „In vam je treba mnogo?" — „Za prvi slučaj bi bil zadovoljen s ka-kimi tisuč trunki. Vašemu soprogu je moje i menj e znano. More te se posvetovati ž njim — jaz bi napravil ceuo no predrago." Marija Nikolajevuapomaje z glavo na desno iu na levo. V prvo, začne ona, nreuehovujc ia poudarjaje s konci prs tov po obšivu njego vega sjurtuka, — „nemam jaz navade posvetovati se z možein, ražen kar se tiče toalete; v tem je on meni za momka; v drugo pa, zakaj pra\ite, da hoćete napraviti ceno ii'zko? Jaz nočem uporabiti to, da ste vi zdaj jako zaljubljeni in pripravljeni za vsako žrtev . . . Jaz no prejinem od vas nikako žrtve. Kako? mesto da bi vas osrečevala . . . nu, kako bi bilo boljso povedano? blaga čuvstva, kaj? bi vus kakor lipko odirala? To nij moja navada. Kadar je treba ne piizanašatn ljudem — samo da ne na tak način. Sanin nij mogel vedeti, ali se ona posmo-huje nad njim ali govori resnobno? anipak jo mislil sam pri sebi: „a s taboj ne gre muditi časala Na to vstopi sluga z ruskim samo varom, čajno pripravo, slivkami, suhorjem itd. na veli-kem podnosu, razpostavi vso to blagodat na niizo inej Suniuom in gospo l'olozovo — ia otide. *«»• je izdal Iastnorocno pismo do nadvojvode Albrehta, v katerem izraza svojo popolno zadovoljnost nad vojaSkiinl manevri v Feldsbergu mej Donavo in Tajo. Hvali tuđi divizijonarje Pejačevića, Ramberga, Ma-roičiča in Filipoviča in druge vodje in vojake, da so dobro vojaSko izšolani. ViittnJ«* clržtftTe. SrbsK-i minister je na vse vlade poslal novo pisanje, v katerem dokazuje surovost in nečlovečnost turškega vojskovanja. On konstatira, da Turki vedno vaši požigajo okolo Zajfara, kder je vendar primerno še mirno. Okolo Aleksinca so 48 vasij požgali v 15 dneh. Turki streljajo na rudeći križ genfski, zdrav-nike in strežaje ranjencev. Tajniku alek-sinskega zdravstvenoga odbora so roki odse-kali, potem ga zaklali. To je uničevanje, a ne vojskovanje, kakor ga imajo civilizirani narodi. TiMB'čijft se ćelo uže na vojsko z R u šijo pripravlja. 17.000 mož, nabranih okolo Carigrada, je dobilo ukaz iti na rusko mejo do Kavkaza, posebno v pomnoženje po-sadek v tvrdnjavah. Turska vlada je odbila ponudbo veJevlastij, naj se stori premirje. Tem prej priđe njena osoda! jinf/teilai prejšnji ministerski predsed-nik Glad sto ne je izdal ravnokar knjigo, v katerej svoje prepričanje izreka, da prej ne bode konee turskim grozodojstvom , predno se ne odtrga Bosna, Hercegovina in Bulgarija od turškega vladanja. — To je velike pomembe, da ćelo uže angleški Gladstone naše stališče zastopa. l*«j»r^ bode baje zopet izdal oncikliko, v katerej toži o rastočeni boji zoper corkev, ter dotične vlade odgovorne dela za krivični progon in socijalno škodo. Iz Hei'liišt* se javlja: Ruski car je nemškemu feldmaršalu Manteufflu dal 4. dra-gonski reginjent katerinoslavski, — visoko odlikovanje za poslanika nemškega cesarja. Dopisi. li Horo vilice 5. sept. [Izv. dop.] Zares, majka Slava, zapuščena si bila, s tujim prevlečeno je bilo tvoje blago; temna noč je pokrivala narodno zavest, le tu pa tam je kak blag mož narod plašno budil in v tihej noči slovensko blago iz silnega plevela trebil. A mati, strni si solze in ozri so okolo! Tvoji sinovi so se vzdramili, nastopili so dobo borbe za narod in svobodo! Boj za narodno kulturo jim je posfcal prva stvar, in vojaki omike se vzgojujejo v soli, kajti narod z dobro organiziranim šolstvom po pravilih didaktičnih in pe-dagogicnih načelih si pripravi naraščaj onih elementov, ki častno svoj narod zastopajo. Ako nij dobrih narodnih Sol, kder se bode izobra-ževal narod, odkod bode dobil narodnih, so-miselnih zastopnikov? To je velika potreba, katera se da stoprav takrat dobro presoditi, ko na čelu naroda stoje* čili in energični možjć, koji delujefo v čast in blagost svoje rodne krvi. In v tem obziru je storila tuđi Borovnica velik korak v napredku. Sezidala si je novo svetišče muz, napravila si je novo zibel izobraženosti. Dolgo časa je prosila za to pro-potrebno napravo, in zdaj stojf ponosno novo šolsko poslopje, koje se je blagoslavljalo v nedeljo 3. t. m. Krasen dan je bil to za vso našo okolico, in v spominu ga bodemo hranili do hladnega groba. Visoki potnen tega dneva je Se poviševala krasna zabava. Temu naj sledi malenkostna slika vsega praznikovanja. Kakor v povzdigo slovesnosti je bilo kljubu prejšnjemu slabemu vremenu ta dan vreme jako ugodno. Bliščeči helijos se je nio-mogočno šetal po nebesnem oboku, in zdaj pa zdaj je pripihljal hlađen vetrič. Po polu dne pred 4. uro, ko je drđral vlak Ćrez mogočni vijadukt, pozdravljal je prihajajoče pok mož-narjev. Iz bele Ljubljane priSlo je nepriča-kovano veliko prijateljev našega početja, in mej temi tuđi visoka osobnost okrajnega gla-varja in nekateri narodni šolski strokovnjaki, koji so nas blagovolili počastiti se svojo nav-zočnostjo. Ob 4. uri pričelo se je blagoslav-ljanje po g. župniku. Po tem je nastopil na v ta namen pripravljeni oder g. učitelj in iz-vrstno v lepej besedi in umevno razlagal mnogobrojno navzočnemu ljudstvu korist šol in se spominjal mej govorom prvih osnovateljev tega zidanja, in nazdravil blagim dobrotnikom in podpirateljem tega podvzetja, sosebno presvit-lemu cesarju, kar je tuđi navzoči ljud z na-vdušenim „živio" potrjeval. Po govoru zapeli so ljubljanski p vci pred lepo okinčanitn šol-skim poslopjem krasno pesen, kojej je občin-stvo pažljivo slušalo. Po tej slovesnosti so si šli gostje malo ogledat „cokelburg" in zapaziti so morali, da so na si o vanskili tleb. Napredek in sicer velik napredek se je pokazal v mnogem obziru. Ko smo si malo ogledali borovniške posebnosti in tuđi nekoje nerednosti, šli smo proti si. gostilni g. Vrbica, v čegar prostorih Ona mu nalije čaško čaja. — „Se vam bo morde gabilo?u vpraSa ona denivši mu sladkor s prstimi v čaško. . . kleščice so ležale zraven. — „Pomilujte! ... Od tako krasne roke ..." On še nij končal fraze in uže je skoro zabrknil s požirkom čaja, ona pa ga je pažljivo in jasno gledala. — „Jaz sem zato omenil nizko ceno mojega imenja, nadaljuje Sanin, ker nijsem nio-gel misliti, da bi vi zdaj, ko ste zunaj granice. imeli dovolj svobodnega denarja in konečno čutim sam, da je prodaja ali pokupka posestva pri podobnih pogojih — nekaj nenonnalnega in to sem bil moral vzeti v poštev. Sanin se je v svojem govoru zblodil in zmedil, Marija Nikolajevna pa se je nagnila nazaj v kreslu, skrižala roke in gledala vanj z istim pažljivim in jasnim pogledom. Na konci obmolkne Sanin. — „Govorite, govorite," reče ona, „kakor da bi mu hotela priti na pomoč; jaz vas poslušam — prijetno mi je poslušati vas; govorite." Sanin začne popisovati svoje imenje, koliko obsega desjatin, kde leži, kakovšno so njegove gospodarske ugodnosti, in kakovšne do-bodke je mogoče vleči iz njega in orneni tuđi prekrasno lego graščine; Marija Nikolajevna pa je vedno gledala in gledala vanj — svitlo in prisrčno, in njena ustna so skoro dvigala se brez posmehkovanja: ona jih je grizla. Saninu postane naposled zadosti in on obmolkne v drugo. — „Dimitrij PavloviČ" začue Marija Ni-kolajvna — in se zamisli . . . „Dimitrij Pav-lovič," ponovi zopet . . . „Veste kaj: jaz vem, da bi bil nakup vašega imenja jako ugoden za mene in da se bova zjedinila; ali vi mi morate dati dva dni . . . da, dva dneva po-niislika. Ali boste mogli ostati dva dni od ne- vesteV Dalje vas ne bom zadrževala proti vašoj volji — v to vam dam svojo besedo. Ako vam je pa uže zdaj treba kacih pet ali šest tisuč frankov, vam jih posodim z velikim veseljem — potem jih obničuniva. Sanin vstane. — Zahvaliti se vam moram, Marija Nikolajevna, za vašo radodarno in Iju-beznjivo pripravnost uslužiti človeku skoro popolnem neznanemu . . Ako vam je ljubo, hočein jaz rajšo počakati kuka dva dni na vaš sklep zastran mojega imenja — in ostanem tukaj dva dni." — „Da, to mi bo jako ljubo, Ali vam pa ne bode to jako teškoV Jako teško? Recite." * — „Jaz ljubim svojo nevesto, Marija Nikolajevna, in ločitev od nje mi nij lehka." — „Ah, vi zlati človek!" spregovori z vzdihom Marija Nikolajevna. „Obljubim vam, da vas ne bom veliko mučila. Ali uže hočete od iti V" — „Pozno je uže," odvrne Sanin. tiaj bi se vršila zabava. In res — bilo je uže vse v lepem redu! Gostje so čeđalje bolj pri-hajali, tako, da so bili kmalu vsi prostori polni Tesolih src! I'ctjo je bilo polnoglasno; zbor odličnih ljubljanskih pevcev je izraževnl in po-viŠeval živo in rtejansko radost in zidano voljo vseh navzočih. Vse točke so bile sr živahno pohvalo sprejete — torej zakličoino slavneinu zboru: srčna hvala! — na svirtenje! — Mej posamezna pevanja pak so se vrstili razni ro-tori, ki so jako povzdigovali ta večer. Sosebno prijetili in originalni govori so bili oni gosp. prof. BorŠtnika, ki sedaj biva v svojem roj-stvcnem kraji in je bil duža zabave. Slava mu! Govoril je tuđi v svojem in gosp. okr. glavarja imenu blag. gosp. Ploško, okr. sodnik, ki nas je blagovolil se svojim pohodom pora štiti. Napil je našej občini koncem domorodni g. Stcgnar, in njegov govor je 1 >i 1 sprojet v. gromovitim: živeli! Istinito: na mnoga ja leta! Omeniti moram tuđi telegrafičncga čestitanja, koje nam je došlo od vrle doinnljuhke gospo Antonije Kobler iz Litije. Srčni od zdrav! Ko snio se pri skupnom obedu okrepčali, pričela se je tombola, pri katerej se je slišal marsi-kateri šegav izraz in marsikatera prošnja do „Fortune". Temu sledil je jako animiran ples; se ve, da se je moral pevski zbor umakniti, in je njega namestovala navadna muzika, a kaj se hoče: naš krasni spol je komaj na to Čakal. Po polu noči, ko je rn/.grelo vince srce, je zapelo tako veselo biti, da so Se ćelo stari gospodje zapeli plesati, kar ine spominja na neko basen, ko so na pustni večer v kuhinji začeli „lonci in kotli se skledami plesati," tako, da se je še ćelo stara „škrbasta skleda" zasukala. Mej živahnim plesom pa so odmevale v spodnjih prostorih mirne slovan-ske pesnice! Sploh smo užili prav veselo noč, katera nam ne priđe nikdar iz spomina. Hvala za to domačemu odboru, ki je vse to tako lepo aranžiral; srčna hvala visokim gostom iz blizine in iz daljine; lepa hvala blag. družini VerbiĆevej, koja nam je tako krasno postrcgla z vsem in prouzročila vsem zadovoljno srce in veselo lice! Vsem: srcen na zdar! Ko je bledila krasna jutrna zvezdica, in je uže polumesec sameval, zapušten od svojih Ijubk, segli smo si v roko, ter se poslovili. Zadnji marš so nam delali petelini se svojim „kikeriki" na potu proti domu, a vendar bi marsikateremu bilo treba, da bi imel jednako Dijogenu laterno po dnevi. Nič ne &6 — zidane volje smo bili! \ ■— ■______iit.__— __ ___ .1 -i^m----- — „Potreba vam je, da si oddahnete od pota in od igre duraka z mojim možem. Povejte — ali ste z mojim možem, Ilipolitom Sidorićeni velik prijatelj?" — „Izobraževala sva se skupaj v jednem penzijonatu. — „In je bil on uže tedaj tak?" — „Kak „tak?" vpraša Sanin. Marija Nikolajevna se zasmeja do rudečice njenega lica, nese rutico k ustnam, vstane z naslonjače iu ljuljaju kakor trudna, stopi k San inu in mu poda roko. On se prikloni — in gro proti dvorim. —„Izvolite jutri zjutraj prijaviti so — slišiteV" zakliče ona za njim. Sanin se obrne grede iz sobe, in vidi, da se je zopet spustila v kreslo in z oboma rokama prijela za glavo. Široki rokavi njene bluze so se valjali daleč dolej do pleč in vsakdo bi bil moral pripo-znati, da je sladeico njenih rok, da je bila ćela njena podoba čarobno-krasna. (Dalje prib.) Ti pak šola, ra/prostri nam in narodu naSemu v korist in čast veselega obličja svoj prapor, na kojem naj bi vedno čitali radosti polni napis v zlatih črkah: napredek! V to svrho bog in sreča junačka! I). M., I'odtrebevniSki. iz JBol lio *«»»:« ffrtnini r>. sept. [Izv. dop.] Vsak dan čitamo koliko škode da je prouzročilo zadnje dolgotranjo deževanje po vseh kraj eh. Tuđi naš kraj nij brez škode ostal; kajti vsled bude plohe so hudourniki nenavadno narasli, tako da je firadašica izsto-pila iz svoje struge ter poplavila vso ravan. Ljudje pripovedujejo, da take vode vefi ko 20 let nijso videli. Na nekaterih krajih nanesel je deroč potok kamenja in peska na njive ter uničil vse pridelko, na drugih zopet je odnesel vso prst se sad ži vred, da je sedaj res hi-lostno poglodnti po polju, Sieer je pobrala voda. tuđi jako mno-o oduka na ljudskih šolah. 5. Po samezni predlogi. — Ker je ta občui zbor najvere važnosti tuđi zarad bližnjih volitev v deželni zbor, priporoču odbor vsem družubnikom, da se ga prav gotovo udeleže. Nadalje pripo-roča odbor vsem rodoljubom po deželi, da za-čnejo bolj marljivo dulati za naše društvo, ki ima izražovati mnenje vseh goriških Sloveucov in da družtvu u/e do prih. občnega zbora pri dobo prav mnogo družabnikov. — (Anton Ivu mar,) duhoveu, vodja zavoda zapusčenih otrok in jiravi dobrotnik ubogih ljudij, umri je 1. t. m. Ta gospod je s svojo tiho delavnostjo toliko koristil, da ga pat smemo imenovati človekoljuba prve vrste; on je bil ustanovnik in ravnatelj važnega zavoda mnogo let, in ubogi zapuščeni otroci imeli so v njem pravega očeta. Koliko zapušče-nih otrok je on odt.egnil revšrini iu slabomu živenju. ter iz njih napravi! koristne ude čio-veškega diu^tva in v-e to t^toril je iz čiste Ijubezni do človi>štva. /guba je torej skoro lirddiiH'stljivii, ker malo je na svetu t;ikih lepih značajov ; to pa tuli občutijo Goričani, ki so napravili nuijcemu veličasten sftrevod, ki je izraževal občno žalost; videli smo mnogo njegovih odgojencev, bri foNrfOflll. 30 let Kže j« aij bolesni, ki bi Jo ■« bili oiđrm- /il» ta prijatna zdravilna hrana, pri odra&ćenih i » rocih brez medtoin in stroftkov; zdravi vse boleznl ' ielodcu, na živcib, dalje prsne, i na jetrah; ilec« naduho, bolećine v ledvicah, jetiko, kadelj, nopre- • ivljenjo, zaprtje, prehlajenje, nospanje, slabosti, zlato -, lo, vodenico, mrzlico, vrto^lavjo. Bi Unijo krvi v glavo^ imenje v usesih, Blaboati in blevanje pn nosečth, >-,oznost, diabet, trganje, gluijšanje, bledićico in pre- lajenje; posebno bo priporoča za dujenee inje boljo, t igo dojnićino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spride- il zdravilnih, brez vaake medicine, mej njimi spri- jvala proloBorja Dr. Wurzerja, g. V. V. Beneka, pr»- )ga profesorja medicine na VBeuči'.ififii v Mariboru, • Iravilnega Bvetnika Dr. Angelstema, Dr. Shorolanda, lr. Cauipbulla, prof. Dr. Dćde, Dr. Ure, ^rofinje Castle-« uart, Markize do Hreban a mnogo družili imenitnih sob, ne razpoiiljava na poBebno zabtevanje zastonj. Kratki izkai ix 80.000 sprifevalov. Na Dunaji, 13. rprila 1872. FreSlo je vio »edem aies cev, odkar eem bil ,* bre2iipnem stanji. Trpel Bem vsled prsnih ii 6ut-licnib bolu/inab, in sicer tako, da s^tn od dne do Ine tidno ^ nit, in to zapretilo je dolgo 6i«i moje Htndfje. Cnl Bern od Vaše Čudapolne Revnlcscioro ■>rUel Bem jo rabiti in Eagotovim Vas, da se ćutim to mcBcčneni užitku V«šo tečno in okusite Reva-esciere popo n*nt zdrav, tako, da brez najmanjega rearnja morem zopet pisati. Zagadi tega priporočam Hem boliiini to priuierno prav cei.6 m okusno hrano, kot r.ajboljSi pripom.ček, ter ostanem Vaš tdani Gabriol ToBchner, slušatelj javnih višjih trgovskih Sol. Pismo visoko plemenite markize do Brćhan. Ne apel, 17. aprila 1HG2. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo inoje stanjo htijšanja in boleČin vaako vrste sedem let Bem strašno. Nijaem mog Li niti čitati niti pisati, .resle so se vBe čutnice na celem životu, slabo pre-Uavljenje, vedno nespanje, ter som trpola vedno na i.i/.draženji čutnic, katero me je som ter tja prega-njiilo in me ne jedni trenotek na mini pustilo, iu pri tem bila setn inelauholična najvišje stopinje. Mnogi zdmvniki poakusili so vse, brez da bi mojo bolečin** zlaj&ali. V polnej obnpnosti poskusila sena Vašo Revalescieie in sedaj, ku ju uživam tri niesece, za hvaljujem ae bogu. Revaleaciere zasluži največjt hvalu, pridobila mi je zopet zdrav je in me stavila v •tanje, da morem mojo druStveno pozicijo zopet nži-vati. Dovolite gospod, za^otovjenja inojo prisrčnt hvakžnosti in popo.nega spoštevanja. Murkize de Brćhan. St. Gf).71&. Gospodični do llontlouia na nepre bavljenji, nespanji in hujšanji. St. 7.V877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dud .ika, omorici in tiSčan)! v prsih. iiev-*le»tv6re je 4 fcrnt toćnejSa, nego meso, tt i* pri odruMenih in utrocih prihrani 50krat već «• ; ni. ko pri zdravilih. ..■;o>!a.siiL ^:i.rh po pol fnnt* I jrold. ?>0 kt , l ■vA 2 *old >. l:v„ vi runta 'I K->tJL *> kr.r 5 fni -ov iv d., i3 fuiitov iO (CL'ld-, -}i 'untov 33 gol', ; < v*!i>»( :or.-'Mjioniien t ^'iii«.-u in Kevalosciere -hocolatće v prahu >a tu j *U3. >; sr., «i4 ta« 'A * "»rodaje: Đn Rftrry & Comp. na Da ;*3I, Wnl1-' ^a«ltRiftsae it. 8, kakor v viioh tneatih pri dobrih karjih in •peoenjakih trgovoih; tndi razpoiilja da- ajikA bila na ~*e kraje po poitnib u*kauuo*h *li p >vietjib. V IJabljtml Ed. « \br, J. Svob oda, okar pri „zlatem orlu", v KekI pri lukarju J. P r o-iamu, v C'elotrcu pri lekarju Birn lachorju, v •*!>ljeta pri lok,»rju Aljitioviću, v Trsta pri &i§€šišito* I Glavno zastupništvo z:i »Štajersko, KoroAko in Kranjsko ' iiliriit^u ^/.iiji'inni'^ra zavarovaliu'jjii zavodsi ,,JmniHk< za ffluvnicu in dohodkc na Dunaji b trtu naznaiija javnosti, daje za svojega zastop- nika na Krunjskvin izvolilo gospoda Aleksander flruber-ja \ Ljubljani, na statviu trgu U. 1"> ((;. kr. glavna zaloga tobaka.) V Gradci, 2fi. avgustu 1H7«J. Z (izirom na ^ori stojeće oznanilo priporoča bo podpisnnoc p. t. oliiinstvn, da ^a obilno potastć a narofili zavjiiovanj naživenje, ti-r je tiiili zniiroin pripravljan v raznih oddulkih postreči vsem s pri-uu'riiiuii ruzjiisiiili. (272^1) Z odličnim Hpoštnvanjcin v hjiibijuni 2i>. avffusta inu*. Aleksander Gruber, zjistopnik „.laiuisa'' /a Kranjsko. Za Kranjsko jedino in samo pravi pri podpisaiienin 1 Polog orip;iiiuln111 Elias Howe-jevih šivalnih strojev iiuam v ^alogi l^lclj n«#l.i ivo lo jaz Originalne Singer & Grover & Bacier šivalne stroje po fabriskej ceni na debelo in drobno. lta/.un tcfja imam vedno v zalogi tndi naj-boliso inozi'in»ku airujo po jako znizanej ceni in siciir: Wlii»t'ltT A WilNun, r sti-v. il>, The Uttle U'iiiizer (zadnje na željo auH'iikaiiMkc), Tnylor, fWoriu»nln, NuitonlH, lVllcu.v A C-iblm, Kx|iichn, l.tnkolii, 4'ilin-«ler KlHtttl«, Ntrojt m» valntl itd. l'ouurt'jciii aii už» rubljeul, in ixtcčeul struji d(Lć au po "koščinah su ve da 25 do a« "/„ ct'ii'fjai. ao p nuli za 5O u „ Hlwl»eJAi lu niauj ^retlul kot »KornJI. Ttnlaj i»revitlnoMt pri i/.biri! Kiioi ti-daj solidni in dobri stroj želi, obrno ii«j bu zaupljivo na un\ jaz aoin ao vodno trudil 1 ' /. '/anesljivim postopanjom 'ihraniti inojo dobro iuno. l)r. Borchardt-ovo aromatično (dišeč«) milo ižiijlaj ■/. m-hšr, z.i olrpšanjo in popravo kožo in »kušeiHi '/oper vaukako nrsr nga na koži; v z;ip( čatoi ih izvirnib zavirkili po 42 kr. Dr. Snin dc ltontemard-ovo tiiaeča pasta za /,<>bo, ii»JHplo»iitijHi in nuj■ autisljivejSi pripomo- ček za ohranjenjo in čisrcnje zob in /obnoga nic-a; v colih in poi zavitkib [(> 70 ali 3b kr. Dr. Hartung-ovo »Ije s kitajskn skorjo za varo- \anju in . li|>.š;ui]o laa; v Kapečnti'iiih in v stoklu 8t(mpljunili Hlcklenicali po 8.') kr. Dr. Itćiiii^iiici-jev difteri kronini duh, krasna voda za liuluiiijtj ni utnivanjc, ki kropća in hitdi živilj; v izvirnih stukli-ircah po 1 gld. 2u kr. in !•> kr, Pi'of. dr. Linde-va i-astlinsU poiiinda v Stanj- šcati, poviša svit in voljnost l:is injo pripravna posebno za to, da obdrži progo laa na glavi; v izvirnih kosovih po H) kr. Italzaiuično iniio iz oljke Be odlikuje po oživ- ljuvajuci in kr. Dr. Beringuier-jcv rastiinski pripumoček za barvaiije laH, uarvn prav crno, ruj.ivo in ru- un'i.kaslo; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dl'. llai'tllllg-OVii zoljiHrmt pumada za oživljenjo in zbiijunjo mati lila; v zapučatonih in v atoklu šteuipljanih posodicah po H;> kr. Dr. Itei'inguiei'-jevo »ljc iz ztmiljišfnih korenin /.a okicpuanju in ohranjenje hitj in brado; stu- khin ci 1 gld. Dl'. Koch-OVJ boiiboni u zeljiAć, znan in sku- šen dumać pnpotnouuk. zu. prelilad, hripavoBt, zabas.mi.Bt, hripavo grlo itd.; v izviru.L škat- ljicah po 70 in !to kr. Bratov Ledarjevo balsnmitno milo iz olja ze- tuuljakih orutiov, prijtstun pripoinočfk pri uuii-vauji ni'žue in obuutljivo kože, posebno dauiain in otrokoui; po 2o kr., paket (4 kosovi H0 kr. l*ravi ti po pripoznani soliduosti in pripravnosti tuđi v našili krnjili uže priljubljeni pri-pouiooki se dobivajo: v I^jubljuu! pri Fraiiv Tertekii in lekarju lllrViiču in torntih Krli|»«*r : v Zngrebu pri lekarjih; J. J. Cejbek in Z^. Mittbacb in Flor. Ki-ralovicu; v C7eljl pri Kr. Krispcrju; v Kekl pri droglijeni Nikolu Pavačiču*, v taoriei pri lekarju A. Franzoniju; v Celov«su*prt lekarjih; Ant. Hei-nitzii, Krainerju in lvullcrju; v Kranjl pri Kajuiund Krisperju; v natriboru pri Mariji Zankl; v Trutu pri lokarjib: .1. Seravallo, K. Zanettijn, 1*. Prcndini, Fr. Vedovattu in Pavlu liocea: vBe< IJaku pri Matcvžu FiirHtu ; v VHrtkžUinu pri lekarji: A. Ilochsingerju in A. Ilalterju; v Zadru pri part'um. N. Aiulroviću; v Karlovcu pri N. Slavnicu. Predpačenjem in ponarejanjem svarimo oštro Raymond & Co., c.k. prit\ lant.tui'urn hi/tjeulisticnih cosm. stvarij v Berlinu. (07-»i) Ohranitev zdravja obstoji večjidel v čisčenji in snažnosti Bokov in krvi, ter v pospeaitvi đobrega prebavenja. To doseći je najboijši in zdatnejši pripomoćek: Dr. Rosa oživljavno mazilo. Dr. Rosa nživljavnn mazilo zad<>stuje vsem terjatvam najpopolnejš?, orio oiiclja ćelo de- Iavnw8t prebace nja, ustvarja zdravo ia čisto krv, in život pridobi zopet svojo prejšnjo mo6 in zdravje. — Ono je za vse bolezni prebavenia, poseboo za zarinjenost teka, kislo ne riganje, napihoranje, brukanje, žchulčui krč, zntiliienjt; krravnico (zlato čilo), prenatlaeenja želudca z jedili itd., gotovi in ozdravljivi priponioeek, katari si je pridobil zaradi iz vrstne ga učinka v kratkeaa času eplošno razširjenje. Velika sieklenica 1 tuli mala sleklenka "iO kr. Na stotine priznanjevalnih spisov je raz-položenih, Kazpušilja se na frankovane dopise proti poštnem povzetku na vse kraje. Gospodu B. Fragnerju v Pragi! Jaz priznavana poln hvaležnosti in kot za sveto dolžnost, poroćati, da mi je to od Vas poslano dr. lionoro oširfjccahto mazilo za mojo aedrm let trajajočo, hudo aitnično bolezen in .slabo prebačen je izvrstuo ozdravljevalo, ter da sem skoro popolnem zdrav. Ćelo leto uže nijsem mogel upravljat i srojo službo, 6" mesecer ležal sem v bolnici na Dunaji, a V8i priifomučki bili so zastonj. jedino le ta čn'z vse najizvrstnejši pripomoćek ozdravel me je strašnih in nepretrpljivih boleznij. Te-daj najsrćnejšit zahvala in prosim, da mi pri-pušljete so dve steklenici dr. Rosovega osiv-Ijevalnega mazia. Knjetan Strohmaijer, 1. r. St. Egid v Neuwaldu (v s. Av.) 30. jan. J874. Glavna zaloga: V lekarni B. Frmjnerja, Kleiuseite, na voglu Spornergasse št. 205 v Pragi. VLjubljani:prilekarj;h(Tabriol l'iccoli, Eraznius Uiršiču in Josipu Svobodi; ¥ Koćevji: pri Andrejti Braunu; v Ce- : lovcu: [>ri dr. Hauserju, ekarju, T'vc lekarnc c Arttfriji, ka kor tud i cefjidd materijalne ttacune imajo zaloijc tega oikljetol-ticga unizila. Tair.o so tuđi dobiva: Prašio univerzalno Mšdo mazilo, gotovi iu puSrUišeiii pripomoček za ozdravenje vseli prisadev, r.m in otekiin po ^ kr. in 3> kr. Mazilo za ogkšenje. Foskušeno in zaradi uniog>i zdravniških poskii8*nj znano kot najgot-tvejai pripomoćek za ozdravenje moćno oglušeaib, ter za prido-bitev poiiolnem izdubljenoga sluha. 1 stekle-nica 1 goli. av. velj. ^63-9) lzdatelj in urednik Josip Jurtic. ...■„■.■■■^-!—g=i^B^BB!B. Lastiuua in titik wNarodue Udktirue".