9 771580"372009
Številka 9
Leto 1
V Posavju generalni direktor slovenske
policije
I Na PP Brežice načelnik Urada uniformirane policije Zlatko Pirš, generalni direktor Marko Pogorevc in komandir postaje Darko Gerjevič
Generalni direktor Pogorevc je posebej izpostavil priprave na uvajanje Schengenskega sporazuma, še zlasti, ker so se nekateri hrvaški mediji razpisali, da s 1. septembrom na slovensko hrvaški meji uvajamo schengenski režim. Poudaril je, da je dejansko končana šele prva faza prilagajanja, s septembrom nadaljujejo z drugo fazo, v kateri bodo pridobljene ugotovitve iz prve prelevili v policijske načrte. In kot meni, če ne bomo zadovoljevali vseh evropskih standardov, ni nujno, da z vstopom v Evropsko unijo pričnemo tudi z njegovim izvajanjem.
...na strani II
V duhu odprtosti do javnosti se je generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc na obisku v Posavju želel seznaniti z delom policistov med turistično sezono s poudarkom na varovanju državne meje in preverjanju, ali v času dopustov delo in naloge policistov potekajo tako, kot je dogovorjeno za ta letni čas. Poudaril je, da je območje PUK varno območje, kjer policisti uspešno opravljajo svoje delo, katerega zunanjo sliko kazi slabša prometna varnost, predvsem na področju nesreč s smrtnim izidom, kjer letos beležijo 26 smrtnih žrtev.
Vroč davčni dolg!
Poletne dni še dodatno segreva objava seznama največjih dolžnikov državi, še zlasti, ker si stroka in vlada nista enotni, ali je objava podatkov kršenje davčne tajnosti. Služba vlade za zakonodajo meni, da Zakon o davčnem postopku, na katerega se sklicuje Davčna uprava RS, ki tajnost zagovarja, nima pravne podlage.
Slovenska ustava davčnim zavezancem, katerih imena so bila objavljena v medijih, omogoča, da vložijo odškodninske tožbe ali pa še dodatno vložijo kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, opozarja Društvo davčnih svetovalcev Slovenije. Društvo tudi poudarja, da je velika večina objavljenih “bombastičnih zneskov” zelo sporna, dejanski dolg vseh davčnih dolžnikov, kot menijo, znaša le 20 do 25 odstotKbv objavljenega.
Po ocenah izvedencev Davčne uprave RS, kije s sistemom izterjave sistematično začela šele lani, je pri 84 odstotkih pravnih oseb možnost izterjave dolga majhna ali
nična, le pri 16 odstotkih je možna. Pri fizičnih osebah pa je možnost izterjave nekoliko večja.
Pristojno finančno ministrstvo je svoje stališče o vprašanju dav-
čne tajnosti objavilo v javnosti šele teden dni po objavi spornega seznama. Načeloma je proti objavi, razen ob določenih predpostavkah, če davčni zavezanec
ni izpolnil svojih obveznosti.
Med dolžniki državi so na seznamu tudi dve fizični in dve pravni osebi iz Posavja.
...na strani 3
Že sedmi Mercatorjev hipermarket
Brežice - V novem Nakupovalnem centru Intermarket Brežice bodo v petek, 18. avgusta, odprli Mercatorjev hipermarket, ki bo na 3.200 kvadratnih metrih zaposloval 59 delavcev. Dobro leto od podpisa predkupne pogodbe med Mercatorjem in investitorjem Intermarket Commerce bo načrtovan projekt - novi Nakupovalni center Intermarket Brežice - oživel. Največje nakupovalno središče v posavski regiji bo obsegalo 12.500 kvadratnih metrov skupnih površin, od tega bo 9.800 kvadratnih metrov prodajnih površin. Kupce in obiskovalce centra bo pod skupno streho in z bogato ponudbo pričakalo 42 trgovskih in gostinskih lokalov ter 750 parkirnih mest.
iz vsebine...
Pod lupo
Vdor v neodvisnost medijev... ! >:^' ...stran 2
Gospodarstvo
Zapiranje Rudnika Senovo... ...stran 5
Šolstvo
Primož Kozmus, prvi brežiški športnik, ki odhaja na olimpijske igre!
Brežice - Če smo v prejšnji Številki našega časopisa na tej strani poročali, da mlademu brežiškemu atletu Primožu Kozmusu, članu AK Fit Brežice, manjka le še nekaj centimetrov, da bi ulovil olimpijsko normo, pa tokrat z velikim veseljem poročamo, da je mladi atlet normo ulovil in jo celo presegel. Primoževa disciplina je met kladiva, norma je bila 75,50 metra, on pa je orodje zalučal kar 76,84 metra.
Primož priznava, da je marsikdaj že obupal, a so mu stali ob strani starši, prijatelji in klubski tovariši, ki so ga razumeli in ga Podpirali. Predvsem pa je bil ved-Uo pri roki Vladimir Kevo, za katerega mladi atlet pravi, da je ne le njegov trener ampak tudi velik Prijatelj.
Primožu so čast in spoštovanje ob velikem uspehu izkazali tudi ha Občini Brežice;. mladega Športnika so sprejeli, mu čestitali 'u ga nagradili. Ob tem pa je
Milena Jesenko, podžupanja občine Brežice, ki je v odsotnosti župana sprejela oba atleta, poudarila, da je občina lahko upravi-
Primož Kozmus in Vladimir Kevo
čeno ponosna na mladega športnika. Obljubila je tudi, da mu bodo stali ob strani.
Sicer pa Primož upa, da bo v
Sidneyu uspešen, rad bi prišel v finale, ob tem njegov trener pra-vi:”Če mu ne uspe tokrat, mu bo pa drugič, kajti prepričan sem, da je Primož eden tistih redkih športnikov, ki bo olimpijske igre videl vsaj še štirikrat če ne celo petkrat.” Naj se uresničijo njegove besede!
Tik pred zaključkom redakcije pa smo zasledili novice, da Olimpijski komite Slovenije (OKS) zahteva dodatna potrdila o pomembnosti mitinga, na katerem je Primož dosegel olimpijsko normo.
Vendar nam je predsednik Atletske zveze Slovenije Boris Mikuš zatrdil, da je Primož izpolnil najstrožji kriterij, saj je dosegel normo A in OKS so bila posredovana vsa potrdila, tudi dodatna, tako da Primožev odhod v Sidney ne bi smel biti vprašljiv.
...na strani 10
Vpis v Višje strokovne šole...
...stran 7
Kultura
150 let kapelske godbe. ...stran 8
Glasba
Intervju s Tunkami... ...stran 9
Kmetijsko - živilski sejem
Gornja Radgona - Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni tečejo zadnje priprave na letošnji že 38. kmetijsko - živilski sejem, ki bo potekal od 26.avgusta do 3.septembra. Na njem se bo predstavilo 1500 razstavljalcev iz 26 držav. V okviru sejma bodo pripravili tudi 17 strokovnih razstav, več strokovnih posvetov, predavanj in pogovorov ob okroglih mizah. Na ogled bo bogata ponudba živil, sredstev in materialov za predelavo, strojev in opreme za živilsko predelovalno industrijo, semen ter sredstev za vzgojo in zaščito rastlin. Po besedah direktoija Pomurskega sejma Janeza Erjavca je sejem na prelomu tisočletja zelo pomemben za našo državo, ki jo čakajo novi izzivi, predvsem pa še za slovensko kmetijstvo, ki je prav tako na prelomnici razvojnih poti predvsem paradi vključevanja v Evropsko skupnost. J.K.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264
POD LUPO
Odslej polletni nadzori gospodaijenja z občinskim denarjem
Zupani morajo ob polletju poročati o izvrševanju proračuna
Posavje - Zakon o javnih financah zavezuje župane, da julija občinskim svetom poročajo o izvrševanju proračuna. To vsem v posavskih občinah ni uspelo. V Občini Sevnica so poročilo o izvrševanju proračuna gladko potrdili, to je uspelo tudi svetnikom v Krškem, čeprav se ob polovici leta ukvarjajo s pomanjkanjem pričakovanih prihodkov. V Brežicah je vprašanje proračuna očitno še težje, saj edini še niso sprejeli poročila o izvrševanju, obravnavali pa naj bi ga zadnje dni avgusta.
Najmlajši zgled drugim
V sevniški občini, kjer seje potekajo navadno brez zapletov in večjih razprav, je bilo tako tudi pri sprejemanju poročila o polletnem izvrševanju proračuna. Kot je dejal župan Kristijan Janc ob predstavitvi na seji zadnje dni julija, pri izvrševanju proračuna ni bilo pomembnejših težav. Opozoril je, da so upoštevali navodila revizorja, ki so ga naročili ob prevzemu pred poldrugim letom, in izkušnje so bile zelo dobrodošle. Proračun Občine Sevnica z rebalansom, ki je bil potrjen zaradi nakupa prostorov za občinsko knjižnico, znaša milijardo in 671 milijonov tolarjev.
Direktor občinske uprave Zvone Košmerl pravi: “Že ob sprejetju je bil proračun načrtovan realno, z znanimi viri in predvidljivo višino sredstev. Zato je tudi realizacija prihodkov v prvem polletju 48-odstotna, s tem da še nismo prejeli vseh načrtovanih državnih sredstev in realizirali kredita iz rebalansa v višini 35 milijonov. Če bi realizirali posojilo, bi prihodki znašali nekaj več kot polovico načrtovanih sredstev.”
Kot ugotavlja, sevniška občina posluje normalno in pravočasno izpolnjuje večino svojih obveznosti. Pojasnil je še, daje bilo v prvi polovici leta le nekaj več kot 776 milijonov odhodkov, kar pomeni dva odstotka manj kot prihodkov. Presežek proračunskih sredstev iz prvega polletja v višini 32 milijonov tolarjev so prenesli v proračun za drugo polletje. Na odhodkovni strani proračuna se večina postavk giblje v pričakovanih okvirih 50 odstotkov za delo občinske uprave, javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb. Tudi krajevnim skupnostim je izplačana polovica dodeljenega denarja tako kot, zagotavljajo, vsem drugim. Letos so opravili večino načrtovanih del, kot so ureditev parkirišč, Prvomajske
ulice, asfaltne prevleke, javne razsvetljave in tudi kolesarske steze. S sredstvi za uporabo stavbnega zemljišča se plačujejo tudi zimsko in letno vzdrževanje ulic v mestu ter čiščenje in vzdrževanje zelenih površin. Opozarjajo še, da so vsa dela doslej tudi plačali.
V Krškem zaostajajo v izvrševanju proračuna
To velja tako za prihodke kot za odhodke oziroma obveznosti občinskega proračuna. Sicer pa so člani občinskega sveta, ko so na eni izmed sej sprejeli odlok o proračunu Občine Krško za leto 2000, potrdili tudi način njegovega izvrševanja. Okvir za oblikovanje letošnjega proračuna je sestavljen iz možnih prilivov in odlivov proračunskega denarja. Čeprav so nekateri že med sprejemanjem odloka opozarjali, da bo težko zagotoviti zlasti prilive in tako skoraj nemogoče realizirati prihodke 3 milijarde in 735 milijonov tolarjev, je predvsem na podlagi izjav župana in strokovnih služb Občine Krško obveljalo, da bo načrtovana vsota prihodkov občinskega proračuna zagotovljena, medtem ko naj bi bilo odhodkov kar za 3 milijarde in 791 milijonov. Tako naj bi načrtovani primanjkljaj oziroma zadolžitev proračuna za leto 2000 znašala 55,7 milijona tolarjev.
Toda pokazalo seje, da so bile napovedi morda le prezgodnje. V izvrševanju proračuna se je vsaj za prvo polletje nedvomno potrdilo, da Občini Krško ni uspelo zagotoviti predvidenih sredstev in je do 30. junija občinski proračun, kar zadeva prihodke, realizirala komaj 40-odstotno. To nominalno znaša 1,490 milijarde ali skoraj 400 milijonov tolarjev manj od načrtovane realizacije. Občina je ustvarila največ prejemkov iz davčnih prihodkov, in sicer 664 milijonov, iz nedavčnih prihodk-
ov 448 milijonov, transfernih in kapitalskih prihodkov 377 milijonov ter z zadolževanjem 80 milijonov.
Odhodki občinskega proračuna kažejo skoraj zrcalno sliko. V prvem polletju so bili v višini milijarde in 518 milijonov skoraj za 30 milijonov večji od prihodkov v istem obdobju, realizirani so bili 40-odstotno, kar je prav tako skoraj 400 milijonov manj od načrtovane realizacije. Največji delež izdatkov pripada oddelku za družbene dejavnosti, in sicer 635 milijonov, sledijo oddelek za gospodarsko infrastrukturo (430 milijonov), oddelek za gospodarske dejavnosti s 67 milijoni in komaj 26-odstotno realizacijo ter oddelek za okolje in prostor s 15 milijoni in prav tako skromno 28-odstotno realizacijo.
Številke v Brežicah kažejo nelikvidnost
V Občini Brežice so nam povedali, da izvrševanje občinskega proračuna v letošnjih prvih petih mesecih glede na realizacijo po bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja kaže, da tako na prihodkovni kot odhodkovni strani ne bo mogoče v celoti realizirati sprejetega proračuna. Od načrtovanih prihodkov 2 milijardi in 118 milijonov jih je realiziranih le 37 odstotkov, skoraj enak je tudi odstotek porabe, skupaj pa je ob prvem polletju nastalo za skoraj 11 milijonov dolga. Ob koncu meseca je evidentiranih še za 88 milijonov neplačanih obveznosti, kar kaže na nelikvidnost občinskega proračuna. Kot je v sodelovanju z županom Vladom Deržičem povedala vodja oddelka za proračun in finance Maksimiljana Stanič, se odstopanje od načrtovanih prihodkov kaže na področju odprodaje občinskega premoženja, kjer
ne bo mogoče realizirati predvidene odprodaje nekaterih objektov kljub večkratnim razpisom.
Manjši bo tudi priliv sredstev iz državnega proračuna, predvsem iz sofinanciranja vlaganj na področju družbenih dejavnosti. Na nelikvidnost občinskega proračuna in hkrati izpad prihodkov vpliva predvsem manjši priliv sredstev iz komunalnih pristojbin na mejnih prehodih, ki so v preteklih letih sestavljala precejšen del prihodkov občinskega proračuna. Da bi znova uredili plačevanje teh pristojbin in njihov nadzor, je občinski svet pred mesecem sprejel odlok o obveznem plačilu komunalnih dajatev, v zvezi s tem pa bodo organizirali tudi redarsko službo.
Odhodki so bili v obravnavanem obdobju v splošnem v okviru sprejetega načrta. Med izvrševanjem občinskega proračuna so se pojavile nove obveznosti, ki terjajo dodatna sredstva in povečanje odhodkov, predvidena sredstva pa ne bodo zadoščala tudi za nekatere programe, pojasnjuje vodja oddelka. Dfcnar iz proračunskih rezerv, ki je namenjen izključno za odpravljanje posledic naravnih nesreč, v prvih petih mesecih ni bil porabljen, bo pa zagotovo v prihodnje zaradi velike škode, ki jo je pred nedavnim povzročila suša.
Staničeva še opozarja, da že petmesečna realizacija kaže na razhajanje med prihodki in proračunskimi obveznostmi, zato že potekajo pospešene dejavnosti za načrtovano odprodajo premoženja in priprave za izdelavo rebalansa. Z njim bodo določeni programi, katerih izvedba se bo prenesla v prihodnje leto, plačila že opravljenih programov, ki se bodo prav tako prenesla v prihodnje proračunsko leto, in zadolževanje.	s
Suzana Vahtarič
SavaGlas, 16.8.2000
komentar
Poskus vdora v neodvisnost medijev?
Dobra dva meseca nazaj smo jo dobili. Novo vlado namreč. Ta je dokaj hitro, kar je za njen okrnjen mandat razumljivo, posegla tudi v sloveaski medijski prostor. Najprej je časnik Finance 26.junija objavil, da naj bi predsednik Uprave Telekoma Matjan Podobnik od Bojana Petana, predsednika Uprave DZS, ki je največji posamični lastnik Dnevnika d.d., zahteval, da zamenja glavnega in odgovornega urednika Zlatka Šetinca Podobnik je to takoj zanikal. Kakorkoli že - iz vrst nove vladne koalicije naj bi v tistih dneh prišle zahteve, da naj bi se preko deležev, ki jih ima država v nekaterih državnih skladih, skušalo sprožiti kadrovske zamenjave, na udaru sta bila predvsem Delo in Dnevnik, in s tem poseči v uredniško politiko medijev.
Dvignil se je medijski prah. Oglasila se je stroka In vlada Namen slednje naj ne bi bila težnja po provladnem časopisu, ampak želja ustvariti drugačen medijski prostor - bolj odprt in uravnotežen. Želela naj bi doseči pluralnost medijskega prostora Se je naša oblast zbala odziva iz Bruslja? Je ugotovila da je to vendarle preveč transparentno poseganje v neodvisnost medijev?
A glej, ne dolgo za tem se je pojavila ideja o ustanovitvi Sklada za medije. Državni sklad naj bi bil vključen v nov medijski zakon. Financiral naj bi se iz proračunskih sredstev, letno naj bi šlo za milijardo tolaijev. Sklad naj bi imel Upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov parlamentarnih strank, predsednik bi bil minister za kulturo, za razporejanje sredstev pa bi imenovali neodvisne strokovne komisije.
In če smo že pri predlogu novega medijskega zakona, ki je pred drugo parlamentarno obravnavo, je še kako umestno omeniti opozorilo, ki ga je na nedavni javni razgrnitvi mnenj izpostavil Gojko Brvar kot predstavnik Društva novinarjev, da si je politika na široko odprla vrata z določilom, da Svet za radiodifuzijo podredi Agenciji za radiodifuzijo, njenega generalnega direktorja pa imenuje vlada
Pomembno je to, da člani Sveta ne morejo biti funkcionaiji in zaposleni v državnih organih, poslanci, člani vodstev političnih strank in zaposleni v RTV organizacijah in še pomembneje, daje Svet pri svojem delu neodvisen in samostojen. V dopolnilu novega medijskega zakona pa naj bi bil podrejen vladi. Sedanji Svet za radiodifuzijo kot tudi bodoči Sklad za medije naj bi torej pluralizirala slovenski medijski prostor in bila hkrati podrejena vladi. Ironično potemtakem zveni dejstvo, da naj bi bili mediji instrument za nadzor delovanja oblasti. Želimo si, da bi za tem predlogom stali le dobri nameni, kot vlada sicer zatrjuje, in da bi del milijardo težke pogače odrezali tudi lokalnim medijem, predvsem nekomercialnim radijskim postajam, do katerih se država do sedaj zares ni izkazala.
Če se ozremo v zgodnja devetdeseta leta, ne moremo mimo nespametnega, in bojda tudi brez zakonske podlage, podeljevanja frekvenc komercialnim radijskim postajam.
Leta 1994 je bil ustanovljen Svet za radiodifuzijo, katerega predsednica Sandra Bašič Hrvatin je tudi predlagala zamrznitev dodeljevanja frekvenc komercialnim radijskim postajam, ki potreb javnosti po informiranosti v primerjavi z nekomercialnimi gotovo ne zadovoljujejo. Njen predlog ni bil podprt Iz teh razlogov naj bi se lotila tudi priprave nacionalnega programa razvoja radiodifuzije. Sandra Bašič Hrvatin, profesorica na Fakulteti za družbene vede, ki se ukvarja z raziskovanjem slovenskega medijskega prostora, se ne ukvarja samo z zaščito medijev, ampak kot smo lahko pred kratkim prebrali v Delovi Sobotni prilogi, meni, daje potrebno zaščititi tudi javnost Predlaga ustanovitev medijskega sveta, kjer bi bili predstavniki no-vinaijev, založnikov in civilne družbe. Svet naj bi bil neodvisen organ, ki naj bi ščitil pravice javnosti, predvsem navadnih državljanov.
In še mimo pomembnega dejstva medijski ljudje ne moremo - to so poleg političnih tudi ekonomski pritiski. Nekateri oglaševalci, ki v mediju naletijo na kritičen prispevek o svojem podjetju, enostavno odpovejo oglaševanje. O profesionalnem odnosu jim je nesmotrno predavati. Največji dobiček medijev so poslušalci, gledalci in bralci. Prav oni prveustveno krojijo usodo medijev. Največjo škodo medijem lahko povzročijo le slednji. In mediji zares niso krivi za včasih popacana ogledala političnih elit oz. družbe nasploh.
■	Lidija Kostevc
mnenja, odgovori, popravki...


Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom cxlgovome jizične osebe ( tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94 ) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
Kam med počitnicami?
Posavje je razgibana pokrajina. Meni je všeč. Če odmislim tistih nekaj objektov, ki so objektivno moteči v tipično ruralnem območju, je pri nas kar lepo. Toda marsikomu tudi naravne lepote in zanimivosti niso dovolj. Včasih iščemo nekaj več. Predvsem mladi smo željni avantur, potovanj in presenečenj, ki jih ta največkrat prinašajo. Tudi pred letošnjimi počitnicami sem razmišljala, kako bi jih čim bolj aktivno preživela, saj so zadnje pred vpisom na visokošolski študij. Večina nas je vsaj nekaj dni že bila v morskih letoviščih, nekateri se tja še odpravljajo, nekaj pa bo gotovo tudi letos takšnih, ki bodo svoj prosti čas med poletjem preživeli kar
doma. In ker bom tudi sama preostanek poletja preživela v domačem kraju, sem želela pridobiti kar največ informacij o manj znanih posavskih turističnih destinacijah in bila prijetno presenečena nad ponudbo. Zvedela sem, da imamo na širšem območju Posavja več kot dvajset turističnih kmetij, s pomočjo vašega časopisa sem se seznanila o bazenih in drugih kopališčih, tudi divjih, ki jih premore naš prostor. Toda pred dnevi, ko smo se v družbi z vrstniki pogovarjali, kako in kje preživeti nekaj dni naših počitnic, sem spoznala, da mladi pravzaprav sploh ne vemo, da lahko tudi v Posavju najdemo tisto, kar iščemo nekaj sto kilometrov od svojega doma. Sprostitev in zabavo. In to v domačem kraju. Sliši se neverjetno, kajti do
sedaj nas je bila večina prepričanih, da tega pri nas pač ne gre iskati, ker tega preprosto menda ni. Kakšna zmota! Morja res nimamo, toda odslej bom znala ceniti tudi vse to, kar nam tu lahko ponudijo narava in naši ljudje. In tega ni tako malo, le vedeti je treba, kaj si sploh želiš. Kam med počitnicami? Na morje, je verjetno prvi odgovor večine, toda sama bom odslej svoj prosti čas gotovo velikokrat preživela tudi nekje na Gorjancih ali Bohorju, morda na Dolenjskem ali pri kakšni družini na kmetiji, kjer zna biti veliko lepše, kot si morda to v prvem trenutku sploh lahko predstavljamo.
Veronika Praznik, Krško
Kam pravzaprav gredo ilegalci?
Vsak dan zasledujemo poročila o množičnih ilegalnih prehodih državne meje. Kitajci, Vietnamci, Iranci, Pakistanci, Romuni, Ukrajinci, Moldavci, Bosanci in še in še bi lahko našteval. Kam pravzaprav potujejo vsi ti ilegalni "turisti" in s kakim namenom?
Ali jih v takšne avanture dejansko silijo ekonomska stiska in pomanjkanje
demokracije v njihovih državah, ali so morda razlogi za takšna početja tudi drugačni, za nas še bolj zaskrbljujoči?
Kdor namreč prebira tuji tisk in morda gleda tuje televizijske programe, je lahko že večkrat slišal ocene raznih strokovnjakov, ki opozarjajo tudi na drug problem; problem agresivnega ilegalnega priseljevanja v evropske države z namenom organiziranja in delovanja v terorističnih skupinah. Če vemo, da se v Evropo vsako leto priseli nekaj milijonov neevropejcev, za mnogimi pa se največkrat izgubi vsaka sled, nas to upravičeno lahko zelo zaskrbljuje. Terorizem postaja vse nevarnejši in bojim se, da se mu tudi Slovenija ne bo mogla v celoti izogniti. Avstrijski in nemški varnostni organi v boju proti terorizmu nadvse uspešno sodelujejo in so lahko za Zgled vsem drugim. Pričakujem, da se jim bodo v njihovih akcijah še bolj kot doslej, pridružili tudi slovenski policisti in kriminalisti. Za našo mlado državo in relativno maloštevilen slovenski narod bi bilo to skoraj nujno potrebno. Tega, da se noč za nočjo po naših gozdovih in vaseh klati na stotine ilegalcev, nikakor ne bi spieli dovoliti.
Boris Preskar, Krško
Prijazna trgovka
Že nekaj tednov nas spet pošteno greje sonce. Toda, tudi poleti je potrebno redno opravljati vsakodnevna opravila, ki pa jih v takšni vročini ni lahko. Med temi je gotovo na prvem mestu nakupovanje dnevnih potrebščin. Naše trgovine so v večini moderno opremljene, bogato založene, v njih pa lahko srečujemo takšne in drugačne trgovce in trgovke. Sama sem pred nedavnim naključno obiskala trgovino na podeželju. Prijetno in z dokaj preprostim razporedom artiklov. Že ko sem vstopila, sem občutila, da prostor ni ohlajen, a me je v njej vseeno prijazno pozdravila trgovka in mi ponudila izbiro. Še več. V nadaljevanju sva prav prijetno pokramljali in na moje veliko presenečenje je ta prijaznost ni minila vse do mojega odhoda in prijaznega pozdrava.
Med vožnjo domov sem razmišljala o dogodku in se spomnila, kako so mnogokrat veliko bolj neprijazne trgovke, ki imajo nekoliko boljše delovne pogoje. Tiste, ki delajo v večjih nakupovalnih središčih. Saj nočem obsojati in nasploh je moje mišljenje o naših trgovkah zelo dobro, a se včasih najde izjema. Na tej in na oni strani.
Lucija Meserko, Brežice
Popravek
V časopisu SavaGlas številka 8 je v prispevku z naslovom Prenova brežiških cerkva, objavljenem na strani 5, prišlo do napake.
In sicer je v tretjem odstavku prispevka, kjer je zapisa-no:”Glede na to, da obnovi obeh cerkva pomenita velik finančni zalogaj...”, potrebno pojasniti, da župnija Brežice financira obnovo farne cerkve sv. Lovrenca izključno z lastnimi sredstvi, medtem ko je za obnovo cerkve sv. Roka 50 % prispevala država, 30% občina Brežice in 20% župnija Brežice.
Za napako se .prizadetim opravičujemo!
TEMA
V Sloveniji in v Posavju je davčnih neplačnikov relativno veliko
Ali se državljanom iz naslova davčnega dolga
obeta nov javni dolg?
Stališče Davčne uprave RS, da so davčne odločbe in seznam davčnih dolžnikov davčna tajnost, po mnenju službe vlade za zakonodajo tudi v 36. členu Zakona o davčnem postopku nima pravne podlage, je sklenila Vlade RS na seji prve avgustovske dni. Morda je vprašanje objave seznama dolžnikov upravičeno z moralnega stališča, s pravnega stališča pa je vsaj do )ravnomočnosti odločbe vse prej kot na mestu, menijo davčni svetovalci. Po 36. členu omenjenega zakona se podatki, ki jih davčni zavezanec v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, štejejo za uradno tajnost in nikakor iz tega ne izhaja, da bi to veljalo le do trenutka, ko bi bila odločba izvršljiva. Vprašanje - ali višina davčne obveznosti, ki je ugotovljena v davčnem postopku, res ne predstavlja takšnih podatkov, ki bi se morali varovati kot davčna tajnost - se po mnenju davčnih svetovalcev v pravni državi sploh ne bi smelo postavljati.
Tajnost podatkov namreč zahteva Zakon o davčnem postopku in njihova objava bi bila mogoča le v primeru spremembe zakona, je v odmevih na zakuhano vročo kašo dejal predsednik Društva davčnih svetovalcev Slovenije Ivan Simič. Davčni svetovalci neplačnikov ne zagovarjajo, trdijo le, da imen ne bi smeli objavljati, preden ni bi bila ugotovljena krivda, meni. Ob tem se davčni svetovalci tudi sprašujejo, od kod vladi pristojnost, da odloča o razlagi zakonodaje.
Društvo opozarja, daje velika večina objavljenih “bombastičnih zneskov” zelo sporna, dejanski dolg vseh davčnih dolžnikov po njihovem mnenju znaša le 20 do 25 % objavljenega.
Finančno ministrstvo “za” objavo
Teden dni je potrebovalo finančno ministrstvo od seje vlade z obravnavo te vsebine, da je vladi posredovalo svoje stališče do vprašanja davčne tajnosti. Kot navajajo, že Zakon o splošnem postopku omejuje vpogled v upravni (tudi davčni) spis “zgolj za osebe, ki izkazujejo pravni interes”. Po omenjenem 36. členu Zakona o davčnem postopku pa, ko davčni organ izda odmerno odločbo oz. sprejme davčni obračun, je oboje davčna tajnost do trenutka izvršljivosti oz. v primerih, ko je bila •zoper odločbo vložena pritožba, do dokončnosti odločbe.
In če davčni zavezanec ni izpolnil svojih obveznosti? V takem primeru, meni finančno ministrstvo, “je v javnem interesu, da se podatki o takih davčnih zavezancih in njihovih obveznostih objavijo oz. so dostopni javnosti. Za to morajo biti izpolnjene določene predpostavke, in sicer da je od-
ločba izvršljiva, če pa je bila zoper njo vložena pritožba, pa mora biti ta dokončna in izvršljiva.”
Med sto največjimi dolžniki -Posavci
Visoko na vrhu celotnega seznama med zasebniki je Mariborčan Zoran Trifunovič z 2,587 milijarde tolarjev dolga. In še največji dolžnik med podjetji - Železarna Ravne z nekaj manj dolga, 2,230 milijarde tolarjev. Na seznamu največjih davčnih dolžnikov, sicer ne v samem vrhu, se pojavljata tudi dve posavski fizični osebi in dve podjetji. Med zasebniki s po 31 milijoni tolarjev dolga Xhavit Gjoshi in Valentin Jenškovec. 99 milijonov dolguje podjetje Januš d.o.o.iz Kostanjevice, visoko med dolžniki je tudi Videm Krško z več kot 240 milijoni tolarjev davčnega dolga.
Med zasebniki je bil edini dosegljiv in je privolil v pogovor Xhavit Gjoshi, brežiški podjetnik, kije bil lastnik gradbenega podjetja. To na papirju še vedno obstaja, pravi, a mu je država pobrala vse, kar je bila uradno njegova lastnina. Zdaj se vrti v začaranem krogu, ko podjetje zaradi neporavnanega dolga ne more funkcionirati, ker ne more delati, iz nastale situacije ne vidi izhoda.
Dolg državi priznava, a ne na ocenjenih 31,7 milijona tolarjev, njegova glavnica, kot pravi, znaša
dobrih 10 milijonov tolarjev. Te je pripravljen poravnati, obresti nikakor ne. S tem namenom je tudi že posredoval na brežiški Davčni upravi. Kot pravi, bi bil dogovor v interesu obeh, tako njega
delo, kot je gradbeništvo, nima olajšav v zimskem času, ko dela ni. Zdaj ko je suša na primer, opozarja, država prizadetim pomaga, privatnikom pa takoj stopi za vrat. Ob stečajih d.o.o. pa se po drugi
Podjetje Vipap Videm Krško
kot države, a je ta gluha za njegovo razmišljanje.
“Obresti na obresti so me uničile, dolg sem nekaj časa sicer plačeval, a kaj ko država ne vpelje finančnega reda.Če ti država ne da, tudi ti njej nimaš kje vzeti, če tebi ne plačujejo, tudi ti ne moreš plačati, z davkarijo pa ne moreš kompenzirati. Po eni strani to anarhijo država dovoljuje, po drugi ti ne da dihati. Kje je tu korektnost”, se sprašuje Gjoshi. Kot pravi, je nelogično, da sezonsko
“Slovenska ustava davčnim zavezancem, katerih imena so bila objavljena v medijih, omogoča, da vložijo odškodninske tožbe ali pa še dodatno vložijo kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Uslužbencem Davčne uprave, ki so omogočili objavo dolžnikov, pa bi morali izreči ukrep prenehanja delovnega razhierja in ugotoviti njihovo odškodninsko odgovornost. To namreč nalaga Zakon o davčni službi, ki prepoveduje uporabo službenih podatkov v neslužbene namene”, opozaija Društvo davčnih svetovalcev Slovenije.
strani posamezniki nesramno bogatijo. Zato meni, da ne bi smeli vseh dolžnikov zmetati v en koš in če so seznam že objavili, bi morali ločiti dejanski dolg od obresti. Sicer pa še dodaja, da je objava seznama dolžnikov nekaterim povzročila velike težave; sam ni videti prizadet, čeprav meni, da je objava le nabiranje političnih točk v predvolilnem vzdušju.
V Krškem med neplačniki prednjači podjetjeVidem
Vendar pa primer Vidma nikakor ni enostaven. Čeprav je bilo javno objavljeno, da podjetje Videm, očitno s sedežem v Krškem in matičnim davčnim uradom v Brežicah, državi dolguje preko 240 milijonov tolarjev, nam ni uspelo ugotoviti, kdo je pravza-
prav pravi dolžnik.
Znano je namreč, da je bil v Tovarni celuloze in papirja Videm Krško v začetku devetdesetih uveden stečajni postopek, v tem času je podjetje Vitacel sicer ohranjalo proizvodnjo, a je bila tovarna po odločitvi upnikov in stečajnega upravitelja Branka Ogorevca spomladi 1996 za 35,5 milijona DEM prodana češkemu lastniku. ICEC Videm je kot lastnik tovarno upravljal dve leti in jo nato prodal češki Poštni banki. Od takrat se podjetje imenuje Vipap Videm Krško in trenutno zaposluje nekaj čez tisoč delavcev.
Vipap Videm Krško nima davčnega dolga
“240 milijonov tolarjev davčnega dolga ni v nikakršni povezavi z našim podjetjem Vipap Videm Krško,” je pojasnil tehnični direktor podjetja Miloš Haber-nal. “Vse obveznosti do delavcev in države redno in tekoče poravnavamo. Naše poslovanje vsako leto pregledajo ugledni revizorji svetovno priznane finančno - svetovalne ustanove Priče & VVater-house in do sedaj še nikoli nismo bili opozorjeni na kakršnekoli napake ali pomanjkljivosti, ki bi se morebiti lahko zgodile pri takšnem obsegu poslovanja, kot ga izvaja Vipap Videm Krško. Povem lahko tudi to, da smo za letošnje leto našim lastnikom že predlagali rebalans plana in predlagali povišan dobiček v višini 20 milijonov DEM, kar nedvomno pove, da podjetje dobro posluje. Odslej je naša prioriteta vlaganje v proizvodnjo in modernizacija tehnoloških sistemov posameznih segmentov, ki sestavljajo tovarncf kot celoto,” je med drugim povedal tehnični direktor podjetja Vipap Videm Krško Miloš HabemaL
Kako je z ostalimi davčnimi neplačniki v Posavju
Tako, kot nam še ni uspelo ugotoviti, kateri “Videm” dolguje državi skoraj četrt milijarde tolarjev, je bilo skoraj nemogoče ugotoviti, kdo je lastnik podjetja Januš d.o.o. Kostanjevica na Krki in kje se nahaja. Po nekaterih informacijah omenjeno podjetje, ki državi dolguje dobrih 99 milijonov SIT, sploh ne obstaja več. Videti je, da nima naslova sedeža podjetja, elektronskega naslova, celo telefonske številke in številke telefaksa nima.
Skratka, nekdo, ki državi dolguje skoraj cel milijon nemških mark, sploh ne obstaja. Toda, to nikakor ne pomeni, da ta pravna oseba nikoli ni obstajala. Gotovo je, a je bilo očitno modrejše “svoje pospraviti”, državne finančne primanjkljaje pa bodo pokrivali davkoplačevalci, torej državljani.
Kaj bo z izterjavo po nekaterih podatkih okrog 80 milijard SIT davčnega dolga, je težko napovedati. Kljub temu da so na DUR-SU že lani ustanovili oddelek za izterjavo davčnega dolga, jim od dolžnikov več kot 20 milijard SIT letno očitno ne bo uspelo izterjati. Kako hitro pa bo nastajal novi dolg in v kakšnem obsegu bo obremenjeval državne finance, lahko le slutimo in ob tem upamo, da se v nekem prihodnjem času ne bo spet našel kdo, ki bo sanacijo celotnega davčnega dolga prevalil na pleča davkoplačevalcev.
Nekaj podobnega se je v minulih letih v Sloveniji že prevečkrat dogodilo.
Suzana Vahtarič, Danilo Koritnik
Lili Videnič, zobna asistentka iz Brežic: Strinjam se s tem, da so objavili imena tistih, ki so dolžni že dalj časa in jim je rok plačila že potekel, ne strinjam pa se, da so oziroma bodo objavili tudi imena tistih, ki še imajo čas Za plačilo do konca leta. Tisti, ki jim uradni rok za plačilo še ni potekel, po mojem mnenju niso še nič zagrešili in potemtakem tudi vsota, ki so jo dolžni, ne igra nobene vloge. Menim, da bi morali biti vsi enaki pred zakonom - če ne bom plačala davkov pravočasno, me bodo terjali - kajti vsi ima-nio po zakonu isti rok za plačilo davkov, ti ljudje oziroma pravne °sebe, ki so dolžne ogromne vsoto, pa menijo, da so nad zakonom " in ravno to ni prav.
Franc Škoda, podjetnik -vrtnar z Rake: Obveznosti do države poskušam izpolnjevati redno, toda zgodi se, da mi to kdaj tudi ne uspe. Iz Davčnega urada me o tem v kratkem času obvestijo in zagrozijo z blokado žiro računa. Ni mi razumljivo, da nihče od pristojnih, ki so sproti ugotavljali vse te nepravilnosti, ni pravočasno reagiral. Osebno nisem ravno za to, da se podatki o davčnih neplačnikih javno objavljajo, saj bi za urejanje teh zadev država morala pravočasno in predvsem učinkovito poskrbeti. Na zahodu, predvsem pa v Nemčiji in Avstriji, kjer sem si nabral nekaj delovnih in strokovnih izkušenj, se kaj takega gotovo ne bi moglo zgoditi. Vsega bi bilo konec že pri dolgu le nekaj mark.
Ivan Kapušin, upokojenec iz Brežic: Mislim, da je popolnoma prav, da se objavi seznam davčnih dolžnikov, ker če bi, na primer, želel poslovati z njimi, bom tako zvedel, koliko so ti ljudje pošteni in ali je z njimi sploh smiselno poslovati. Drugi, po mojem mnenju zelo močan argument, ki govori v prid temu, da se objavijo imena davčnih dolžnikov, pa je ta, da če država od mene, ki sem mali davkoplačevalec, izterja vsak tolar, ki sem ji ga dolžan, mora biti dosledna tudi do drugih, ki so dolžni veliko več. Kljub temu, da imajo nekateri od dolžnikov sicer zakonski rok za plačilo do konca leta, naj njihova imena objavijo kar zdaj, če ne bo vsa stvar zastarala in bo to v posmeh državi - pravni državi.
Aleš Rihtar, podjetnik, lastnik mizarskega servisa iz Sevnice: Davčna politika v naši državi je verjetno taka, kot v drugih tranzicijskih državah v Evropi. Po vpeljavi davka na dodano vrednost so se mnogi moji kolegi pritoževali, da pristojni iz Davčnega urada zahtevajo pravočasno plačilo davka, ne zanima pa jih, ali dobimo podjetniki in obrtniki svoje storitve sploh plačane in kdaj. Podpiram način, da se večje davčne neplačnike po preteku vseh rokov javno objavi, saj smo manjši podjetniki v verigi poslov največkrat prve žrtve. V modernem svetu je pač tako, da si večina za poslovne partnerje poskuša izbirati resna in verodostojna podjetja, zato je dobro vedeti, s kom posluješ.
Andrej Jelčič, obrtnik iz Stare vasi na Bizeljskem: Osebno davke redno odvajam in mislim, da v državi ni reda na tem področju. Mali obrtniki, zlasti začetniki, morajo vse takoj plačati, država pa ne skrbi za tiste, ki se v nekaj na novo podajajo. Večjim in tistim, ki so že znani, ni problem in imajo vse privilegije, ob tem pa se nekaterim še uspe izmuzniti skozi sistem.
Menim, da davki zavirajo razvoj obrti in da bi morala država biti bolj odprta do tistih, ki res živijo od svojih žuljev. Nesmiselno je, da država podpira tiste, ki že tonejo in tako še dodatno trošijo denar. Menim, da je prav, da se ve, kdo kaj dolguje, vprašanje pa je, če bo kdo od teh tudi kaj plačal.
Laura Rueh, gostinska delavka v družinskem lokalu v Brežicah: V zadnjem letu od uvedbe davka na dodano vrednost so se odvajanja za davke povečala. Sicer pa menim, da svoje dolgove moraš plačati, temu nobena družba ne pobegne. Tako kot položnice v domačem gospodinjstvu; če ne plačaš elektrike, ti jo odklopijo.
Mislim, daje v redu, da so objavili sezname dolžnikov. Letnemu času primemo nisem toliko spremljala dogajanja okoli zgodbe davčnih dolžnikov, sicer pa nisem prepričana, da se bo zaradi objave seznama kdo odločil za plačilo. Pri nas je že tako finančna nedisciplina in se vse vrti v začaranem krogu.
POD LUPO
Ustavno sodišče razveljavilo dopolnitve zazidalnih načrtov
Simbol Brežic dobiva novo vsebino, duhove pa burijo posekane smreke
Občina Brežice: “Razveljavitev ne vpliva na njihovo izvajanje”
Brežice - Ustavno sodišče RS je na zahtevo vlade razveljavilo spremembe in dopolnitve 18 zazidalnih načrtov brežiške občine, predlaganih leta 1996. V občini pravijo, da jih je že ob njihovi objavi v Uradnem listu RS pred štirimi leti pristojno ministrstvo obvestilo, da načrti niso zakoniti, zato jih niso izvajali.
Gre za isto vsebinsko spremembo vseh 18 zazidalnih načrtov, s katerimi so takrat poskušali ugoditi željam vlagateljev, kajti starejši načrti niso dopuščali nikakršnih odmikov predvidenih gabaritov. Predlagane spremembe pa so predvidevale prav “manjše odmike”, ki so jih določili v posebnem pravilniku, je pojasnil takratni tajnik Občine Brežice Ferdo Pinterič. Za te spremembe so se odločili, ker je bilo pri večini dokumentacije težko ugoditi zahtevam investitorjev, saj jim zazidalni načrti niso ustrezali. Toda ustavno sodišče v obrazložitvi za razveljavitev opozarja, da pravilnika v naglici niso objavili.
Ferdo Pinterič je še povedal,
da so spremembe takoj, ko so bile potrjene na občinskem svetu, objavili v uradnem listu, očitno pa je v želji, da bi se zadeva čim prej uredila, prišlo do napak. Kot jih je obvestilo ministrstvo za okolje in prostor, bi morali pred uradno objavo vsake spremembe speljati ustaljeni postopek: javno razgrnitev z javno obravnavo in opredelitvijo do pripomb. V občini so se odzvali tako, da so izvajanje sprememb odlokov z ustreznim sklepom zadržali in se odločili, da bodo počakali na presojo ustavnega sodišča.
To je prvič odgovorilo lani, ko je pozvalo občino, naj se opredeli do predlaganih sprememb. V opredelitvi so pojasnili, da so
njihovo izvajanje zadržali, in ker nimajo sredstev za pripravo novih prostorskih izvedbenih aktov, od pristojnega ministrstva pričakujejo njihovo sofinanciranje.
Ferdo Pinterič poudarja, da so prvotne odloke ves ta čas pravnomočno izvajali, sprememb pa ne, zato razveljavitev ustavnega sodišča ne vpliva na delo. Meni, da neizvajanje želenih sprememb tudi ni vplivalo na intenzivnost gradnje, ampak je bolj povzročilo nezadovoljstvo gradbenikov, kajti 18 zazidalnih načrtov zajema manjša območja, kot so Forma Sromlje, posamezna naselja v občini, obrtna cona v Brežicah in počitniške hišice v okolici.
Suzana Vahtarič
V veljavi je novi pravilnik o prometni signalizaciji
Poznate nove prometne znake?
S prvim julijem je začel veljati novi pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, ki določa ukinitev in spremembe nekaterih prometnih znakov. Predpisani so vrsta, pomen, oblika, barva, velikost in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na javnih cestah.
Prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah sestavljajo prometni znaki, turistična in druga obvestilna signalizacija ter prometna oprema. Novi pravilnik med drugim določa izvajalcem več rokov do katerih morajo ukiniti ali zamenjati določene prometne znake. Tako imajo cestarji-do konca septembra čas, da odstranijo vse tiste prometne znake, ki jih v novem pravilniku ni več. To so znaki, ki označujejo potek prednostne ceste, dvojni ovinek in ležeči semafor, slednjih v Sloveniji skorajda ni. Pravilnik tudi določa, da morajo izvajalci v desetih letih obstoječe prometne znake zamenjati s spremenjenimi. Bistvena novost je, da trikotni znaki za nevarnost in okrogli za izrecne odredbe ne bodo imeli več rumene podlage, ampak belo. Znaki z rumeno podlago pa se bodo postavljali le še ob gradbiščih na cestah, ob prireditvah ali ob drugih začasnih ovirah, da bodo tako še posebej opozarjali voznike. Tudi talne označbe se bodo iz rume-
ne spremenile v.belo.
Uvaja se tudi nekaj popolnoma novih znakov, ki so v evropski uniji veljavni že dalj časa. Tak je znak za območje umirjenega prometa, ki označuje predel, v kate-
rem imajo prednost pešci in je tam dovoljena igra otrok. Nov je tudi znak o šolski prometni službi, ki voznike obvešča o bližini mesta na cesti, na katerem se v skladu z zakonom izvaja varstvo otrok ob prihodu v šolo ali odhodu iz nje.
Po novem bodo lahko posamezniki pred svoje vhode ali garaže tudi sami postavljali znak o odvozu s pajkom, seveda ob predhodni pridobitvi ustreznega dovoljenja.
Po novem pravilniku morajo izvajalci v petih letih zamenjati tudi vse neprometne znake z povirni oziroma posodobljenimi. Sem sodi turistična in druga obvestilna signalizacija, kije namenjena obveščanju udeležencev v cestnem prometu o kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitostih ali spomenikih ter pomembnejših objektih in napravah znotraj območja znamenitosti ali naselja.
In kako se novi pravilnik uveljavlja v Posavju? Na Cestnem podjetju v Krški vasi so nam povedali, da navodila za izvajanje pravilnika dobivajo iz Direkcije RS za ceste, vendar jih za enkrat še niso dobili. Kdaj bo pravilnik zares stopil v veljavo, pa bomo udeleženci v cestnem prometu videli v praksi.
Janja Tanšek
Zakaj so morale pasti smreke?
Brežice - Posekane so tudi zadnje smreke okoli brežiškega mogotca, ki so ga leta stražile in vodovodnemu stolpu zaradi zelene odetosti dajale še privlačnejši videz. Brežičani se sprašujejo, ali je njihov posek upravičen.
Vodovodni stolp, ki leta zaradi propadanja ni bil ponos mesta, je lastnik Občina Brežice obnovila pred dvema letoma. Zaradi dotrajanosti so se odločili za adaptacijo zunanjosti in ostrešja. Če odmislimo močno povečane stroške, ki so se nabrali ob prenovi, pa je že takrat bilo ob pripravah na izvajanje del mnenje novomeškega zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, da se smreke postopoma posekajo.
Lani marca sta tako padli dve močnejši smreki in nekaj manjših, takrat je bila obrazložitev pristojnega Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, da so odstranili le bolna drevesa in tista, ki so bila nevarna okolici.
Tokrat pa je tajnik Občine Brežice Ferdo Pinterič potrdil, da so preostala drevesa tudi po strokovnem mnenju morala proč iz več razlogov. Kot je pojasnil, so bila zasajena preblizu stolpa in so uničevale fasado, istočasno naj bi koreninski sistem posegal v njegove temelje, kar bi lahko dolgoročno povzročilo resnejše poškodbe na objektu. Novomeški zavod pa naj bi posek smrek
odobraval tudi zato, ker drevesa niso avtohtona vrsta na tem območju in zato naj ne bi sodila v srednjeveško mestno jedro. Kakor koli že, dreves ni več.
Potem, ko je bil stolp urejen, pa so iskali vsebine zanj, javnost je ugibala, ali bo v stolpu res županova pisarna ali več kot nepotrebna nova gostinska ponudba. Že isto leto, torej 1998, je občina na javnem razpisu
Nekoč v zelenju
izbrala ponudnika. Gre za domače gostinsko podjetje Petelinčevih, ki po pridobitvi gradbenega dovoljenja pripravlja prostore za obratovanje. In sicer ima pogodbo za spodnje prostore stolpa, v podstrehi funkcionira Simobil, ter za okolico. Pristojen oddelek na občini pa zagovaija čimprejšnji začetek obratovanja, kajti najem prostorov polni tudi občinsko blagajno. S .V.
Danes gol
Do osebnih dokumentov kljub dolgu državi
Ljubljana - Z 9. avgustom je stopila v veljavo novela Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa, da se iz lani sprejetega Zakona o upravnem postopku črta sporni zakonski člen, po katerem državljani zaradi neporavnanih obveznosti do države ne bi mogli dobiti na primer potnega lista ali osebne izkaznice, lokacijskega ali gradbenega dovoljenja.
Posamezniku, ki ni poravnal nekega dolga, na primer davka na dodano vrednost, bi Upravna enota ob iskanju potrebnega dokumenta izdala sklep, s katerim bi mu zavrnila izdajo dokumenta, dokler dolga ne poravna oziroma ne poravna vseh obveznosti do države.
Omenjeni 306. člen zakona o upravnem postopku je Vlada RS nameravala zadržati za leto dni, v veljavo bi moral stopiti 1. aprila letos, v tem času je vlada nameravala vzpostavili ustrezne centralne evidence neporavnanih obveznosti. Ker pa po prepričanju vlade
omenjeni zakonski člen posega v ustavne svoboščine in po vsej verjetnosti ne bi prestal t. i. testa sorazmernosti, so se odločili za njegovo črtanje. Primernejši mehanizem za izterjavo obveznosti naj bi bile prisilne izvršbe.
Osnovni namen omenjenega člena je bil, da bi prebudili tiste, ki svojih finančnih obveznosti ne izpolnjujejo redno. Sicer pa bi člen vplival tudi na delo Davčne uprave, saj ta daje prednost izterjavi večjih vsot, tiste manjše pa so zanje na stranskem tiru. Če bi bil vsakdo, kije državi dolžan več kot tisočaka, deležen sankcij s
odgovor
tem, da mu ne bi bil izdan želeni , dokument, bi se morala država j potruditi za dosledno izterjavo zapadlih obveznosti, da ne bi povzročila novih neenakosti ali celo > krivic. Po drugi strani pa mora | imeti vsak državljan vsaj en veljaven osebni dokument s fotografi- . i jo, da dokazuje svojo istovetnost, | kar pa bi lahko predlagani člen ; onemogočal. Prihajalo pa bi lahko tudi takšnih situacij, da bi po poteku veljavnosti nekega dokume- ; nta, posamezniku ta člen onemogočal ponovno pridobiti. Sicer pa z vladno odpravo 306. člena ta skrb ni več potrebna. S.V.
--.v-‘Vfp,-"'A
Začela je veljati novela Zakona o lokalni samoupravi
Ljubljana - 9,avgusta je stopila v veljavo novela Zakona o lokalni samoupravi, ki jo je Državni zbor (DZ) sprejel na seji 20. julija letos ter z njo zagotovil uresničevanje temeljnih ustavnih funkcij občinskim upravam, da pridobijo osebne podatke, potrebne za izvajanje svojih nalog. Prav tako so z novelo zakona zagotovili pogoje za hitrejše reševanje vprašanj, ki zadevajo delitev skupnega premoženja občin ter pogojev začasnega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem, javnimi zavodi in skladi v občinah.
OBČINA KRŠKO DELUJE ZAKONITO!
Občine morajo v šestih mesecih uskladiti svoje statute z novelo zakona o lokalni samoupravi. Če občine ne sklenejo sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja v šestih mesecih po uveljavitvi novele, morajo ustanoviti arbitražo, v katero vsaka občina imenuje po enega arbitra, arbitra, ki je tudi predsednik arbitraže, pa imenuje vlada. Arbitraža sprejme odločitev z glasovanjem. Posamezni arbiter pa ima tolikšno število glasov, kot znaša razmerje med številom prebivalcev v občini, ki ga je imenovala, in številom vseh prebivalcev na območju občin, ki so arbitražo ustanovile. Arbitražna odločba je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh arbitrov, ki so
glasovali, če zanjo glasujejo arbitri, ki imajo najmanj polovico glasov, in če ji arbiter, ki gaje imenovala vlada, ne nasprotuje. Postopek pred arbitražo mora biti končan v šestih mesecih.
Dokler občine ne sklenejo sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja, opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je premoženje, ob soglasju vseh občin, ustanovljenih na območju posameznih prejšnjih občin. Ustanoviteljske pravice do skupnih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov izvršujejo organi občine, v kateri je njihov sedež, v soglasju z organi drugih občin, za območje
katerih je bil ustanovljen javni zavod, javno podjetje ali sklad. Soglasje je lahko splošno in dano v naprej. Če občina ne odreče soglasja v petnajstih dneh od prejema pisnega predloga, se šteje, da je soglasje dano, še določa omenjena novela zakona.
O sporih v zvezi z ureditvijo medsebojnih premoženjskopravnih razmerij in delitve premoženja občin odloča upravno sodišče. Upravno sodišče z odločbo razdeli premoženje v skladu z načinom sporazumne delitve, če je na podlagi načina sporazumne razdelitve premoženja, ki so ga sprejeli vsi občinski sveti, sporazum podpisalo več kot polovica županov. STA
V 8. številki SavaGlasa z dne 2. avgusta 2000 je bil pod naslovom “Občina Krško še vedno brez veljavnega statuta” objavljen članek, v katerem neznani avtor (P.U.?) navaja vrsto neresnic, podtikanj in improviziranih ocen delovanja občinske uprave občine Krško in še posebno mene kot župana te občine. Glede na to, da avtor članka ni znan (in ga ni hotelo razkriti niti uredništvo), bi želel samo v kratkem odgovoriti na trditev iz naslova članka. Podobne trditve je namreč v občinskem svetu občine Krško 16.3.2000 že izrazila svetniška skupina SDS, ko je izpostavila vprašanje smiselnosti in zakonitosti delovanja Občinskega sveta Občine Krško, župana in vodstvenih delavcev občinske uprave Občine Krško.
Kot smo že pojasnili v Informacijah Občine Krško štev. 9, ki so jih z majsko številko Posavskega obzornika prejela vsa gospodinjstva v občini, se po veljavnem Zakonu o lokalni samoupravi tako statut občine kot poslovnik sprejemata v občinskem svetu z dvotretjinsko večino, kar pomeni, da mora zanju glasovati najmanj
21 od skupno 31 svetnikov, kolikor jih šteje občinski svet občine Krško. Potrebno je povedati, da je občinska uprava pripravila osnutek statuta občine Krško v februarju 1999 in ga dala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu, kije osnutek s pripombami iz razprave sprejel že 17.06.1999. Ko so bile usklajene tudi zadnje pripombe, sem predlagal sprejem statuta, vendar sta svetniški skupini SDS in SKD predlagali umik točke z dnevnega reda - tudi zaradi razlogov, ki nimajo neposredne povezave z vsebino Statuta. Predlog sprememb in dopolnitev statuta je bil nazadnje uvrščen na dnevni red junijske (17.) seje občinskega sveta, ki je bila po treh nadaljevanjih v juliju zaradi nesklepčnosti prekinjena tik pred obravnavo omenjene točke. Sejo bomo nadaljevali po počitnicah.
Do sprejema sprememb statuta v Občini Krško delamo po statutu iz leta 1996, v primerih, ko je ta neusklajen z novelo Zakonom o lokalni samoupravi, pa ravnamo po določilih navedenega Zakona, ki je višji pravni akt kot statut.
Zavedam se, da se bliža čas
predvolilnega boja in žal očitno tudi poskusov diskvalifikacij in podtikanj, kakršnih mrgoli v pričujočem članku nepodpisanega avtorja. Še vedno pa sem prepričan, da opravljam funkcijo župana resno in odgovorno, tako pa je tudi ravnanje in sodelovanje velike večine svetnic in svetnikov v krškem občinskem svetu, s katerimi me druži skupno vodilo, to je delo v interesu občine in njenih prebivalcev, ki so nas izvolili. Čeprav dogajanja na državnem nivoju ne bi smela vplivati na delo na lokalnem nivoju, bodo že bližnje volitve, predvsem pa lokalne, prava in najbolj merodajna priložnost za oceno, ali je moje in delo sedanje občinske uprave odgovorno in koristno. Do takrat pa bi si želel predvsem odkritih mnenj in argumentiranih kritik, še posebno, ker sem bil in sem še vedno pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja v zvezi z delovanjem Občine Krško tako njenim občanom kot novinarjem.
Franc Bogovič Župan občine Krško
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Spletke na Senovem se kar vrstijo
Svet KS Krško o NEK
Kam je poniknil denar za zapiranje rudnika Senovo?
Senovo - Zapiranje rudnika Senovo temelji na krovnem programu, izdelanem v letu 1995, potrdila pa ga je tudi slovenska vlada. Toda že pred začetkom njegovega izvajanja je država zamujala s sprejetjem nekaterih drugih pomembnih odločitev, kot so ustanovitev družbe in vzpostavitev nove organizacije, posebno pa je ostalo nerešeno financiranje prenesenih obveznosti iz preteklega obdobja, ki so posledično objektivno vplivale na slabšo operativnost izvajanja krovnega programa.
Podobna ugotovitev velja tudi pri spremembi nekaterih izhodišč, na katerih temelji krovni program zapiranja rudnika Senovo. Vlada R Slovenije je v obdobju med 1995. in 1999. letom suvereno sprejemala nenavadne odločitve, ki so porušile konsistentnost programa. To je narekovalo določene uskladitve v tehničnem in kadrov-sko-socialnem delu, kar je seveda vplivalo v prvi vrsti na povečanje obsega stroškov Rudnika Senovo v zapiranju.
Zakon o ukrepih za sanacijo finančnega položaja podjetij s področja elektrogospodarstva in rudnikov rjavega premoga v zapiranju, kije bil v Ur.l. R Slovenije objavljen 25. oktobra 1996, določa ukrepe, med katerimi je tudi ukrep odobritve poroštev države za najemanje kreditov kot pomoč pri zagotavljanju sredstev za zapiranje rudnikov v Kanižarici, na Senovem in v Zagorju. Na temelju tega zakona so bile rudniku Senovo v zapiranju naložene tudi obveznosti RRP Slovenije, za katere pa je Vlada RS leta 1996 zagotovila, da bodo poravnane iz drugih proračunskih postavk, kar pa se seveda ni zgodilo. Tako je Rudniku Senovo v zapiranju bilo dodatno naloženih še za 660 milijonov SIT dodatnih nepredvidenih obveznosti, za njihovo tekoče servisiranje pa je vodstvo Rudnika Senovo moralo najemati dolgoročne kredite.
Z uresničevanjem programa zapiranja rudnika je bilo kljub velikim težavam, s katerimi sc je v obdobju 1995 - 1999 moralo spopadati vodstvo rudnika, raz-
rešenih 241 delavcev. 175 s pasivnimi oblikami razreševanja in 66 z aktivnimi oblikami, to je s prezaposlovanjem, samozaposlovanjem in sofinanciranjem novih delovnih mest.
Toda posebno poglavje “Zgodbe o rudniku” je očitno leto 2(XX), o katerem bomo gotovo še pisali. Namreč do meseca junija Rudnik Senovo v zapiranju od države ni dobil nikakršnih sredstev, celo za tekoče izplačevanje plač zaposlenim so morali najemati kredite. Prav absurdno se zdi dejstvo, da je v prvi polovici leta na rudniški naslov prispela tudi tožba, v kateri Vlada RS, točneje Ministrstvo za finance, toži Rudnik zaradi neporavnane obveznosti z naslova najemanja kratkoročnih kreditov v višini 829 milijonov SIT. Ta ista (prejšnja) vlada, ki je pripravljala vse potrebne zakone in je hkrati tudi lastnica rudnika, v tem primeru toži pravzaprav samo sebe, saj se Rudniku prav zaradi njenega neučinkovitega načina delovanja ni uspelo izplesti iz neverjetno zapletene mreže.
In če so informacije iz krogov blizu sedanjega ministra za gospodarske dejavnosti dr. Jožeta Zagožna točneje kar nekaj milijard tolarjev poniknilo neznano kam in jih ne primanjkuje le na Senovem, ampak tudi v Kanižarici in v Zagorju. Zato se dejstvo, daje prejšnja vlada sprožila tožbo le proti Rudniku Senovo v zapiranju, pa čeprav se z enakimi težavami ubadata tudi rudnika v Kanižarici in Zagorju, zdi še toliko bolj nenavadno.
Danilo Koritnik
Ali se Posavju obeta nova gospodarska institucija?
Letošnja suša je državi Sloveniji povzročila ogromno gospodarsko škodo, ki jo bo zelo težko natančno ovrednotiti v denarnih zneskih. Ali se da takšna vremenska obdobja pravočasno napovedati? Verjetno še ne. Toda klimatske razmere na planetu se spreminjajo in vremenska dogajanja postajajo vse bolj nepredvidljiva.
Letošnjo sušo smo pričakali popolnoma nepripravljeni. Tudi tam, kjer bi bilo smiselno in bi že zdavnaj lahko zgradili namakalne sisteme, jih še ni. In suša terja še večji davek. Tudi v Posavju. Pred leti so govorili in obljubljali, da bodo na Krško-brežiškem polju zgradili mrežo namakalnih sistemov in da suša nikomur ne bo uničevala pridelkov.
Dogaja pa se prav nasprotno. Namakanja kmetijskih površin v Posavju tako rekoč nikjer ni, razen nekaterih izjem, vsi resni strokovnjaki pa pravijo, da si kmetijstva v prihodnosti brez umetnega namakanja ne gre več predstavljati. Torej, poleg tehni-čno-tehnoloških projektov, ki bi omogočili in nenazadnje podprli razvoj kmetijstva, je potrebno ne-
kaj storiti tudi na področju regijskega institucionaliziranja organiziranosti vseh dejavnikov, posameznikov in družb, ki delujejo na področju kmetijstva. Prav zato se še kako zdi smiselna ideja predsednika Odbora za kmetijstvo pri Občini Brežice Tonija Koršiča, ki je povedal, da resno razmišljajo o pobudi o predlogu, ki bi ga poslali posavskim občinam oz. županom, da pristopijo k ustanovitvi regijskega Ag-ro-razvojnega ali Kmetijsko-raz-vojnega centra. Ta center bi bil neodvisna strokovna institucija, kjer bi se ukvarjali predvsem z vodenjem konkretnih projektov s področja kmetijstva, opravljali izobraževalno in svetovalno dejavnost, v primeru takšnih elementarnih nesreč, kot je letošnja suša, pa bi lahko poskrbeli za koordinirane aktivnosti v zvezi z odpravljanjem posledic in nudenjem pomoči prizadetim kmetovalcem. Takšen center bi hkrati pomenil tudi novo kvalitetnejšo obliko organiziranosti, kot jo poznajo v vseh razvitih evropskih državah na regijskih nivojih.
Danilo Koritnik
Začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov
v NEK spet buri duhove
Krško - Člani sveta krške krajevne skupnosti so na seji sprejeli sklep, da začnejo postopek legalizacije skladiščenja nizko-, srednje- in visokoradioaktivnih odpadkov iz NEK vse do usposobitve stalnega odlagališča, ki ga Sloveniji in Hrvaški ni uspelo zagotoviti več kot dvajset let oziroma od začetka obratovanja jedrske elektrarne.
Svet KS Krško je na ministrstvo za okolje in prostor naslovil pobudo, v kateri predlaga, da se predstavniki ministrstva sestanejo z zastopniki sveta krške krajevne skupnosti, Občine Krško in vodstvom NEK v zvezi z začetkom postopka legalizacije trenutnega skladišča, ki po mnenju sveta nikakor ni pravno urejena. Predstavnikom ministrstva predlagajo, da bi do sestanka, ki naj bi bil predvidoma med 10. in 15. septembrom, pripravili predloge za oblike nadomestil prebivalstvu neposredne okolice NEK in skupnostim, ki ga formalno zastopajo.
V začetku 80. let sta takratna skupščina Občine Krško in njen izvršni svet izdala soglasje pristojnim republiškim organom k začasnemu skladiščenju nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki pa je bilo omejeno tako časovno kot po količini skladiščenih sodov. To obdobje seje očitno po-
daljšalo na 20 let, medtem pa se reševanju omenjenega vprašanja, je zgradila tudi deponija za izrabi- Prebivalci Krškega in okolice (gre jena uparjalnika, kar še dodatno za več kot 15 tisoč ljudi) so ves
Najbolj trajen radioaktivni odpadek bo jedrska elektrarna sama, prebivalci teh krajev pa bodo še dolga stoletja obsojeni na njeno soseščino.
povzroča skrbi članom sveta KS ta čas precej strpno prenašali Krško, zato so v svoji pobudi os- skladiščenje nevarnih odpadkov, tro protestirali proti takemu (ne)- ki jih proizvajamo v Sloveniji,
medtem pa so bili drugi prebivalci krajev, ki so bili evidentirani kot možna trajna odlagališča odpadkov iz NEK, ostro naperjeni proti predlaganim rešitvam. Zato bo svet KS Krško, dokler se zadeve ne bodo uredile, usmerjal prebi- I valce, ki nameravajo prodati stanovanje, k vložitvi sodnih zahtevkov za nadomestitev škode oziroma dosego realne vrednosti nepremičnin, ki so zdaj v primerjavi z enakimi po Sloveniji vredne pol manj. Sprožiti nameravajo ' upravni in ustavni spor o doka- : zovanju obratovanja nelegalnega skladišča radioaktivnih odpadkov na dvorišču NEK, hkrati pa bodo poiskali najrazličnejše metode državljanske neposlušnosti, kar bi lahko, kot ugotavljajo člani sveta KS Krško, storili že mnogo prej. Zadnja priložnost za to se je vsekakor ponudila med prevozom uparjalnikov v Slovenijo oziroma iz Kopra v Krško. D. K.
Bo avtocesta uničila arheološka pričevanja na Čateškem griču?
Ostanki najzgodnejšega obdobja prazgodovine
Čatež ob Savi - Na Čateškem griču je v minulih dveh tednih potekalo sondiranje arheološkega najdišča. Del so se lotili po naročilu države zaradi gradnje avtoceste. Vodja izkopavanja, diplomirana arheologinja in kustosinja v Posavskem muzeju Brežice Alenka Jovanovič meni, da lahko projektanti z ustreznimi zaščitnimi zidovi prizanesejo najdišču.
Izkopavanja so potekala tik nad avtocesto, nad mostičkom pri motelu, kjer je sedanja cesta tesno umeščena med hriba. V krajevnih skupnostih so ob javnem obravnavanju razširitve sedanje avtoceste opozorili tudi na to arheološko najdišče. Kot je pojasnila arheologinja, bo sondiranje pokazalo, kaj bo treba upoštevati pri novi avtocesti, ki naj bi jo po obljubah ministrstva začeli graditi naslednje leto.
Z izkopavanji v preteklih dveh tednih so odkrili, da ruševinske plasti in ostanki obzidja sodijo v najzgodnejše obdobje prazgodovine. “Material, ki smo ga ob izkopavanju našli, kaže, da je bil Čateški grič poseljen že v prazgodovini,” pojasnjuje arheologinja Alenka Jovanovič.
S sondažo (na fotografiji se vidi območje izkopavanja) so
ugotovili, daje tu nekoč stala obrambna utrdba oziroma obrambni zid. Le nekaj centimetrov pod površjem gozda so našli veliko različnega kamnitega orodja in kamnito puščico, pa tudi lepo izdelane
in ohranjene kose hišnega lepa, to je vezivnega sredstva, ki so ga v obdobju prazgodovine pogosto uporabljali.
Kljub tako pomembnemu odkritju arheologinja meni, da nova
trasa avtoceste ne bo veliko vplivala na najdišče, če bodo usek pravilno zavarovali. Pojasnila je še, da je bila že v poznih petdesetih letih ob brigadirski gradnji zdajšnje avtoceste narejena velika škoda, saj so na najdišču z razstrelivom uničili nagrobne plošče, katerih ostanke zdaj hranijo v brežiškem muzeju. Ker naj bi se cesta širila na izravnanem delu, ki je bil že takrat uničen, škode ne bo tolike.
Da bi se po končanih izkopavanjih najdišče zaščitilo, bosta morala ukrepati tudi novomeški zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter veja slovenske arheologije, ki skrbi za to področje ob načrtovanju avtocest po državi. Po mnenju sogovornice stroka danes dobro skrbi za dediščino in jo rešuje pred uničenjem.
Suzana Vahtarič
Skupna predstavitev Posavja na MOS v Celju
Krško - Velikokrat se je že pokazalo, predvsem z delom na terenu, da je Thrističnoinformacijski center Krško, svojo pisarno ima v Kostanjevici na Krki, v posavskem prostoru nujno potreben. V strokovnih krogih ugotavljajo, da bi potrebovali tudi regijski center, saj povpraševanje turistov in turističnih agencij presega občinske in pogosto celo regijske okvire.
Širše sodelovanje v turističnih dejavnostih je smiselno in koristno, kar dokazuje tudi veliko povpraševanje turistov, ki obiščejo Posavje. Krški TIC, Občinska turistična zveza Brežice in Zveza kulturnih društev Sevnica so že sodelovali pri nekaterih projektih, v zadnjem času na primer pri pripravah na mednarodni letalski miting v Cerkljah ob Krki, ko so vse tri občinske organizacije skupaj poskrbele za obveščanje turističnih ponudnikov, zbiranje promocijskega gradiva in aktivno predstavitev turističnih možnosti naše pokrajine. Skupna ugotovitev je, da so bile dejavnosti v času pred mitingom, med njim in po mitingu uspešne ter da so predstavitve na regijski ravni za turiste vsekakor bolj zanimive in privlačne, zato nameravajo sodelovanje v prihodnosti razširiti tudi na druga področja.
Tako je 14. julija v Termah
Čatež potekal sestanek, na katerem so se predstavniki Term, Občinske turistične zveze Brežice,
dogovorili o skupni predstavitvi regije Posavje na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Na se-
potekala pod geslom Posavje, kjer so jutra bližja soncu. Skupni stroški bodo predvidoma znašali 2.643.000 tolarjev, delili pa se bodo po ključu, ki bo dogovorjen pozneje.
Predstavitev občine Krško, pa tudi regije Posavje in države Slovenije bo septembra ob sodelovanju Turističnoinformacijskega centra Krško potekala še na tradicionalnem Killianovem sejmu v pobrateni občini Obrigheim v Nemčiji. Tudi na to se bodo v Posavju družno pripravili, hkrati pa že potekajo tudi priprave na ustanovitev lokalne turistične organizacije, ki bo na institucionalni ravni povezovala le občini Krško in Sevnica. V Brežicah so se s sprejetjem občinskega odloka odločili za samostojen nastop, kar pa ne pomeni, da se v prihodnje ne bodo zavzemali za skupne aktivnosti in turistične projekte regije. D. K.
Panoramski posnetek gostišča Tri lučke na Sremiču
podjetniškega centra in Turistič- Stanku so se uskladili glede orga-noinformacijskega centra Krško nizacije promocije regije, ki bo
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
V države EU ne, na Hrvaško da
Slovenska in hrvaška veterina uspešno sodelujeta
Ko sta se pred kratkim srečala kmetijska ministra Slovenije in Hrvaške Ciril Smrkolj in Božidar Pankretič, sta zagotovila, da državi zelo dobro sodelujeta tako na strokovno-tehničnih projektih vključevanja Slovenije v Evropsko unijo (EU) kot tudi na področju veterine. Pankretič je ob tem še poudaril, da si lahko obe državi izmenjata veliko koristnih izkušenj, ki bi Hrvaški pomagale ujeti zadnji vlak za vključevanje v evropske povezave.
Državi se zavedata problema pretoka živil živalskega izvora na dolgi slovensko - hrvaški meji, ki bo ob vstopu Slovenije v EU postala tudi zunanja meja EU. Slovenija in Hrvaška dobro sodelujeta pri fitosanitarnem in veterinarskem nadzoru omenjenih živil, kljub temu pa želita svoje sodelovanje po besedah obeh ministrov še poglobiti in utrditi.
Prav zato je še posebej intenzivno sodelovanje obeh veterinarskih uprav, katerih direktorja -slovenske Zoran Kovač in hrvaške Mate Brstilo - sta se ob tej priložnosti prav tako srečala in se dogovorila o nekaterih skupnih projektih. Tako bosta slovenska in hrvaška veterinarska uprava do konca letošnjega leta in v začetku prihodnjega na obmejnem pasu skupaj opravljali cepljenje lisic proti steklini, kar je še posebnega pomena tudi za naše področje. Po podatkih Lovske zveze Slovenije je bilo namreč samo v mesecu juniju v naši državi na prisotnost virusa stekline laboratorijsko pregledanih 68 živali z območij 38 občin. Odsek za virologijo Ve-
terinarske fakultete je pregledal največ lisic (41), 11 psov, 9 mačk, 1 srnjad, 2 kuni, 2 govedi, 1 ovco in 1 jelena. Prisotnost virusa so ugotovili pri 13 lisicah in sicer
največ iz občine Črnomelj (4), Trebnje (2) ter po eno iz Novega mesta, Metlike, Šmarij pri Jelšah in Brežic ter Semiča, Škocjana in iz Kopra.
Oba direktorja pa sta tudi dorekla pogoje, ki jih morajo izpol-
njevati slovenski proizvajalci za živila živalskega izvora, ki se prevažajo preko državnih meja, ter način označevanja teh živil. Kot je znano, se v obe državi lahko
izvažajo samo izdelki, ki prihajajo iz objektov, registriranih za izvoz v EU. Letos smo namreč v Sloveniji začeli s kategorizacijo objektov in nekateri so izgubili pravico do izvoza v države EU, ker jim manjkajo določeni sistemi
nadzora. Kljub vsemu so se po Kovačevih besedah s hrvaško veterinarsko službo dogovorili, kateri od objektov so primerni za izvoz v druge, ne države EU, in na kakšen način bodo označeni, kar pomeni, da bodo nekateri proizvajalci, ki sicer nimajo pogojev za izvoz v EU, lahko izvažali svoje izdelke na Hrvaško.
Oba direktorja, Kovač in Brstilo, sta se pogovarjala tudi nadzoru pojava živalskih kužnih bolezni, predvsem pri pojavu klasične prašičje kuge v eni ali v drugi državi. V Sloveniji naj bi s cepljenjem prašičev proti tej bolezni prenehali 1.novembra letos, na Hrvaškem pa bodo prašiče cepili še naprej, čeprav se tudi že pripravljajo na opustitev cepljenja.
Na omenjenem srečanju je slovenska veterinarska služba hrvaškim kolegom predstavila tudi spremembe v organizaciji te službe, saj se tudi naši sosedje pripravljajo na novo strukturo veterinarske službe in jim bodo naše izkušnje koristile.
Jelica Koršič
Suša je posavske kmete oškodovala
kmetijski nasveti
Pomembno obvestilo za vse kmete
Opozarjamo vse vinogradnike, ki v prihodnji sezoni 2000/2001 načrtujejo obnovo vinograda, da morajo obnovo prijaviti na Upravni enoti svoje občine, kjer vodijo register pridelovalcev grozdja, in sicer najkasneje do 1 .septembra letos.
Za sadjaije
V sadovnjakih nadaljujte varstvo proti škrlupu. V tem času pa je že pomembno tudi varstvo proti skladiščnim boleznim. Prednost dajte pripravkom EUPAREN, MERPAN, KAPTAN, dovoljenje za uporabo pa ima tudi pripravek ZATO. Pri vseh pripravkih upoštevajte varnostne dobe (karence).
MERPAN, KAPTAN - 21 dni, EUPAREN - 28 dni, razen za jabolka, ki gredo na skladiščenje v hladilnico - 8 dni, ZATO - 21. In še varnostna doba za nekatere insekticidne pripravke: ZOLON - 28 dni, RELDAN - 21 dni, BASUDIN - 21 dni.
Za vinogradnike
Varstvo vinske trte je v tem času usmerjeno predvsem na zalistni-ke in mlade liste. Prednost dajte bakrovim pripravkom in prav tako upoštevajte varnostno dobo, ki je pri teh pripravkih 21 dni. Večina sort je že v fazi mehčanja oziroma barvanja. Proti sivi grozdni plesni priporočajo uporabo fungicidov, kot so TELDOR, MITOS, SVIČ. Škropite predvsem v območju grozdja. Varnostna doba pri omenjenih pripravkih je 21 dni. V vinogradih, ki jih je prizdela toča, imajo za zaščito grozdja prednost pripravki proti sivi grozdni gnilobi.
Za poljedelce
Žitno stmišče je potrebno čimprej obdelati in zasejati, dokler je v tleh še dovolj vlage. Letos setev strniščnih dosevkov strokovne službe še posebej priporočajo, saj bodo v zimskem času lahko nadomestili pomanjkanje voluminozne krme. Na voljo je široka paleta različnih dosevkov, izberite jih glede na lastne potrebe.
za več kot milijardo SIT
Posavje - O posledicah letošnje suše , ki je zelo prizadela tudi posavske tri občine, smo že obširno pisali v osrednji temi 7. številke našega časopisa. V tem času so občinske komisije za naravne in elementarne nesreče zbirale prijave posameznih oškodovancev in jih posredovale državni komisiji, ki je podatke že statistično obdelala.
Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Državna komisija za naravne in elementarne nesreče, ki deluje v okviru omenjenega ministrstva in ji predseduje Sonja Beseničar, je ugotovila, da je letošnja suša v naši državi povzročila za 17 milijard SIT škode. Največjo škodo sta prijavili občini Ormož in Žalec, sledijo pa občine Moravske Toplice, Brežice in Krško. Državna komisija je tudi ugotovila, da so prve ocene po nekaterih občinah vendarle bile nekoliko previsoke.
Slednje velja tudi za občino Krško, kjer so po prvih ocenah napovedali škodo v višini 1 milijarde 750 tisoč SIT, po zbranih prija-
vah 1102 oškodovancev pa znaša škoda nekaj manj kot 470 milijonov SIT. Občina Krško je iz svojih obveznih proračunskih rezerv namenila za sanacijo elementarnih nesreč 15 milijonov SIT. Od tega je v letu 2000 bilo namenjenih za poravnavo stroškov za odpravo posledic neurja s točo v mesecih junija in julija 1998 dobrih lOmili-jonov SIT. Na osnovi izdelanega sanacijskega programa in na osnovi državne pomoči pa bo občina Krško iz obvezne proračunske rezerve namenila tudi sredstva za sanacijo škode po suši.
V brežiški občini so po prvih ugotovitvah škodo po suši ocenili na 592 milijonov SIT, po zbranih
podatkih - škodo je prijavilo 1122 oškodovancev - škoda znaša nekaj manj kot 480 milijonov SIT. Iz Urada župana so sporočili, da bo občina Brežice iz svojih proračunskih rezerv za sanacijo škode namenila 9 milijonov SIT.
V občini Sevnica je občinska komisija po prvih ugotovitvah škodo ovrednotila na nekaj več kot 430 milijonov SIT, po zbranih prijavah oškodovancev je škoda ocenjena na 300 milijonov SIT. Tudi sevniška občina ima v proračunskih rezervah namenjenih 6 milijonov 700 tisoč SIT za sanacijo takih nesreč, 3 milijone 800 tisoč SIT je letos že porabila za sanacijo zemeljskih plazov.
Tako bodo skušale prizadetim pomagati občine, kolikšna bo pomoč države, bo znano šele, ko bo vlada sprejela interventni zakon. Na dopisni seji je namreč že obravnavala predlog interventnega zakona, ki gaje v parlamentarno obravnavo vložila skupina osmih poslancev. Temu predlogu je dodala nekaj dopolnil, med drugim tudi v zvezi z višino sredstev. Namesto 10 mili-
jard, kolikor je za sanacijo škode predlagala skupina poslancev, seje vlada odločila za največ tri milijarde SIT in še te bo namenila za odpravo posledic različnih škod, največ (2,4 milijarde) pa vendarle za škodo po suši.
Jelica Koršič
Traktorji na tehnični pregled
spet enkrat letno
Novi Zakon o varnosti cestnega prometa, ki velja že dobri dve leti, je prinesel pomembno novost pri tehničnih pregledih vozil, starejših od 12 let, in sicer tehnični pregled na vsakih 6 mesecev. To je veljalo tudi za traktorje in traktorske priklopnike. Dveletno obdobje pa je pokazalo, da je potrebno to zahtevo spremeniti.
Traktorji in traktorski priklopniki imajo veliko daljšo življenjsko dobo kot ostala vozila, poleg tega pa se v povprečju zaradi majhnosti kmetij uporabljajo manj kot tretjino možnega obsega letne rabe in še to večinoma sezonsko. Tehnični pregledi se praviloma za traktorje praktično izvajajo v spomladanskem času in le na terenu, zato jih do sedaj na pol leta skoraj ni bilo mogoče izvajati.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zato vložilo pobudo za spremembo 188.člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki jo je Državni zbor tudi že sprejel. Tako je odslej za traktorje in traktorske priklopnike, starejše od 12 let, potrebno opraviti tehnični pregled le enkrat letno in ne več vsakih šest mesecev. Enako spremembo je zakon prinesel tudi za motoma in priklopna vozila prostovoljnih gasilskih društev, ki so po namenu in obliki karoserije gasilska vozila.
Kmetijsko ministrstvo pričakuje, da bo omenjena novost pozitivno vplivala na lastnike in uporabnike kmetijskih vozil in jih spodbudila, da bodo svoja vozila redno tehnično pregledovali in registrirali. Tudi to naj bi pristavilo drobec v mozaik prizadevanj za zmanjšanje zelo velikega števila nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu prav zaradi tehničnih pomanjkljivosti kmetijskih strojev. Po statističnih podatkih je bilo v zadnjih 15 letih v povprečju nad 60 smrtnih žrtev letno, zadnja leta še vedno nad 40 in preko 6000 poškodovanih na leto. V več kot polovici nesreč so namreč udeležena prav kmetijska vozila. J.K.
Kmečke igre postajajo tradicionalna oblika druženja mladih
Brestanica - Potem ko so jih pred časom priredili v Tržišču v sevniški občini, je Kmečke igre prejšnjo nedeljo organiziralo tudi Društvo podeželske mladine (DPM) Krško. Potekale so pri Lovskem domu v Brestanici, tek-
Pričetek iger je žal pokvarilo neurje, ki pa se je uneslo in igre so se uro kasneje začele. Tekmovalci so lahko svoje spretnosti preizkusili v petih igrah: podajanju buč, žaganju hloda in nošenju čokov, smučanju, prenašanju vode v
kulinarika
PAPRIKA
Obstaja zelo veliko vrst paprik, v splošnem pa razlikujemo zelenjavno papriko, ki jo uporabljamo kot zelenjavo, in začimbno papriko, iz katere meljejo različno ostro papriko - začimbo. Paprika je prišla v naše kraje menda kar z dveh koncev sveta. Pravijo, da je zelenjavna paprika priseljenka iz Novega sveta, začimbna pa iz Azije.
Zelenjavni papriki največkrat rečemo kar zelena paprika, čeprav so njeni plodovi tudi rumeni in rdeči. Vzgojili so celo papriko, kije vijolične barve kot jajčevec. Sicer pa je vsaka zelenjavna paprika zelena, dokler ni popolnoma zrela, potem pa pordi ali porumeni. Zelena paprika ima malo močnejši okus kot rumena ali rdeča, sodobni recepti pa radi za isto jed zahtevajo paprike različnih barv, da je lepše za oko. Paprika se razlikuje tudi po obliki. Trebušaste paprike (mednje sodijo babure) so bolj mesnate ter zelo primerne za polnjenje in dušenje. Koničaste paprike, ki so ponavadi svetlejše zelene ali rumene barve, so manj mesnate in izvrstne za hrustljave surove solate.
Paprikina solata po italijansko
Za 4 osebe potrebujemo:
2 zeleni papriki, rdečo papriko, strok česna, 30 dag tunine v olju iz konzerve, 4 žlice oljčnega olja, 4 žlice vinskega kisa, sol, sveže zmlet bel poper, 2 jajci, 5 srednje velikih paradižnikov, nekaj črnih oliv
Paprike operemq, razpolovimo, odrežemo peclje z okolico ter odstranimo semena in bele dele okoli njih. Očiščeno papriko narežemo na rezance in jih stresemo v vrelo vodo. Nekaj minut jih blanširamo, potem pa dobro odcedimo. Česen olupimo in drobno sesekljamo. Tunino vzamemo iz konzerve, odcedimo in z vilicami natrgamo na kose. V skodelico damo olje, kis, malo soli in popra ter česen in prilijemo 3 ali 4 žlice vode. Vse umešamo v gladek preliv. Papriko in tunino damo v skledo, prelijemo s prelivom in dobro zmešamo. Skledo pokrijemo in vsaj za eno uro pustimo na hladnem. Jajci položimo v lonček, prilijemo toliko vode, da ju pokrije, zavremo in kuhamo 10 minut. Potem ju vzamemo iz lončka in prelijemo z mrzlo vodo, da se ohladita. Nato ju olupimo in narežemo na četrtine ali šestine. Paradižnike operemo, olupimo in narežemo na ploščice. Pladenj obložimo z rezinami paradižnika, nanje položimo ohlajeno solato. Okrasimo s kosi trdo kuhanih jajc in črnimi olivami.
Z licitacijo za družino Zupan iz Strahinja pri Naklem so člani DPM Tržišče zbrali 100.000 SIT.
movalo pa je pet ekip, in sicer Dobrovoljčki, ekipa DPM Krško, Rožno-Presladol, Veliki Kamen in gostujoča ekipa DPM Brežice.
brenti in v šranganju.
Vse do zadnje igre se ni vedelo, kdo bo boljši v borbi s časom in dokončni vrstni red je tako do-
l&ila igra presenečenja - šran-ganje “po starem” ( ženin se je moral preizkusiti v brušenju kose, košnji, sekanju drv, rezanju pogače, igranju na harmoniko) in “po novem” (obvladovanje političnih veščin, tašča na mobitelu, okrogli trebuščki). Ocenjevalna komisija je odločila, daje zmagala ekipa Velikega Kamna, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Rožno-Presladol, tretje mesto pa je osvojila ekipa DPM Krško. Vse ekipe, tudi četrto in peto uvrščena, Dobrovoljčki in ekipa DPM
Brežice, so bile za sodelovanje nagrajene, za kar gre zahvala številnim sponzorjem, ki so prisluhnili željam organizatorja.
Letošnje druženje ob zabavnih igrah pa je imelo tudi humano noto. Na zabavi so se - enako kot v Tržišču - spomnili na eno od socialno ogroženih družin v KS Brestanica. Zanjo so na licitacijo postavili lepo in okusno potico, ki jo je poklonila gospodinja z Gorice, in za mlado družinico nabrali 50.000 SIT.
Jelica Koršič

ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
V poletnih mesecih narašča število okužb
Klopi ne počivajo
Za poletje so poleg počitnic in brezskrbnosti značilne številne nalezljive bolezni, kijih prenašajo tudi klopi. Najpogosteje je to vnetje možganske opne in limska borelioza. Več o samih klopih pa nam je povedala dr. Vanda Kostevc-Zorko, predstojnica Internega oddelka bolnišnice Brežice.
Znano je, da klopi prenašajo številne viruse in bakterije z gozdnih živali, kar so ugotavljali že leta 1934. V naravi obstajajo določena področja, t.i. rezervoarji za viruse, kjer so klopi še posebej pogosti. Tudi gozdovi v Posavju sodijo med tista področja, kjer se zadržujejo okuženi klopi. Klopi niso ves dan enako nevarni. Najbolj agresivni so med 8. in 11. uro. Ko nastopi vročina, so manj aktivni, njihova aktivnost pa se obnovi med 17. in 20. uro. V oblačnih dneh pa je aktivnost skoraj ves čas enaka.
Po besedah dr. Vande Kostevc-Zorko (na fotografiji) poznamo tri načine okužbe. V 80% vseh primerov prihaja do okužbe pri ugrizu klopov in sesanju krvi. Okužimo se lahko tudi preko prehrambenih artiklov kot so mleko, maslo, kisla smetana, skuta. Ugotovljeno je bilo, da se molzne ko-
ze okužijo in zbolijo, če se pasejo na področjih, kjer so okuženi klopi. Po tej poti se v Sloveniji okuži 20% tistih, ki zbolijo za klopnim
meningoencefalitisom. Do okužbe pa lahko v posameznih primerih pride zaradi poškodb povrhnjice kože pri laboratorijskih de-
lavcih. Znani so celo primeri s smrtnim izidom prav ob tem načinu okužbe.
Število klopov, okuženih z virusom klopnega meningoenccfalitisa se giblje v razponu od 0,5 do 10%. Nekateri raziskovalci sodijo, da je lahko okuženih 40 ali celo 70% klopov. Znano je tudi, da je večji odstotek okuženih klopov v bližini naselij, še posebno v spomladanskem časa Iz tega je razvidno, da vsak klop ni nevaren. Na Slovenskem je okužen vsak tisoči klop.
Dr. Zorkova opozarja na zaščitno obleko, ki naj bi jo imeli vsi tisti, ki pogosto zahajajo v naravo. Nositi morajo obleko z dolgimi rokavi, hlače in primemo obutev. Pomembna zaščita pa je prav gotovo cepljenje. Cepivo je pripravljeno iz inaktiviranega virusa. Cepijo predvsem ogrožene skupine ljudi.
Janja Janšek
Študentski servisi -veliko povpraševanje, skromna ponudba
Posavje - V študentskih servisih v vseh treh posavskih občinah ugotavljajo, da je veliko povpraševanja po delu, a ponudba je skromna.
Še najbolje je na študentskem servisu v Brežicah, kjer ponujajo dokaj pestro izbiro del, med njimi v trgovinah, kjer lahko študentje delajo kot pomožni prodajalci ali pa skrbijo za polnjenje polic, v strežbi, na voljo so še pomoč v kuhinji, obiranje sadja, različni razvozi, čiščenje, upravna dela ... Študentje se ponavadi znajdejo kar sami, poiščejo si delo, potem pa gredo na servis le po napotnico. Tako je tudi v preostalih treh študentskih servisih v Posavju. V Sevnici je ponudba dokaj zanimiva, saj ob nekaterih že omenjenih opravilih omogočajo tudi delo v proizvodnji. V Študentskem servisu Maribor v Brežicah in Krškem pa pravijo, da imajo na voljo le čiščenje, strežbo in priložnostna dela, vendar tudi oni poudarjajo, da si študentje, ki iščejo počitniško delo, to največkrat priskrbijo sami, tako da je potem potrebna le napotnica iz servisa. K. M.

anketa
Kaj nakup šolskih potrebščin pomeni za potrošnikov žep?
Ker smo sredi avgusta in s tem počasi tudi pred začetkom novega šolskega leta, smo mimoidoče povprašali, kaj menijo o ponudbi šolskih potrebščin v Posavju. Zanimalo nas je predvsem, kakšne se jim zdijo cene in založenost trgovin ter zakaj so se odločili za nakup v določeni prodajalni. Kot kaže anketa, se po nakupih v glavnem odpravljajo ženske.
Andreja Stopar, gospodinja iz Šentjerneja -Ker imam dva šoloobvezna otroka, mi začetek šolskega leta vedno povzroča preglavice. Poleg tega, da moram kupiti zvezke, pisala in učbenike, moram otroka tudi primemo obleči, kar pomeni še večji strošek od tistega za šolske potrebščine. Letos sem se odločila za nakup v Šparu, ker se mi zdi, ta je tukaj najceneje, deloma pa tudi zato, ker sem za njihovo ponudbo izvedela po letakih. Kot vidite, se je za oba otroka nabral kar zajeten voziček, za enega otroka pa sem zapravila približno 20 tisoč tolarjev.
Aleksandra Krive, študentka z Rake - Šolske potrebščine vedno kupujem v DZS, malo iz navade, malo pa tudi zato, ker so vedno dobro založeni. Verjamem namreč v to, da & kupiš malo dražje stvari, so te ponavadi tudi bolj kvalitetne in zdržijo dalj časa. Pa tudi trgovci so tu zelo prijazni in velikokrat postrežejo z dobrim nasvetom. Danes sem tukaj zapravila skoraj 10 tisoč tolarjev, pa še vedno nimam niti polovice tistega, kar potrebujem. Zelo je drago. Mislim, da bi morala država študentom delno subvencionirati stroške za šolske potrebščine.
Katarina Ivanšek, dijakinja iz Krškega - Šolske potrebščine ponavadi kupujem v Krškem, letos pa sem jih kupila v Ljubljani, in sicer v Intersparu. Tako sem se odločila zato, ker sem pregledala cene v tukajšnjih trgovinah, jilj primerjala z Intersparovimi in ugotovila, daje tam ponudba dosti ugodnejša. Kljub temu, da sem morala iti v Ljubljano, sem tako še vedno prihranila približno štiri tisoč tolarjev. Kar pa zadeva učbenike, letos ne bom kupila novih, ampak rabljene na šolski razprodaji.
Bernardka Gregl, učiteljica razrednega pouka iz Bizeljskega - Pri nas doma imamo tri šoloobvezne otroke, zato si lahko predstavljate koliko nas stane to, da jih pripravimo za novo šolsko leto.Šolske potrebščine vedno kupujem v DZS, to pa zato ker je ta trgovina najbližje in pa tudi zato ker imajo po mojem mnenju tudi najboljšo ponudbo.! etos sem zapravila za šolske potrebščine že približno 50 tisoč tolarjev pa še vedno nimamo vsega.Predvidevam da me bo vse skupaj stalo približno 70 tisoč tolarjev.
Branka Jazbec, medicinska sestra iz Brežic -Letos sicer še nisem kupila šolskih potrebščin za mojega otroka, vendar pa sem si približno preračunala koliko me to stalo.Prcdvidevam da bo okrog 20 tisoč tolarjev, še sreča da nimam več otrok. Vse kar moj otrok potrebuje za šolo
Bom kupila v DZS. Resda je drago, vendar pa moraš kvaliteto plačati. Drugje so cena res nižje vendar pa založenost in kvaliteta niso primerljivi, kajti v DZS dobiš res vse kar potrebuješ in tako ti ni treba obiskati več trgovin in že tukaj nekaj prihraniš.
Izteka se rok za pridobitev republiške štipendije
Republiške štipendije so oblika državne pomoči vajencem, dijakom in študentom pri šolanju. Razpis vsako leto pripravi Zavod RS za zaposlovanje, v katerem so tudi natančno opredeljeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, ki želijo pridobiti štipendijo.
Najpomembnejši dejavnik je dohodek na družinskega člana, ki pri letošnji vlogi ne sme presegati 130% celotnega zneska zajamčene plače ali 615.523 SIT. To velja za nove štipendiste, stari štipendisti lahko ta cenzus presegajo največ za 10%. Kandidati morajo biti državljani RS, stari do 18 let pri vpisu v srednješolsko izobraževanje in do 26 let pri vpisu v višje ali visokošolsko izobraževanje. Do štipendije je lahko upravičen tudi kandidat, ki se izobražuje v tujini, če v naši državi ni ustrezne smeri ali stopnje izobraževalnega programa. Razumljivo je, da ne smejo biti zaposleni oziroma imeti kakšno drugo štipendijo ali materialno pomoč.
K obrazcu “Vloga za pridobitev republiške štipendije” morajo kandidati priložiti še različna dokazila ( o prihodkih - dohodninske odločbe, o državljanstvu, o vpisu, spričevalo ...), kar lahko povzroči nevšečnosti, če se pridobivanja teh dokumentov lotimo zadnji trenutek. Vloge morajo namreč dijaki predložiti Uradu za delo v občini stalnega bivališča najkasneje do 5.septembra in študenti do 6.okto-bra 2000. J.K.
Ali se res bliža začetek gradnje zdravstvenega doma v Krškem?
Krško - Občina se že več kot desetletje pripravlja na zidavo zdravstvenega doma, ker zdajšnji ne ustreza več potrebam prebivalstva. £ gradnjo objekta in preselitvijo zdravstvenega doma bo omogočena višja kakovost zdravstvenih storitev oziroma osnovnega zdravstvenega varstva.
Po ugotovitvah republiške sanitarne inšpekcije sedanji zdravstveni dom ni več primeren za kakovostno opravljanje zdravstvenih storitev.
Nov zdravstveni dom naj bi stal na Spodnjem Griču, kjer naj bi se po občinskih prostorskih načrtih zgradil kompleks objektov zdravstvenega varstva z zdravstvenim domom kot osnovo, dializnim centrom, lekarno in zdajšnjim domom starejših občanov. Čimprejšnja gradnja je potrebna zaradi naraščanja števila prebivalstva, novih zahtev pri izvajanju zdravstvenega varstva v Sloveniji, obratovanja z zdravstvenega vidika problematičnih industrij, kot je proizvodnja celuloze in papiija, kmetijske dejavnosti in delovanja NEK, nezmožnosti dograjevanja sedanjega zdravstvenega doma v starem mestnem jedru ter neustrezne velikosti in razporeditve prostorov v stari stavbi. Treba je opozoriti tudi na zahteve sanitarne inšpekcije, ki jim obstoječi zdravstveni dom ne more več zadostiti. Republiška sanitarna inšpekcija je po pregledu zdravstvenega doma zahtevala njegovo čimprejšnjo sanacijo. Po mnenju večine strokovnjakov je najprimernejša rešitev postavitev novega objekta.
Za potrebe novega zdravstvenega doma so do zdaj izdelane različne strokovne podlage, člani občinskega sveta pa so na junijski seji sprejeli sklep o potrditvi spremembe investicijskega programa za gradnjo Zdravstvenega doma Krško, kar bi utegnilo pomeniti, da sc bodo dela vendarle kmalu začela. D. K.
4 I
droga - ne, hvala
Blaievič dr. Marjetka, spec.spl.med.
Kot sem obljubila v prejšnji številki, bom tokrat predstavila odgovore sedmo-šolcev in dijakov na anketno vprašanje: Zakaj je želja poskusiti drogo pri mnogih močnejša od včdenja o posledicah odvisnosti? Odgovori so podobni, se dopolnjujejo, predvsem pa so zelo iskreni.
-	Veliko jih omenja radovednost. To nas pač mika. Neznano je zanimivo, zato želiš poskusiti. Toda nekateri se iz te radovednosti, ki preide v odvisnost, ne morejo rešiti, čdprav vsak misli, da bo ostalo le pri poskusu.
-	Nekateri imajo resne težave, težave v družini (alkohol, brezposelnost staršev), pa mislijo, da je mamilo rešitev.
-	Ker jih starši zanemarjajo, najdejo novega prijatelja v drogi.
-	Iz upora proti staršem in učiteljem.
-	Ker mislijo, da tako postaneš “frajer”.
-	Ker se vsi pogovaijajo, kako je “fajn”, če si “zadet”, kako čudovito je to stanje za rešitev vseh težav.
-	Ker se hočejo mladi “odštekat”’, pa se zaradi vseh težav ne morejo prepustiti zabavi.
-	Ker je zdaj v modi biti “zadet”, da se počutiš, kot bi letel. Tako pač pobegneš iz realnosti v sanjski svet halucinacij.
-	Veliko jih poskusi mamila zaradi družbe. Mislijo, da se drugače ne morejo uveljaviti, da ne bodo sprejeti. Ob tem nočejo razmišljati o posledicah, čeprav jih poznajo. Mamilo pogosto pomeni celo vstopnico v neko želeno družbo. Zato lahko postanejo osamljenost in kompleksi močnejši od ozaveščenosti.
-	Da se v družbi izkažeš, kako si “kul”.
-	Ker imaš preprosto slab dan in pri starših ne najdeš razumevanja ali časa za pogovor.
-	Da dokažeš, da si odrasel.
-	Lahko iz upora proti vsem, ker te ne zanima nič na svetu.
-	Pogosto v pijanosti vzameš prepovedano mamilo.
-	Kar nekaj zaradi težav, predvsem slabih ocen v šoli.
-	Iz želje po užitku.
-	Ob smrti prijatelja, starša ali drugega dragega sorodnika.
Vendar vprašani pravijo tudi naslednje: mamila poskusijo tisti, ki ne marajo svojega telesa. Da nekaterim življenje ne pomeni tako veliko, da bi razmišljali o posledicah. Živijo za neki kratek užitek in jim ni mar, kaj bo z njimi v prihodnosti. Da gre za dokazovanje moči, ki to sploh ni. Kdor to počne, je slabič, ne pa zavidanja vredna oseba.
Tako mladi o sebi in svojih odločitvah. Vsem nam pa v razmislek: ali bi lahko katerega od zgoraj naštetih vzrokov odpravili?
rojstva v porodnišnici brežice
C d 31.7. do 14.8.2000
Dečke so rodile: Nataša Sotler iz Brežic, Andreja Volčanšek iz Cundrovca, Helena Košar z Mrzle Planine, Liljana Klenovšek iz Gorenjega Leskovca, Mojca Šober z Breg, Slavica atdel iz Zakota, Magda Urbanč iz Gržeče vasi in Anica Zupančič iz Leskovca pri Krškem.	*
Deklice so rodile: Alenka Žugič-Jakovina z Dob, Majda Tovornik iz Reštanja, Alenka Dobršek iz Krškega - dve deklici, Božena Omerzel iz Pavlove vasi, Ania-Marija Krčelič z Zgornjega Obreža - dve deklici in Urška Pirc-Svajger iz Krškega.
Na višjih strokovnih šolah še nekaj prostih mest
Brežiška Višja strokovna šola pripravljena na vpis prvih študentov
Brežice - Za prihodnje študijsko leto je Ministrstvo za šolstvo in šport v Razpisu za Višje strokovne šole objavilo 1120 vpisnih mest za izobraževanje mladine in 1230 vpisnih mest za izobraževanje odraslih. Višjo strokovno šolo smo dobili tudi v Posavju in sicer za smer komercialist, njen sedež je na Srednji ekonomski in trgovski šoli v Brežicah.
Za svoje prvo študijsko leto 2000/2001 je objavila 70 vpisnih mest za mladino in 70 za odrasle. Prvi rok v izbirnem postopku se je zaključil že junija in na Višji strokovni šoli v Brežicah so prejeli 115 prijav za izobraževanje mladine in 92 prijav za izobraževanje odraslih. Po besedah v.d. ravnatelja Francija Packa je do roka dokumentacijo oddalo 71 kandidatov za izobraževanje mladine in 78 kandidatov za izobraževanje odraslih, kar ustreza številu objavljenih vpisnih mest in se bodo torej vsi kandidati lahko tudi vpisali. Šola jih je o tem že obvestila, vpis pa bo potekal od 25. do 31 .avgusta.
Kandidati, ki niso izpolnili pogojev za vpis v katerega od izobraževalnih programov na Višjih strokovnih šolah, in tisti, ki se v prvem roku sploh niso prijavili za vpis, se bodo lahko prijavili še do
25,septembra s posebnim obrazcem “Druga prijava za vpis”.
Zaenkrat je na Višjih strokovnih šolah v Sloveniji prostih še 209 vpisnih mest za izobraževanje mladine in 76 za izobraževanje odraslih, in sicer na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu, na Višji strokovni šoli za gostinstvo ter na Višji strokovni šoli za poslovne sekretarje, obe šoli sta v Mariboru, na Višji strokovni šoli v Celju v programih strojništvo in gradbeništvo, na Višji strokovni šoli v Novem mestu v programu strojništvo in v programu za poslovne sekretarje, na Višji strokovni šoli v Velenju v programu elektronika in na Višji strokovni šoli v Ljubljani v programih telekomunikacija in poštni promet ter za elektroenergetiko.
Jelica Koršič
KULTURA
SavaGlas, 16.8.2000
napovedi
18.	avgust
Sevnica - v okviru Grajskega poletja koncert skupine Ira Roma Šentjernej - koncert Iz naših krajev v večnamenskem prostoru osnovne šole ob 20. uri
19.	avgust
Brestanica - 3. državno prvenstvo harmonikark ob 16. uri na gradu Rajhenburg
Šentjernej - popoldne srečanje motoristov in oldtajmerjev, ob 20.30 zabavni večer s Ptujskih 5
21.	avgust
Šentjernej - predstavitev knjige Braneta Penca v gotski cerkvi v Pleterjah ob 18.uri; ob 20.uri kulturni večer s predstavitvijo družin pred občinsko stavbo; sledi srečanje mladih
22.	avgust
Šentjernej - srečanje invalidov in starostnikov občine s kulturnim programom ob 19.uri
23.	avgust
Šentjernej - koncert za mlade na hipodromu ob 20. uri
24.	avgust
Šentjernej - celodnevno čaščenje ob občinskem prazniku sv. Jerneju; ob 21. koncert Občinskega pihalnega orkestra Občine Šentjernej
25.	avgust
Podsreda - koncert slušateljev seminarja za pozavno na gradu Podsreda ob 20. uri
Šentjernej - športne prireditve v dopoldanskem času; otroški živ žav ob 19.; zabavni večer ob 21. in modna revija za izbor Miss Jernejevega ob 23. uri
26.	avgust
Sevnica - v okviru Grajskega poletja koncert skupine Orleki Šentjernej - celodnevne prireditve ob občinskem prazniku od 7. ure dalje
27.	avgust
Šentjernej - slavnostna maša ob lO.uri in družabno srečanje ob cerkvi in občinski stavbi
30. avgust
Sevnica - v okviru Grajskega poletja pričetek večdnevnega poletnega tabora, mladih sevniških glasbenikov
Kulturni dom Brežice
Sreda, 16.8., ob 18. in 21.uri Patriot, spektakel; četrtek, 17.8., ob 19. in 21.uri 28 Dni, komedija; petek, 18.8., ob 19., 21. in 23.uri 28 Dni, komedija; sobota, 19.8., ob 19.uri Shiri, akcijski film; sobota,
19.8.,	ob 21. in 23.uri 28 Dni, komedija; nedelja, 20.8., ob 19.uri Shiri, akcijski film; nedelja, 20.8., ob 21.uri 28 Dni, komedija; ponedeljek, 21.8., ob 19.uri Shiri, akcijski film; ponedeljek, 21.8., ob 21.ini 28 Dni, komedija; torek, 22.8., ob 19. in 21.uri Shiri, akcijski film; sreda, 23.8., ob 19.uri Moški žigolo; sreda, 23.8., ob 21.uri Tihi glas; četrtek, 24.8., ob 19.uri Moški žigolo, ob 21.uri Tihi glas; petek, 25.8., ob 19., 21. in 23.ini Moški žigolo; sobota, 26.8., ob
19.,	21. in 23.uri Moški žigolo.
Kulturni dom Krško
Petek, 18.8.,ob 20.uri Misija na Mars, znanstveno fantastični triler; sobota, 19.8., ob 20.uri Misija na Mars; nedelja, 20.8., ob 20.uri Misija na Mars; petek, 25.8., ob 20.uri Med življenjem in smrtjo, drama; sobota, 26.8.,ob 20.uri Med življenjem in smrtjo; nedelja,
28.8.,	ob 20.uri Med življenjem in smrtjo.
150 let Pihalnega orkestra Kapele
Kapele - Pihalni orkester Kapele praznuje letos častitljivo 150-letnico neprekinjenega delovapja. Jubilej so obeležili minuli konec tedna s prijatelji devetih pihalnih orkestrov in tako v srce Kapel privabili številne navdušence tovrstne glasbe.
Prvi dan praznovanja so z orkestrom iz hrvaškega Lovrana pozdravili občino Brežice s promenadnimi koncerti po krajevnih središčih, dan pa slavnostno zaokrožili pred kapelsko farno cerkvijo s svečanim koncertom. Na njem so
godbenikov jo je zapel Moški pevski zbor Kapele. Številnemu občinstvu pa so se pokazali v novih ličnih uniformah s klobuki ( na fotografiji).
Praznovanje so v nedeljo s promenadnim koncertom počastile še
zaigrali skladbe iz nove kasete in zgoščenke, z dvema novima, posvečenima letošnji obletnici. Med njima je himna kraju “Glasba je najlepši dar”, besedilo je napisal domačin Franci Smrekar, glasbo Vinko Štrucl. Ob igranju kapelskih
sosednje godbe iz Loč, Krškega, Kostanjevice na Krki, s Senovega, iz Sevnice, Hrastnika, Metlike ter iz hrvaške Rozge in Lovrana. Slavnostna govornica Soi\ja Kralj, svetovalka za glasbo na Ministrstvu za kulturo, je ob čestitkah izpostavila
pomen negovanja društva za razvoj kraja. Župan Vlado Deržič pa je poudaril, da v občini kulturnemu poslanstvu namenjajo veliko pozornost, godbi pa poleg darila prispeval finančno podporo. Godba je vsem gostojočim podarila spominek, sama pa tudi prejela veliko daril. Na koncu so vsi godbeniki skupno zaigrali pod dirigentskim vodstvom domačih posavskih dirigentov Janeza Ceglarja, Draga Gradiška in Franclja Arha.
Za svojevrsten uspeh šteje tudi dejstvo, da se dirigentje kapelske godbe niso pogosto menjali. S sedanjim, Francljem Arhom, ki godbo vodi že 12 let, jih je bilo skupno pet. Za doseganje kakovostne ravni pa je od leta 1935 kar 31 let skrbel umetniški vodja prof. Anton Pohar. Od leta 1987 tekmujejo v drugi težavnostni stopnji pihalnih orkestrov Slovenije. Za svoje delo so prejeli tako visoka priznanja, kot so Oktobrska nagrada občine Brežice, leta 1971 Red zaslug za narod s srebrno zvezdo in leta 1995 priznanje CISM - svetovnega združenja pihalnih orkestrov. S.V.
“Mia” s svojim triom blestela v Lutrovski kleti
Sevnica - Slovenska jazz pevka Mia Žniderič je v sklopu “Sevniškega grajskega poletja 2000” ob glasbeni podpori tria Steva Klinga v tamkajšnji Lutrovski kleti sijajno izvedla dobro uro dolg koncert. To pa je bil le prvi del petkovega večera - nadaljevanje je sledilo v Galeriji grad, kjer smo bili priča odprtju razstave prve sevniške likovne kolonije “Arspekta”.
Imeni kot sta Mia Žniderič in Janjo Flisek-Balog, Damjano
Steve Kling sta bili tokrat zadosten magnet, da je Lutrovska klet postala skoraj pretesna za vse, ki so želeli preživeti lep večer ob dovršenem in čutnem prepevanju znane slovenske jazz pevke Mie. Glasbena zasedba Steva Klinga - klavir, kontra bas in bobni - pa je kot nalašč za glasbeni izraz pesmi, ki sojih predstavili v Sevnici. Poleg rednega programa je Mia tokrat prepevala nove pesmi Svetlane Makarovič in Ferija Lainščka, svoj izjemen nastop pa po ovacijah obiskovalcev zaključila z zahtevno Gerschwinovo uspešnico “Summer time”.
Nadaljevanje se je po krajši, s svečami osvetljeni poti do sevniškega gradu, prestavilo v galerijo Grad, kjer je ob odprtju razstave prve likovna kolonije “Arspekta” najprej obiskovalce pozdravil predsednik Pevskega združenja Posavja Jože Novak. Sodelujoče sevniške umetnike Neno Bedek,
Stopar, Rudija Stoparja, Petra Veneta, Jerco Šantej in Alojza Konca je prisotnim predstavil slednji med naštetimi, pa tudi razstavljena dela, ki so jih ustvarili v treh dneh, kolikor je trajalo letošnje prvo druženje na gradu pod skupnim
imenom “Lice in duša stare Sevnice”.
Razstavo umetniških del s prve likovne kolonije v Sevnici, ki je potekala pod okriljem sevniške izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, je odprl župan občine Sevnica Kristjan Janc. VZ.
Udeleženci prve “Arspekte’
Priznani jazz glasbeniki v Novem mestu
Novo mesto - Med 16. in 19. avgustom bo v okviru delavnice Jazzinty Novo mesto gostilo vrsto priznanih džezovskih glasbenikov, ki bodo svoje bogato glasbeno znanje posredovali vsem navdušencem, ki se udeležujejo poletih delavnic. Glasbeniki in poslušalci pa bodo uživali tudi v večernih “jazz -sssionih” v klubu LokalPatriot.
Šest mentoijev, med njimi izstopata legendami hrvaški kitarist Damir Dičič in slovenski bobnar Aleš Rendla, bo vodilo delo v skupinah za posamezne inštrumente, poleg tega bo tudi skupna igra v “combih”, predavanja, vsakodnevni sessioni in zadnji večer zaključni koncert. Vabljeni so vsi, ki jih zanimajo drugačni stili igranja, improvizacija, sving, la-tino, fusion in drugo. Brez strahu, pravita organizatorja, Glasbena šola Marjana Kozine in novomeški klub LokalPatriot, potrebno je le veselje do igranja in osnovno obvladanje inštrumenta. S.V.
Jazz, latino in etno glasba na gradu Rajhenburg
Brestanica - V okviru prireditev Poletje na gradu Rajhenburg so si lahko obiskovalci na grajskem dvorišču ogledali nastop Brizani Quarteta, ki je pravzaprav samo del Brizani Projecta kot spleta zasedb, ki v vrhunskem preigravanju jazza, latina in etna po Sloveniji in tujini navdušujejo ljubitelje teh zvrsti modeme glasbe. Tokrat so glasbeniki pripravili pravo presenečenje v duhu euro-cubana, glasbe, ki vsebuje prvine evropskega in latinskoameriškega jazza, kar je nedvomno še dodatno obogatilo večerni koncert. D. K.
Nastop Brizani Quarteta
Znameniti Brazilci na gradu Podsreda
Podsreda - V okviru grajskega poletja se jf prejšnji konec tedna na podsredškem gradu predstavil zbor Coral Brasilia. Nastal je na pobudo mojstra Sirleyja de Paula, ki je izbral skupino izkušenih ljudskih pevcev iz mnogih zborov brazilskega glavnega mesta, da bi predstavljali kakovostno glasbo Brasilie in Brazilijo na tekmovanjih in festivalih. Repertoar zbora Coral Brasilia obsega klasična zborovska dela od renesanse do modeme, glasbo brazilskih skladateljev in ljudske pesmi.
Zbor se je prvič predstavil leta 1995 na 2. mednarodnem zborovskem tekmovanju Trelew v Argentini. Od tedaj je osvojil vidne uvrstitve in posebne nagrade. Lani se je zbor udeležil festivala Cantapueb-lo v Argentini in Čilu, kjer je zborom z vsega sveta, tam so bili tudi predstavniki Slovenije, uspešno predstavil brazilsko zborovsko pesem.
Postanek v Podsredi sodi v okvir evropske turneje, po Avstriji in Nemčiji bodo poleg naše države obiskali še Švedsko. Brazilski pevci so v Sloveniji gostovali v okviru zborovske prireditve Srečanja v Ljubljani in na povabilo Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča. Zbor vodi Kubanka Elena Herrera, ki je kot dirigentka opernih predstav dobro znana tudi v Evropi, v domovini pa je direktorica in glavna dirigentka simfoničnega orkestra Mantazas ter direktorica in umetniški vodja kubanske opere. S. V.
RmGM
Festival Brežice 2000 je v pri-meijavi s prejšnjimi vsekakor naredil velik korak naprej. Najprej je na čelo prireditve stopila ugledna osebnost iz glasbenega sveta, nato je bila programsko obogatena s filmskimi in muzejskimi vsebinami in naposled je tudi država primaknila večji delež k financiranju projekta. Če k temu prištejemo še zadovoljstvo številnih obiskovalcev festivalskih prireditev, lahko brez zadižkov ali iskanja dlake v jajcu ugotovimo, da je za nami v vseh pogledih uspela prireditev.
Prihodnje leto bi si seveda želeli še boljši in vsebinsko bogatejši glasbeni festival, zato najbrž ne bomo edini opozorili na nekatere letošnje načelne nesporazume, ki so kalili sožitje med prireditelji, gostitelji in domačini.
Čeprav je znova šlo za mednarodni kulturni projekt nekega (kljub vsemu) lokalnega, v primeijavi z večjimi kulturnimi središči zapostavljenega okolja, se nam zdi, daje bilo to letos še posebno očitno. Bilo je videti, kot daje tudi ta projekt “gostoval” v svojem domačem okolju, tako kot so gostovali tudi vsi tisti, ki so v njem sodelovali in o njem odločali.
Sintetične dragulje propagandnega britanskega projekta, ki ga večinoma nikjer v svetu ne gostijo kot prvorazredno muzejsko poslastico, je namreč spremljala svojevrstna elit-istična izoliranost njegovega vodje pred lokalnimi mediji, konkretno prav nerazumljivo zavračanje vabil k propagandnemu in osebnemu sodelovanju z Radiom Brežice in našim časopisom. Ob takšnem ravnanju so se začeli zbujati dvomi, ali si ni morda nekdo prisvojil naše blagovne znamke in nam pod njenim okriljem (s popolnim obvladovanjem proračuna) prodajal svoj projekt in svoje ekskluzivne osebne interese ali pa je vse vendarle ostalo naša prireditev, ki so nam jo pomagali izpeljati ugledni prijatelji in glasbeni zanesenjaki iz prestolnice.
Preden smo našli odgovor, se je festival že iztekel. In gospoda Klemena Ramovša in njegovih za naše lokalne medije skoraj neulovljivih sodelavcev nam ni uspelo dobiti tako rekoč niti po telefonu. Saj razumemo, da ima gospod nujnejše opravke in daje projekt neizogibno zasnoval kot svoj pogled na vlogo in smisel širjenja kulture v provinci, ne moremo pa razumeti, kako namerava v prihodnje spet zbrati toliko ljudi, predvsem resničnih zanesenjakov, ki jim je tukaj in danes, v Brežicah leta 2000, resnično veliko do tega, da bi se jim z njihovo prireditvijo izpolnile sanje o osebni, če hočete intimni, identifikaciji s prihodnostjo festivalskih prireditev.
Če smo torej v okviru festivala začeli propagirati britansko kraljevsko hišo, bi lahko že prihodnjič, na primer, predstavili “hlapčevsko” zgodovino glasbil in glasbene pedagogike - seveda slovenske -namesto gostov pa bi k nam prišli neki novi Brežičani, torej ljudje, ki za našo stvar delujejo v imenu nas vseh.
Milan Zinaid
GLASBA
intervju
Tunke - glasbeniki nove generacije
Mladi fantje prihajajo iz Boršta, Brežic, Zdol, Krškega, Artič, iz krajev, kjer se je rodilo kar nekaj nadarjenih glasbenic in glasbenikov. Že nekaj časa se kalijo na glasbenem prizorišču, zato je prav, da o njih zvemo še kaj več.
Kje ste se našli? Ali so nastale Tunke kar tako za hec ali ste mislili zares?
Predvsem smo bili bolj ali manj sošolci v gimnaziji, na primer Rok in Matej. Poznali smo se, vedeli smo, kaj bi radi igrali, in tako smo naredili bend. Predvsem smo nameravali igrati na gimnazijadah, to pa je kasneje preraslo v resno “firmo”.
Kakšna je bila takrat vaša vizija? Kako ste se videli na slovenski glasbeni sceni?
Vsi smo si želeli predvsem igrati tisto, kar nam je všeč. O kakšni večji karieri ali priljubljenosti nismo razmišljali. Začeli smo ustvarjati, pisati svoje skladbe in pri tem zelo uživali. Tu smo se našli.
Torej vas val popularne glasbe še ni zajel?
Za zdaj nas to še ne zanima. Vsaj za zdaj nas še ne bi smelo Zavesti.
Imate zelo zanimivo ime. Pravzaprav bi po njem spadali v Prekmurje, saj je prav tu značilna jed meso iz tunjke. Je vaše ime povezano s tem?
Ja. Sicer ne z mesom, ampak bolj z Monty Pythonom. Ta gledališka skupina je uporabljala besede brez pomena. Ena takšnih je bila “semprin”. In tako smo tudi mi iskali nekaj, za kar nismo vedeli, kaj pomeni. To je bila tunka. In pri tem smo ostali.
Pa ste kdaj poskusili meso iz tunjke?
Poskusili že, ampak ...
... vam ni bilo všeč?
Hm! Brez komentarja!
Kakšna je pravzaprav vaša glasba?
Glasbo ustvarjamo sami. Nekatera besedila so naša, nekatera
so napisali drugi avtorji. Igramo rock, predvsem pa smo zvesti svojemu okusu, torej tistemu, kar nam je všeč. Seveda spremljamo trende. Radi imamo tudi naše glasbenike. Všeč nam je, na primer, Iztok Mlakar zaradi besedil in tudi njegovega humorja.
Kaka nastajajo vaše skladbe? Ustvarjate vsi ali morda le Matej ali Rok ?
Vsi. Vsi smo člani benda in komad mora biti všeč vsem, sicer ga ne posnamemo.
Ste tudi zelo glasbeno izobraženi, saj imajo člani skupine vsaj nižjo glasbeno izobrazbo, dva pa študirata v Gradcu in Rotterdamu.
Rok, klaviaturist, študira v Avstriji, Matej pa v Rotterdamu bobne. Onadva imata nekako glavno besedo pri ustvarjanju. Rok se dobro spozna na vse to in mu kar veliko zaupamo.
V Posavju so glasbene šole dobesedno zacvetele. Za to se lahko zahvalimo predvsem krški in brežiški, še posebno pa obema ravnatelje-
ma, ki sta prispevala k množični obiskanosti glasbenih šol zlasti s svojim entuziazmom.
Res je. Posavje se glasbeno zelo razvija. To se lahko zelo hitro ugotovi, ko prideš v Ljubljano. Ljubljančani vedo, da je Posavje eno najbolj glasbeno razvitih območij pri nas.
Menda ima srednja glasbena šola v Ljubljani največ učencev prav iz naših krajev. Tudi na akademiji je najbrž podobno.
Se strinjam.
Ljudje vse bolj menijo, da k splošni izobrazbi sodi tudi glasbena, brez katere skorajda že ne gre.
Prav gotovo je to znamenje, da je človek stopil na novo evolucijsko stopničko v svojem razvoju.
Kot mladi glasbeniki ste nekaj posebnega tudi po tem, da je vašo prvo ploščo izdala Zveza prijatelj mladine. To nekako ne gre skupaj, saj ZPM ni založba. Zakaj tako?
Ja, res je. Kot smo že poveda-
li, glasba postaja vse pomembnejša, in praznino, ki je nastala na tem področju, predvsem na področju mladih ustvarjalcev, je treba zapolniti. Pa tudi nobene organizacije ni, ki bi neprofitno pomagala mladim pri nastajanju njihovih del. ZPM se bo prav gotovo še naprej ukvarjal tudi s tem in tako pomagal mladim, saj je to tudi njihov namen. S tem, ko ZPM investira v delo neke mlade skupine, se potem dobiček od prodaje znova reinvestira v nastajanje nekega projekta.
Zveza prijateljev mladine je namenjena mladim, dobiček od prodaje vaših plošč pa gre v dobrodelne namene. Je bil to morda pogoj?
Ja, tudi. Del dobička gre za otroke, ki sami ne morejo na morje, in če smo s tem komu pomagali, smo zelo veseli.
Pravzaprav imate veliko srečo, saj imate svoj snemalni studio v Borštu, kjer živita z bratom Rokom Lopatičem. Tudi vajin oče je znan glasbenik. Vam je pomagal?
Seveda. Oče in midva z Rokom se že od nekdaj ukvarjamo z glasbo. Imeli smo družinski bend Lopatič family band. To so bili začetki. Še zdaj ustvarjamo kot družina. Tudi pri studiu je imel oče najpomembnejšo vlogo. To je res nekaj lepega, saj ustvarjamo dobesedno doma.
Za prihodnost Tunk in studia v Borštu se prav gotovo ni bati. Pred kratkim so tu snemali najbolj priljubljeni .rockerji na Slovenskem - Big foot mama. Zanesljivo pa bodo nekaj posneli tudi fantje iz skupine Tunke. Pa srečno!
Majda Arh - Sevšek
slovenska narodna glasba
3. državno prvenstvo harmonikark bo na gradu Rajhenburg
Brestanica - Turistična agencija Boom iz Krškega in Radio Sevnica sta letošnja organizatorja 3. državnega prvenstva harmonikark. Prireditev bo potekala na gradu Rajhenburg 19. avgusta z začetkom ob 16. uri. Na njej bodo prvič predstavili tudi diatonično harmoniko s Poltoni slovenskega izdelovalca Štefana Freceta, nekdanjega člana »ekoč priljubljenega ansambla Štajerskih 7. Frece je izdelek kot edinstven na svetu pri ustreznem uradu tudi zaščitil.
Kot je v izjavi za javnost povedal Milan Brecelj (na fotografiji), predstavnik organizatorja 3. državnega prvenstva harmonikark z diatonično harmoniko in pred dvajsetimi leti začetnik Zlate harmonike Ljubečne, bo letošnje državno prvenstvo v soboto, 19. avgusta, na gradu Rajhenburg ob štirih popoldne.
Prireditev ne bo svojevrstna posebnost le po tem, da takega tekmovanja ne poznajo nikjer na svetu, ampak bo po besedah Milana Breclja (na fotografiji) nekaj posebnega tudi v tem, da jim je letos uspelo prvič pridobiti dragocenejše nagrade za najboljše tekmovalke, le bo v obliki unikatnih ročnih izdelkov iz stekla oziroma kristala Prispevalo podjetje Dekor s Kozjega.
“Prijave za udeležbo nam je do zdaj poslalo natanko 20 harmoni-Wk iz skoraj yseh slovenskih pokrajin. Trenutno le Koroška nima svoje predstavnice, vendar to še ne pomeni, da do dneva prireditve ne *>o prispela tudi kakšna prijava z Raven, iz Slovenj Gradca ali kakega drugega koroškega kraja. Zanimiva je tudi starostna struktura prijavljenih harmonikark. Najmlajša šteje nepolnih devet let, medtem ko {•h ima najstarejša spoštljivih štiriinšestdeset,” je med drugim povedal Brecelj.
Kot zanimivost velja omeniti, daje Slovenija nekaj posebnega ravno Slede odnosa do diatonične harmonike, njene priljubljenosti ter akti-toiega igranja več kot sto harmonikark in več tisoč harmonikarjev, 'toina na svetu prireja državna prvenstva v igranju na diatonično harmoniko, ki se jih lahko ■udeležijo samo dekleta in žene, nekaj posebnega pa je tudi v tem, da ima več kot 30 vrhunskih izdelovalcev diatoničnih harmonik, kar potrjuje, kot se je izrazil Milan Brecelj, da 'f Sloveniji poznamo in spoštujemo tradicijo in izkušnje naših prednikov, ki so bili tudi pred stoletjem in več v takratni Evropi'znani po toko imenovani štajerski harmoniki in njeni značilni melodiji. D. K.
Ansambel Marjana Kočevarja
Leto dni po izidu prve kasete, ki so jo naslovili s Harmoniko na vas, je ansambel Marjana Kočevarja izdal drugo z naslovom Ljubezen na recept. Nanjo so uvrstili 10 polk in valčkov s tematiko, ki jo piše življenje. Marjan Kočevar pravi, da je kar dobro, če ansambel izda
kaseto vsako leto. Besedila so napisale Malči Božič, Fanika Požek in Vera Šolinc, glasbo pa vodja ansambla. Letos so se udeležili kar nekaj festivalov narodnozabavne glasbe. Bili so na Števerjanu irt Ptuju, 13. avgusta so se predstavili tudi na Graški Gori. Seveda bodo skušali čim več nastopati, hkrati pa predstavljati novo kaseto.
Ptuj 2000
Najstarejši, tokrat že 31. festival narodnozabavne glasbe, kije potekal 4. avgusta na ptujskem Mestnem trgu, je bil letos skrčen na samo en dan. Med občinskim praznikom gaje obiskalo nekaj tisoč ljubiteljev domače glasbe, ki pa žal niso mogli slišati najbolj zvenečih imen. Nastopilo je 16 ansamblov, ki so se tudi letos potegovali za bronaste, srebrne in zlate Orfejeve značke. Najboljši so bili člani ansambla Prerod s Ptuja, ki so prejeli tudi nagrado za najboljšo melodijo. Iz Posavja je nastopil ansambel Maijana Kočevarja in prejel srebrno Orfejevo značko. Uidi letos so podelili Korenovo plaketo -najvišje pevsko priznanje - prejela pa jo je pevka ansambla Štrk Vika Kolarič.
Ansambel Darka Atelška
Znan zgomjesavinjski godec Darko Atelšek je silno zaposlen z igranjem na porokah, rojstnih dnevih, godovanjih, veselicah in ob drugih veselih priložnostih, vendar mu nikoli ne zmanjka časa in volje, da zaigra tudi s svojim triom in ustvaija viže. Vse razen ene je napisal tudi za novo kaseto z naslovom Muzikantarski salon. Darko Atelšek pravi, da je boljša od vseh dosedanjih, ker mu pomagajo odlični glasbeniki in je tudi glasba, ki so jo posneli “ta prava”, za vse priložnosti. S.P.
lestvice

RADIO/BREŽICE
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	NE KLIČI ME - NUŠA DERENDA
2.	ZALJUBLJENA - MAJDA ARH
3.	ČRTA - SLAVKO IVANČIČ
4.	MINI BIKINI - KINGSTON
5.	SMEH IN SOLZE - JAN PLESTENJAK
6.	DAJ - VILI RESNIK
7.	NA KARIBE - SUNNY ORCHESTRA
8.	NAJRAJŠI SN’ PA S TEBOJ - MI 2
9.	OBRNI SE - POLONA IN NOVA POT
10.	KO GA SANJA - FLIRT
TUJA LESTVICA
1.	WE VVILL ROCK YOU - FIVE
2.	BREATHLESS - THE CORRS
3.	IT’S MY LIFE - BON JOVI
4.	ŽAO MI JE - LETEČI ODRED
5.	TRY AGAIN - AALIYAH
6.	I WANNA KNOW - JOE
7.	POISIN - FRENCH AFFAIR
8.	VIAGGIO AL CENTRO DEL MONDO - 883
9.	MOPE - THE BLOODHOUND GANG
10.	THE WAY YOU LOVE ME - FAITH FILL
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	LJUBEZEN NA RECEPT - ansambel Marjana Kočevarja
2.	SOSED SOSEDU - Trio Frančič
3.	FANT Z DEŽELE - ansambel Lipovšek
4.	KAJ NAJ ZAPOJEMO VAM - ansambel Darka Atelška
5.	NAJINA SREČA - ansambel Vigred
KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop skladbo:_
. Glasujem za tujo skladbo:____________
. Glasujem za narodno zabavno skladbo:.
Moj naslov:	______________________________________________ I
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
STU
* čestitke in mati oglasi: 07/ 373 7010 * Trženje: 07/ 3731014,37310 15 * Uredništvo: 07/ 37310 20
e-mail: studiod® studiod si gtasbene žeQe: glashene.2elje@studi0d.si spletna stran: uww.$tudiodsi
Prometne informacije sporočajte na GSM
■■■


ŠPORT
atletika
Primož Kozmus - mladi atlet iz Brežic potuje v Sydney
Brežice - Enaindvajsetletni Primož Kozmus, član AK Fit Brežice, je na mednarodnem metalnem mitingu na Madžarskem doživel izjemen uspeh. Ne le, da je dosegel olimpijsko normo 75,50 metra, temveč jo je celo presegel, saj je zalučal kladivo 76,84 metra daleč. Primož je hvaležen vsem, ki so mu stali ob strani, zaveda pa se, da je k njegovemu uspehu prispeval tudi trener in prijatelj, nekdanji vrhunski športnik Vladimir Kevo.
Primož Kozmus se je srečal z metom kladiva pravzaprav po naključju. To disciplino je trenirala njegova sestra Simona Kozmus, Primoža pa je vleklo drugam. Na atletskem štadionu je začel vaditi pri profesorju Poldetu Rovanu, ko pa ga je videl Vladimir Kevo, je preskočila športna iskrica. Vladimir kot da je začutil mladeničeve skrite potenciale, Primožu pa se je kladivo kmalu globoko usidralo v srce. Darfes sta izjemen športni tandem, ki potiho, a uspešno ruši vse pregrade.
Na sprejemu pri županu Občine Brežice, ki gaje vodila podžupanja Milena Jesenko, je Marjan Ogorevc, zdaj Primožev fizioterapevt in bioenergetik, nekdaj pa Vladov trener, slikovito povedal: “Marjan je zasejal seme, Vlado ga je pridno zalival, Primož pa je cvet tega trdega dela!” Seveda s tepi njihovo šestletno delo še ni končano,
kajti pripravljajo se na nove uspehe.
Da Primož in Vlado verjameta v uspeh, dokazuje tudi letošnja uvrstitev na olimpijske igre v Sy-dneyju. Primož je normo celo presegel - kar za 134 cm. Ne zgodi se ravno vsak dan, da bi iz majhnega mesta, kot so Brežice, prihajali potniki za olimpiado. Zato je razumljivo, da bo Primožu pomagala brežiška občina.
nalni nastopi. Že res, daje pomembno sodelovati in ne zmagati, kot pravi olimpijsko geslo, a zakaj bi samo sodelovali, če lahko dosežemo več?! O tem sta prepričana ta-
ko Primož Kozmus kot Vladimir Kevo, pa tudi vsi, ki držimo pesti, da se mlademu atletu v Sydneyju zgodi tisto, kar si najbolj želi!
Karmen Molan
Ob vsem lepem je žal tu spet kapljica grenkobe. Ali bo s Primožem odpotoval tudi njegov trener Vlado? Za zdaj je odgovor nikalen oziroma je vprašanje še vedno odprto. Še kako bi bilo prav, da potujeta oba, kajti skoraj mesec dni, kolikor jih bo mladi atlet preživel v Avstraliji, je veliko časa, trenerjevo budno oko in njegovi nasveti pa so v takšnih primerih več kot dobrodošli, ne nazadnje tudi zato, ker so v igri odlični rezultati in fi-
Primož Kozmus in Vladimir Kevo v družbi podžupanje Občine Brežice Milene Jesenko
speedway
Izčrpan, a srečen, in to z razlogom!
Krško - Največja letošnja prireditev je na štadion Matije Gubca privabila približno 10.000 ljubiteljev speedwaya. Ugibanja, kdo bo letošnji zmagovalec za veliko nagrado AMD Krško in pokal Zavarovalnice Triglav, d. d., so bila zanimiva. Bo to
Čeravno se je slovenski novopečeni GP-voznik prihodnje sezone Matej Ferjan odlično odrezal, je bil zmagovalec tega večera Avstralec Todd Wiltshire, ki je zbral 14 točk, najboljši pa je bil tudi v dirki za pokal Zavarovalnice Triglav. Tako je ponovil lanski uspeh z obeh dirk in kdo ve, ali bo šlo še v tretje, prihodnje leto. Trenutno najboljši na svetu, Britanec Mark Loram seje moral v dodatni 21. vožnji pošteno namučiti za drugo mesto. Matej Ferjan, ki je bil njegov tekmec, je namreč odlično Starta! in vse je kazalo, da mu bo uspelo. Tako je mislil tudi Loram, ki je pozneje na novinarski konferenci odkrito priznal: “Prepričan sem bil, da bo Matej zmagal, vendar je naredil napako - to sem izkoristil, našel prostor in ga prehitel. Imel sem srečo.” Tudi sicer je bila novinarska konferenca zanimiva, saj smo lahko slišali same pohvale na račun steze, štadiona, organizacije in občinstva. Wiltshire je poudaril, da vedno rad pride v Krško, saj zelo ceni tukajšnje organizatorje
in je na kraj kar nekako navezan, kajti prav po zaslugi AMD Krško mu je pred časom uspela zmago-
strinjal tudi drugouvrščeni Mark Loram, ki je dodal: “Štadion v Krškem je enkraten in takšen si
Zanimiv veliki finale za pokal Zavarovalnice Triglav, šest voznikov, šest krogov, en sam zmagovalec!
valna vrnitev na steze. Povedal je
še: “Klub je lahko izjemno pono-
sen, da ima takšno občinstvo, izjemne navijače, ki gojijo profesionalni odnos do speedwaya. In zelo spoštujem tako organizatorje kot tudi navijače.” S tem se je
vsekakor zasluži tudi dirko za veliko nagrado.”
Ljubitelji speedwaya zagotovo vedo, da bo prihodnje leto na krškem štadionu Grand Prix cha-llenge, to pa je lahko le še zadnja stopnička pred vrhom. Kajti res-
nica je, da se o tem štadionu glasno govori v svetu speedwaya in tudi o izjemno profesionalnem odnosu organizatorjev AMD Krško, zlasti pa navijačih, saj so prava atrakcija na vseh tujih dirkališčih.
Oba gosta sta spregovorila še o slovenskem vozniku Mateju Ferjanu. Izrekla sta mu veliko jrohval, ob tem pa poudarila, da ga čaka prihodnjo sezono veliko trdega dela, in če mu bodo stali ob strani sponzorji iz vse Slovenije, se za Matejev uspeh v GP ni treba bati.
Drugi slovenski predstavnik na dirki je bil Izak Šantej. Ob koncu je bil 13., dosegel pa je 5 točk. V prvih dveh štartih mu ni šlo, potem pa je pridno zbiral točke.
Kot smo že omenili, je v dirki za pokal Zavarovalnice Triglav zmagal Wiltshire, medtem ko je Matej, kije sodeloval tudi v velikem finalu, imel smolo. A kdo ve, kakšen bi bil razplet, če mu ne bi ponagajal sedež motorja.
Karmen Molan
gimnastika
Uspešne poletne priprave
Piran - Po intenzivnih treningih v telovadnici OŠ Jurija Dalmatina v Krškem se je pet selekcijskih telovadk Gimnastičnega društva Rain Krško odpravilo v Piran na sedemdnevne tretje poletne priprave.
Urška Gramc, Vesna Bregar, Špela Lubšina, Simona Gnidica in Urša Štus so tudi tokrat gostovale v gimnastični dvorani piranske Osnovne šole Cirila Kosmača. Pod strokovnim vodstvom profesorice športne vzgoje Marjane Pečar in trenerja Renata Zorka so opravile osem treningov po tri ure na dan oziroma 24 ur intenzivnega specializiranega treninga s poudarkom na osnovah baleta ter elementih ritmike in koreografije.
Vadba je bila namenjen tudi kondicijskim pripravam, vajam za moč in specifično gibljivost ter tehnični izvedbi novih gimnastičnih elementov in prvin težavnostne stopnje C in D, ki jih bodo telovadke izvajale v svojih sestavah v bližajoči se novi tekmovalni sezoni 2000/2001.
plavanje
DP kadetov in mladincev
Kamnik - Z državnim prvenstvom za kadete in mladince se je zaključila letna plavalna sezona. Tudi na tem tekmovanju so se izkazali plavalci Plavalnega kluba Celulozar iz Krškega. Najboljše uvrstitve je dosegel Rok Kerin, osvojil je dve drugi mesti in eno tretje v disciplinah 200m mešano, 400m mešano in 200m delfin.
Tudi Nika Jevnik in Jaroslav Kovačič sta bila uspešna, osvojila sta več četrtih in petih mest, kjer ju je le nekaj stotink ločilo od medalj. Mladinec Blaž Špiler je presenetil s 5. mestom na 400m mešano, Rok Vegelj je bil v isti disciplini sedmi. Tudi kadet Mitja Furst je osvojil sedma mesta in sicer v disciplinah 200m mešano, 400m mešano in 200m delfin.
napovedi
Kolesarstvo
20. 8. 2000 - Rekreativno kolesarsko društvo Krško organizira 8. Rudijev memorial z začetkom ob 10. uri v Kostanjevici na Krki. Informacije: RKDK.
Nogomet
nogomet
Visok poraz
Krško - Začetek jesenskega dela ligaških tekmovanj je bil neugoden za člansko ekipo NK Krško Posavje, ki je v prvem krogu na domačem terenu zaigrala proti NK Usnjar Šoštanj. Domači, ki so spomladanski del lige po borbi za obstanek zaključili na sedmem mestu, so srečanje visoko izgubili z rezultatom 6:0.
konjeništvo
Konjeniški praznik na Bregah pri Krškem
Brege - V organizaciji Konjeniškega kluba Posavje Krško je bil na hipodromu Brege pri Krškem osemnajsti tekmovalni dan letošnje sezone. Udeleženih je bilo 90 konj iz vse Slovenije. Na sporedu je bilo devet atraktivnih točk. Poznavalci konjeniškega športa so glede na idealne pogoje tega dne pričakovali tudi nov rekord steze, ki pa ga kljub številnim osebnim rekordom ni bilo. Sledi še pregled zmagovalcev po posameznih dirkah in uvrstitve posavsko-dolenjskih tekmovalcev:
V prvi dirki je zmagal Den MS z Dr B in Mitja Tomše, Posavje, 12. iz Komende, Agil in Jože Judež iz Markom Slavičem ml. (1:18,6) iz Dorč Tornado in Ana Marija Cetin, Šentjerneja sta zasedla peto mesto,
Posavje, 13. Pina in Igor Novak, Šentjernej. Četrto dirko je osvojil Persug-ill na vajetih Mirka Gregorca (1:18,5),
Ljubljana Stožice, tretje mesto je pri-lo Leonu in Ignacu Zagorcu iz
Ljutomera, na drugem mestu pa je bi Dagas na vajetih Janka Šepetavca iz KK Posavje Krško, Rodney z Rudijem Govekom iz Šentjerneja je bil na 11. mestu. V drugi dirki je zmagala Nika z Boštjanom Špindlerjem (1:20,5), KK Lenart, Dally Tornado in Ivan Krajnc iz Posavja sta zasedla tretje mesto, osma je bila Duma M z Zvonetom Tomšetom, Posavje Krško, 11. Prince Lobell in Simon Bele ter 12. Boss B z Rudijem Govekom, oba Šentjernej. Tretja dirka je pripadla Lucky Topu na vajetih Tineta Jagodica (1:20,2) iz KK Brdo, Aqua B s Francem Cetinom, Posavje je zasedla 7. mesto, 11. Rossi
entjemeja, 8. Marii Somolli in Janku Šepetavcu, Posavje, 9. Fuci Fucu
in Mirku Kovačiču, Posavje. Zmagovalec pete dirke je postal Lescom na vajetih Boštjana Plečka (1:18,2), KK Kamnica, v šesti dirki je zmagal Honey Goal z Milanom Kukoljem (1:17,6) iz Ljutomera, sedma dirka pa je pripadla Bukefalosu in Voji Maletiču (1:19,7) iz Šentjerneja. Zmagovalec osme dirke je bil Frick na vajetih Andreja Marinška (1:17,1)
Lamex B z Jankom Šepetavcem iz Posavja pa šesto mesto. Deveta, dirka za uvožene kasače, pa je tokrat pripadla Suriyi in Voji Maletiču (1:16,3) iz Šentjerneja, Tassel Tina z Milanom Žanom iz Posavja je bila četrta, 6. Waren Hebright in Borut Antončič iz Šentjerneja ter 7. Ask You z Martinom Marsom iz Posavja Ljubitelje konjeništva pa opozarjamo, da bo v nedeljo, 20. avgusta ob 14.30 v okviru praznika Jernejevo 2000 v Šentjerneju velika konjeniška prireditev, ki je ne gre zamuditi, saj se bodo med drugim {»merili tudi župani posavsko - dolenjskih občin. K.M.
Tradicionalni 5. skok s palico
Brežice - Kot naročeno je bil dan po uspehu Primoža Kozmusa še praznik atletike v Brežicah. Na novem štadionu je v organizaciji AK Fit Brežice potekala tradicionalna prireditev 5. skok s palico, na kateri je nastopilo 13 atletov iz Italije, Grčije, Hrvaške in Slovenije.
Tega dne se je v zgodovino slovenske in brežiške atletike z velikimi črkami vpisala Novogoričanka Teja Melink, ki je preskočila 400 cm in tako postavila nov državni rekord. Dru-
go mesto pri ženskah je zasedla gostja iz Grčije, državna prvakinja Gogo Caligi-ri, ki si je prizadevala doseči olimpijsko normo, a je bila žal neuspešna, saj je tekmovanje končala z rezultatom 390 cm, tretja pa je bila še ena Novogoričanka Nina Zega.
Pri moških je po pričakovanjih zmagal domačin Jure Rovan, ki je trenutno član AK Kladivar iz Celja in je preskočil je 530 cm. Tako se po operaciji tetiv počasi, a uspešno vrača v formo. Drugo mesto je zasedel Italijan Lorenzo del Favro, preskočil je 460 cm, tretji pa je bil Jure Batageljlz Nove Gorioe s 440 cm.
20.8.2000	- Športno
društvo “Jasa” Dečno selo organizira turnir v malem nogometu na prenovljenem igirišču v Dečnem selu. Začetek ob 8.00 uri, igra se 5+1, bogate nagrade, tudi za naj boljšega strelca in vratarja turnirja.
Konjeništvo
15. do 20.8.2000 - Evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju za mladince Lipica 2000. Info.: Kobilama Lipica, 05/739-15-80 ali 734-10-09.
Triatlon
26.8.2000 - Triatlon Klub Bohinj organizira 15. Triatlon jeklenih “Bohinj 2000”. Začetek ob 9.30 uri, discipline veslanje, kolesarjenje in tek. Info.: 04/721-809 ali 041/721-252, Karel Medvešček.
Spoštovani
bralci!
Vabimo vas, da se nam oglasite s svojimi športnimi podvigi in seveda tudi z napovedmi športnih dogodkov, ki se bodo zvrstili v času štirinajstih dni med izidom časopisa. Pišite nam in nas obveščajte o športnih tekmovanjih ali rekreativnih prireditvah.
Naš naslov: Časopis SavaG-las, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice,
mail:sava.glas@radio-brezice.si
Dobrodošli med nami in veliko športne sreče!

KRONIKA
Generalni direktor slovenske policije pohvalil Posavje
Obisk v duhu odprtosti
Brežice, 10. - Marko Pogorevc, generalni direktor slovenske policije, se je na obisku v Posavju želel seznaniti z delom policistov med turistično sezono. Zlasti ga je zanimalo, kako poteka varovanje državne meje in ali v času dopustov policisti opravljajo svoje naloge tako, kot je dogovorjeno.
Na pogovoru z novinarji je poudaril, daje območje PUK varno. Na njem policisti uspešno opravljajo svoje delo, saj raziščejo kar 74 odstotkov primerov, kar je največ v državi. Uspešni so tudi pri varovanju državne meje, saj so letos prijeli že 798 ilegalcev. Tudi sicer v Sloveniji odkrijejo kar tri četrtine nezakonitih prestopnikov državne meje. Načelnik urada uniformirane policije Zlatko Pirš je pohvalil prebivalce, ki pomagajo pri iskanju sumljivih oseb in opozarjajo policiste na tujce v okolici. V Posavju je nekoliko slabša prometna varnost, saj v prvem polletju beležijo 17 smrtnih žrtev oziroma 9 več kot leto prej. Po delovnem sestanku z ožjim strokovnim vodstvom policijske uprave so potekali ogledi policijskih postaj in vseh mejnih prehodov. Na PUK so organizirali tudi sestanek s servisom skupnih
Ze drugič oropani
Senovo, 3. - Zamaskirana in oborožena neznanca sta v ropu poslovalnice Nove Ljubljanske banke na Senovem pri Krškem odnesla gotovino v različnih valutah v skupni vrednosti približno štiri milijone tolarjev. Pred izhodom iz banke sta si z obraza snela najlonski nogavici in se peš napotila proti Bračičevi ulici. Takrat se je v nahrbtniku enega od roparjev aktivirala dimna bomba, ki je bila skrita med denarjem. Storilec je pri tem iz nahrbtnika odvrgel približno 710 tisoč tolarjev, bankovci pa so bili zaradi dimne bombe obarvani rdeče. Policisti neznanca še vedno iščejo, so sporočili iz krške policijske uprave.
Po podatkih policije je eden od storilcev visok od 170 do 175 cm, vitke postave, ima temnejše lase, med ropom pa je bil oborožen. Drugi je visok od 160 do 170 cm in ima svetlejše lase.
Ista poslovalnica je bila oropana že maja letos, ko je neznanec odnesel približno milijon in dvesto tisoč tolarjev. Tudi ta rop še ni raziskan. S.V.
Nekaj vozil odkrili že na dan kraje
Posavje - V letošnjem letu so na mejnih prehodih na področju PUK mejni organi do začetka prvih dni avgusta zasegli 21 vozil, za katere so v Postopku ugotovili, da so ukradena. Med njimi prevladujejo vozila višjega cenovnega razreda, ki so praviloma ukradena na območju držav Evropske skupnosti, ugotavljajo na naši policijski upravi. Med njimi prevladujejo osebna vozila, tako so zasegli štiri Mercedese, tri BMW-je, Audi, Opel in Ford, pa tudi Jeep Cheroke, Chrysler, Rover in Golf. Na drugem mestu so kombinirana vozila.
Če policist pri mejni kontroli posumi, daje z vozilom nekaj narobe, opravi temeljito kontrolo dokumentov voznika in samega vozila Vsa sumljiva vozite pa preverijo tudi pri varnostnih organih Italije in Avstrije, s katerimi poteka izredno dobro in konkretno sodelovanje. Ti imajo namreč vsa ukradena vozite vnesena v schengensko informacijsko mrežo podatkov.
Na PUK poudarjajo, daje bilo na južni meji odkritih nekaj vozil še isti dan, ko so bila ukradena v tujini. Vozila imajo praviloma namen prepeljati na Hrvaško in naprej v države nekdanje skupne države. Vozniki ukradenih vozil so tudi storilci tatvine, vendar je precej voznikov le kuriijev, Ugotavljajo v postopkih zaslišanja, v katerih ponavadi storilci ne povedo veliko. Policisti izvedo le, da so proti naročilu in s predplačilom od neznanca prevzeli vozilo in ga morajo neznancu dostaviti največkrat na območje Hrvaške, kjer prejmejo drugi del plačila. V nekaj zadnjih primerih je šlo *a tisoč nemških mark, po sistemu pol prej, pol na koncu. S.V.
vladnih služb, ministrstvom in carinsko upravo, na katerem naj bi se dogovorili, kako razrešiti najbolj pereča vprašanja, med njimi tudi mednarodni mejni prehod
Obrežje. Pogorevc je še povedal, da je objavljen razpis za sredstva iz programa Phare, na katerega se bo država prijavila, seveda pa bo
gradnja mejnih prehodov potekala v skladu prilagajanja režimu. Direktor slovenske policije meni, da naj bi trajala štiri ali pet let, odvisno od razpoložljivih sredstev.
Posebej o schengenski meji
Marko Pogorevc (na fotografiji) je opozoril na schengenski sporazum, ki naj bi ga po pisanju hrvaških občil, na južni meji začeli izvajati 1. septembra. Poudaril je, da je v resnici končana šele prva faza tako imenovanega “twi-ninga”, ki poteka s finančno pomočjo Evropske unije. Gre za raziskavo potreb, povezanih z vzpostavitvijo schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško, zdaj pa bodo nadaljevali drugo fazo. Ugotovitve bodo upoštevali v po-
licijskih načrtih, gre pa za pripravo programa usposabljanja kadrov, gradnje mejnih prehodov in nabavljanje informacijskega sistema za zunanje meje EU. Schengenska meja bo pravzaprav odprta šele potem, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo in zadostila vsem zahtevanim standardom. “To ne pomeni, da začnemo sporazum izvajati s prvim dnem vstopa v EU, kar velja tudi za skandinavske države, ki so že v Evropski uniji, a ga še ne izvajajo,” poudarja generalni direktor policije Pogorevc. Režim na slo-vensko-hrvaški meji bo vsaj še nekaj let takšen kot zdaj. Pogorevc ne želi, da bi se s tem manipuliralo oziroma z obeh strani meje širilo nezadovoljstvo. Vsi ukrepi bodo življenjski, pravi in poudarja, da s hrvaškimi policisti dobro sodelujemo.
Suzana Vahtarič
Zapeljal naravnost v smrt
Šentlenart, 9. - Na cestnem železniškem prehodu v Šentlenartu pri Brežicah je nekaj pred 15. uro 31 - letni Toni T. z Zdol pri Krškem iz neznanega razloga prehitel čakajočo kolono pred spuščenimi železniškimi zapornicami. Na tire je tako zapeljal v trenutku, ko je iz smeri Dobove pripeljal vlak in trčil v desni bok vozila.
Nesrečnega voznika je kljub zaviranju strojevodje vlak potiskal še približno 600 metrov. Po približno 200 m je iz nasprotne smeri, torej z brežiške postaje, pripeljal drugi vlak; le tega je poškodovalo kamenje, ki ga je odbijal vlak, ki je pred seboj rinil osebno vozilo. Prav tako je bil lažje poškodovan tudi strojevodja tega vlaka.
Voznik je ostal ukleščen v vozilu, ki se je vnelo, izvlekli so ga gasilci Poklicne gasilske enote Krško. Za posledicami poškodb je na kraju nesreče umrl, je zapisano v policijskem poročilu. Le ugibamo lahko, kaj je botrovalo voznikovi odločitvi, ki gaje zapeljala naravnost v smrt.
Zaradi prometne nesreče je zamujalo 12 vlakov, poškodovano je bilo tudi vozilo, ki je stalo pred spuščenimi zapornicami, huje poškodovana je bila lokomotiva, ki je zadela osebni avto, poškodbe pa so tudi na tirih in kretnem mehanizmu.
Suzana Vahtarič
113 - 113 - 113 - 113
Od 2. do 14. avgusta
Prometne nesreče
Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 28 prometnih nesreč, od tega 2 s hudo in 4 z lažjo telesno poškodbo. Beležijo tudi eno smrtno žrtev.
Ilegalni prehodi
Skupaj je bilo prijetih 32 ilegalnih prestopnikov državne meje, ki so vsi, razen dveh državljanov Iraka, zavrnjeni na Hrvaško. Med temi je bila skupina 7 državljanov Turčije, prijeli pa so tudi 20-letnika K.P. iz okolice Brežic, ki je to skupino vodil. V vozilu tujih označb so odkrili še dva državljana BiH, ki sta ilegalno prestopila mejo, voznik pa ju je na tej strani počakal in peljal naprej.
Ponarejanje listin
Tovrstnih kršitev ni bilo veliko, odkrili so 6 tovrstnih primerov. Zoper vse kršitelje je bila podana kazenska ovadba in so bili zavrnjeni na Hrvaško.
Zaseg orožja, vozil, mamil
Malokalibrski revolver in nekaj nabojev so našli pri Nemcu, državljanu Italije so zasegli 120 nabojev lovskega streliva, dvema državljanoma Turčije in enemu Nemčije pa plinske pištole ter še bokser. Italijanski državljan je v prirejenem prostoru avtomobila skrival dve lovski puški. Pri Turku so odkrili nekaj nabojev in trdo tablico hašiša. Zaplenili so dve osebni vozili, ukradeni v Nemčiji in v Bratislavi. V hišni preiskavi 28-letnega S.J. iz okolice Brežic so z odkritjem puške iri streliva potrdili sum, da orožje posreduje brez ustreznih dokumentov.
Tatvine, vlomi, ropi
Zamaskirani neznanci so v Brežicah oropali raznašalca pice, ki jim je prinesel naročeno. Pretepli so ga in mu vzeli 40 tisoč SIT gotovine. Neznanec je izkoristil priložnost in iz podjetja v Krškem odtujil paleto končnih fasadnih izdelkov v vrednosti 2 milijona SIT. Nepridiprav je iz zabojnika športnega društva v Brestanici odnesel glasbeni stolp. Beležijo še tatvino avtoradia v Krškem in dveh koles z motorjem. Občanu Sevnice je kupec brez plačila odpeljal osebni avto, a so ga še isti dan izsledili. Prijeli so mladoletnega vlomilca v kiosk v Cateških toplicah. V Krškem je bil ukraden Jugo 45, bele barve, registrskih označb KK JI-742.
Odvzem prostosti
21-letnik iz okolice Krškega je v svoje vozilo zvlekel nekdanje dekle, jo vozil po okolici in jo vmes tepel. Nato jo je zaprl v svoj dom, kjer so jo našli policisti. Sledi mu kazenska ovadba.
112 - 112 - 112 - 112
Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško v tem času beležijo 25 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 4 za posredovanje veterinarja na domu. Sprejeli so še tri naročila za odvoz kadavra ter dve za odvoz povožene divjadi.
Gasilske enote v lem času niso imele veliko intervencij. Poklicna gasilska enota Kliko je posredovala pri nesreči na železniških tirih v Šentlenartu, ogenj so sicer pogasili prisotni, gasilci pa so umrlega izvlekli iz razbitin. Sanirali so cestišče na obvoznici v Brežicah, ko je po prometni nesreči iz vozila izteklo olje. Zaradi pozabljene hrane na štedilniku so reševali stanovanje v Krškem na Gubčevi, gasili požar na ostrešju stanovanjske hiše v Glogovem Brodu. Gasili so ogenj zabojniku za komunalne odpadke v Orešju na Bizeljskem. V tovarni papirja Vipap Krško pa so z ročnimi aparati gasilci PGE Krško pogasili vžig prahu v kletnih prostorih papirnega stroja PS 3, do katerega je prišlo najveijetneje zaradi kratkega stika na kabelski polici. Ponovno je prišlo do manjših požarov v Vrbini na deponiji lubja.
Ob koncu tedna je občan prijavil onesnaženje potoka Močnik v 4 Zgornji Pohanci, a so strokovne službe ugotovile, da večjega onesnaženja ni bilo, le pleskar je v potoku opral čopič.
n
M
m	H'
Tiše: univ. dipl prav. Marta Jelačin
^isem tvoj rabelj.
Tvoja nema postrv sem,
^ me božaš v smeri lusk.
Maja Vidmar
Nikoli ne bi smeli reči država ^tela to ali ono, ker država ni neo-tebna stvar, temveč za njo stojijo (judje. Vprašali bi se lahko le, katere teterese zastopa in kdo od poob-teščenih predstavnikov oblasti go-
pravni nasveti
Kjer ne diha duša človeka, so vse reforme odveč
vori v njenem imenu. Pa vseeno, ali se delovanje države res odvija po večinski volji državljanov? In če ne, zakaj ne? Ali ni delovanje države odvisno od same ideje o tem, kaj hočemo? Ali pa večina ne ve, kaj hoče?
Izgubili smo staro vodstvo mišljenja, temu bi lahko rekli tudi staro miselno policijo, in kaj zdaj! Namesto tovarišev in tovarišic smo dobili gospe in gospode in menedžerje, tako rekoč samooklicane delodajalce. Dobili smo novo pravo, ki se namesto prejšnjega, kjer je bil poudarek na politiki, razlikuje v tem, daje sedaj poudarek na interesih. In tako imenovani predstavniki interesnega prava nam kreirajo tudi zakone, ki se oblikujejo odvisno od tega, kako je močna tista stranka, ki zastopa določene interese.
Pri izvajanju preobrazbe družbene lastnine v lastnino z znanimi lastniki (učeno titularji), je ostalo mnogo odprtih vprašanj zunaj zakona, kar je imelo za posledico, da seje molče izoblikoval zakon moči. In če moč ne izhaja iz sebe, je normalno, da gre na račun drugih. Tako so delavci ostali zunaj igre, potlačeni in izrinjeni. Znano pa je, da se v življenju nič ne izgubi in da tisto, kar je izključeno in potlačeno, tudi ne izgine brez sledu, marveč se v eni ali drugi obliki zopet vrne nazaj.
Neprijetno je očitati pravnikom, ki so sodelovali pri teh procesih, pomanjkanje morale in etike pri razumevanju zakona. Upreti se silnim pritiskom vodstvene elite pomeni imeti ogromno hrabrosti in tudi moči, sicer je posledica jasna. Prvo znamenje je kritika, da zaradi nes-
posobnosti ne dojemajo stvari tako, kot je potrebno, in seveda takojšnja odpoved oz. odstavitev od kruha in iger. Veliko lažja pot, včasih pa edina preostala pot, je v služenju interesom poslovodne elite in v prilagajanju nastale situacije. To pa pomeni, da je potrebno vlagati ogromno energije v to, da se razumevanje zakonov podredi interesom elite.
Prevladujoča strategija takšnega služenja pravnikov je tudi na vladnih nivojih, kar se odraža v neskončnem produciranju raznih zakonskih in podzakonskih predlogov, ki jim potem, ko so sprejeti in zaživijo v praksi, ni videti konca. Vrstijo se namreč razne spremembe in spremembe sprememb. Razumljivo, da takšno zakonsko materijo lahko obvlada le tisti, ne glede na to, ali je pravnik ali ne, ki zasleduje nek določeni interes. ...se nadaljuje prihodnjič
Načrt je spodletel
Brežice, 6. - Prometni policisti so zjutraj na hitri cesti zaradi suma ilegalnega prestopa državne meje ustavili vozilo švicarskih registrskih označb s tremi državljani BiH. Njihov sum se je potrdil, saj je voznik pripeljal sopotnika do hrvaško-slovenske meje, ju tam odložil, potem pa naj bi jo peš ilegalno prestopila. Na slovenski strani ju je počakal in želel odpeljati proti Švici, a so jim pot prekrižali policisti. Srečali so se še s sodnikom za prekrške.
Spolno nasilje v Sevnici
Sevnica, 1L - Na področju Posavja je ponovno zabeležen primer spolnega nasilja v družini. 42-letnemu J.P. iz okolice Sevnice so policisti in kriminalisti odvzeli prostost zaradi suma storitve spolnega nasilja po 181. členu kazenskega zakonika RS. Od leta 1995 naj bi večkrat spolno nadlegoval svoji mladoletni hčeri. Osumljeni je bil dan po odvzemu prostosti s kazensko ovadbo priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem.
RAZVEDRILO
horoskop
OVEN
Sporočilo, ki ga boste prejeli, vas bo presenetilo in vam dalo nekaj novih zamisli za vnaprej. Priložnosti vam resnično ne bo zmanjkalo. Življenje se vam bo pokazalo v novi, mnogo bolj privlačni luči.
BIK
Ste tik pred tem, da naredite velik, usoden korak naprej. To, kar ste v prvi polovici leta gradili, se vam bo bogato obrestovalo. Bodite previdni pri tem, komu zaupate svoje težave in tudi načrte.
DVOJČKA
Nekdo iz vaše okolice bo na vas naredil močan vtis. Počutili se boste prijetno, saj je vaše življenje silno skrivnostno. Živite eno, čutite pa nekaj povsem drugega. Pred vrati je velika sprememba.
RAK
Zaradi Marsa v ognjenem znamenju imate več energije. Lahko se vam mimogrede zgodi, da izgubite oblast nad sabo. Ne prepirajte se in ne poudarjajte samo svojih stališč, poslušajte tudi druge.
LEV
Nekomu povzročate velike preglavice zaradi neodločnosti in zavlačevanja. Zaradi ugodnega položaja Merkurja in Lune se boste lažje in hitreje odločili. Začeli boste na novo razmišljati in tudi živeti.
DEVICA
Poslušati morate svoj razum in nasvet nekoga, ki vam je blizu. Sami pri sebi dobro veste, da niste dobro premislili, ali je vaša pot pravilna. Kar nekaj dokazov ste dobili, vendar se niste dovolj poglobili v težave.
TEHTNICA
Zaradi opravljenega dela boste zadovoljni in deležni mnogih pohval. Koristno bi bilo, da se malce umirite, predvsem zaradi vašega zdravja. Denar boste zaslužili, vendar ga tudi vnaprej razporedili.
ŠKORPIJON
Malce si boste oddahnili, saj boste odpravili veliko težavo. Nekdo vas bo poiskal, da razrešita spore in nejasnosti iz preteklosti. Bodite pošteni do sebe in se, nehajte slepiti. Ni vse zlato, kar se sveti.
STRELEC
Že zelo zgodaj boste ugotovili, da ste močno priljubljeni v okolici. To vam bo dalo nov polet in opravili boste veliko dela. Dogovorili se boste za pomembnejše potovanje, ki bo delno tudi poslovno.
KOZOROG
Mikala vas bo večja naložba, vendar vam jo bodo drugi odsvetovali. Odločitev bo težka, zato raje počakajte še nekaj dni. Romantične večere bo popestrila tudi romantična družba.
VODNAR
Zaradi Luninega vpliva boste malce bolj čustveni kot sicer. Nenadoma boste v svojih spominih zajadrali daleč nazaj skozi čas in ugotovili, da v življenju marsikaj zamujate.
RIBI
Pred vami je nov teden, vi pa še ne veste, kaj bi naredili najprej. Za nasvet se obrnite na tistega, na katerega se lahko zanesete. Sprejeti boste morali kar nekaj večjih odločitev.
moda
Saj ne, da bi se hoteli posloviti od poletja, ampak modna industrija je to že storila. Tisti, ki spremljajo modo, se že veselijo jeseni. Kajti čakajo nas čudovita oblačila, prelepe barve in enkratni materiali, ki nas bodo naredili še bolj samozavestne. O jesensko-zimski modi za ženske smo nekaj že napisali, toda zanimive so tudi podrobnosti, ne samo kroji. Vsaka stroka ima svoja pravila, pri modni pa je čudovito to, da se pravila spreminjajo. Tokrat so jesenska modna pravila naslednja: krila in plašči v dolžinah okrog kolen, plašči tudi do tal, vitka silhueta, igranje z barvami, v ospredju bodo bela, črna, jesenski odtenki, čeprav se bodo pojavljale tudi vijoličasta, rdeča, zelena ... Toda o
tem smo že pisali in seveda še
bomo. Danes pa nekaj o vzorcih in materialih, ki bodo dali vsem tem oblačilom svoj čar. Znova so moderni klasični materiali. Med kostimi iz težkih tkanin bo prevladal tvid. Tudi usnje se noče umakniti, moderni bodo predvsem usnjeni plašči ali pzke usnjene hlače. Nekoč priljubljeno krzno seje za nekaj časa umaknilo, zdaj pa se spet pojavlja na modnih brveh. Našli ga bomo na rokavih, ovratnikih in robovih plaščev ali kakšnem drugem kosu oblačila. Tudi pletenine ne bodo “out”! Nikar ne pozabimo na jeans, ki je zares prava legenda.
Tudi vzorci se vračajo! Našli bomo črno-bele kvadrate vseh velikosti, pepita vzorce, pisane krogce, spet v vseh velikostih, poševne črte v črno-beli oziroma jesenskih barvah in karo. Kaže, da je matematika oziroma geometrija našla svoj dom tudi v modni industriji. Nekateri modni oblikovalci so si zamislili zanimivo kombinacijo: na primer rjav kostim in živobarvne nogavice, vijoličaste ali roza, lahko tudi rumene. Toliko o nogavicah, zdaj pa še nekaj o obutvi. K strogemu tričetrtinskemu plašču ali ozkemu kostimu se bodo nosili ozki, visoki škornji. Kaj pravite? Nizka obutev pa bo še kar odprta in predrzna. Za kakšen hladnejši jesenski dan bodo primerni salonarji v koničasti in kvadratni obliki, z visoko peto. Jesen nas bo spet očarala. Veliko ljudi ne mara nekaterih letnih časov, moda pa jih ljubi, ker se vedno znova obnovi in zaživi ...	Lea Šinko - Štraus

m m M
m.
nagradna križanka
Nagrade
Knjižne nagrade, ki jih poklanja DZS Založništvo literature za pravilno rešitev nagradne križanke, prejmejo:
Angelca Druškovič, Ul. Tončke Čečeve 14, Krško
Pavla Volčanšek, Gregorčičeva 9, Brežice
Goran Vejnovič, Milke Kerin 10, Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KUNA, ATAR, TERM, ARIA, SPUST, PLUS, OROP, VOAL, AS, KANAFAS, TEMA, ITALIJAN, KAR, NI, AVATARA, AMEBA, ILIREC, VISOKO, OŠINE, ARARAT, METAN.
Rešitev osme nagradne križanke pošljite do petka, 25.8.2000 na nasldV:
Uredništvo časopisa Sava-Glas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”.
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI IGRALEC JOS
ČRJA NA ZAČETKU NOTNEGA čnrovjA
JUNAKINJA
ROMANA,
MIKI.OVA
AFRIŠKA
JEZI
KOVNA
SKUPINA
VRSTA
I.OKVA-
NJfiVCA
VZKLIK
IMA
BIKO-
BORBI
RIMSKI
Fotokopij ne upoštevamo!
Tri izžrebance, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki časopisa Sava Glas, čakajo knjižne nagrade.
NARAVO-
SLOVEČ
PRIST. V TURČIJI
ST,
SLOV. IGRALEC ALI
PAPEŽVVVA
PALAČA
DA,
ČEŠKO
SAVAGLAS
RANO-
CELNIK,
PADAR
KAR SE PRIVESI
NIKAL-
NICA
GORAZD
ŠTANGEU
HRVAŠKI
PEVEC
PETAR
ŠTEFAN
ANDREJAŠ
IZDIHOV,
SRPOV
OBLIKOV.
ZLATA
GRŠKA
ČRKA
povrS.
MERA
IGLA ZA VBRIZG ZDRAVIL
REKA V RUSIJI
VULKAN.
IZMEČEK
GOSPODARICA MORJA, ŽENA AGIRA V NORDIJSKI MITOLOGIJI
ANTON
TROHA
KONICA
BANČNI
AVTOMAT
MLEČNI
IZDELEK
PREGLEDNICA
GOROVJE V BURMI, MJANMARU
Internet -
malo tehničnih osnov
(3. del)
Že v prejšnji številki smo govorili, kako se lahko povezujemo v internet. Za boljše razumevanje delovanja interneta pa je vseeno treba malo bolj natančno spregovoriti o samem prenašanju podatkov.
Podatki se prenašajo v obliki paketkov. Če gre za pošiljanje elektronske pošte, se celotno sporočilo “zdrobi” v manjše dele (pakete), ki so običajno veliki 1500 zlogov (bajtov) ali še manj zaradi velike količine podatkov, ki se prenašajo po mreži. Tako pride na vrsto tudi naše kratko pismo, ki bi sicer moralo čakati, da se konča prenos nekega drugega večjega podatka. Sistem prenosa je podoben tistemu, ki ga uporabljajo na železnici pri priklapljanju vagonov k vlakovni kompoziciji, ko jih razporejajo glede na smer, v katero je namenjen vlak. Tako se znajde v
kompoziciji, ki je namenjena iz Zagreba v Ljubljano, tudi nekaj vagonov za Maribor. Te v Zidanem Mostu ločijo od vlaka in priklopijo h kompoziciji, ki gre na Dunaj. Omenjene vagone v Mariboru seveda odklopijo, njihovo vsebino pa raztovorijo. Ta opis je zelo poenostavljen, pri prenosu pa sodelujeta dva protokola.
Internet Protocol (1P) skrbi za pravilno dostavo podatkov od računalnika, ki podatek odda, do računalnika, ki podatek prejme. Trans-mission Control Protocol (TCP) pa skrbi za celovitost podatkov, ki so se prenašali v obliki paketov. Večkrat opazimo napis protokol TCP/IP, ki pomeni samo to, da se v omrežju uporabljata oba. Protokol TCP/IP se uporablja v internetu, ker je namenjen za medsebojno komuniciranje računalnikov z operacijskim sistemom UNIX, ki večinoma sestavljajo ogrodje interneta. Seveda mora tudi vaš PC z vvindovvsi ali drugim operacijskim sistemom komunicirati s preostalim svetom s protokolom TCP/ 1P. Poleg teh obstaja še veliko drugih protokolov, od katerih bi omenili sa-
mo SLIP in PPP, ki se uporabljata za priklop računalnikov na internet po običajnem modemu in telefoaski liniji.
Najverjetneje se vsakdo sprašuje, kako med vsemi temi milijoni računalnikov na internetu sploh pridemo do želenega naslova ali kako prispe elektronsko pismo k pravemu prejemniku. Internet je pravi kaos neomejeno povezanih računalnikov. Da v takšnem “neredu” prispe podatek na pravo mesto, mora protokol poznati naslove računalnikov. Internetni naslov je 32-bitna številka, ki jo zaradi lažje čitljivosti predstavimo kot štiri desetiška števila, ločena s pikami, na primer 195.246.14.10. Vsaka številka pomeni osem bitov internetnega naslova. Njena naj večja vrednost je tako lahko le 255. Tako ima vsak računalnik, priključen na internet, svojo internetno številko oziroma naslov. Da se lahko povežemo z želenim računalnikom, moramo poznati njegov naslov. Ker je pomnjenje tako velikih številk za ljudi neugodno, se je uveljavilo poimenovanje ustrez-. nega internetnega naslova. Namesto številke računalnika uporabimo njegovo domeno. Primer: 195.246.-
14.10 ustreza domeni car.si. V naš brskalnik je treba samo vpisati hwvu-car.si - in že smo na pravem naslovu-Domena car.si se prevede v ustrezen internetni naslov (195.246.-14.10). Sestavljena je iz imena računalnika (car) in domene države (Slovenija - si). Pretvorba iz domenskega imena računalnika v števil ko IP poteka od desne proti levi. Kot smo videli, nam tako označevanje omogoča, da ugotovimo, kje je računalnik, s katerim smo povezani' Tako postane uporaba interneta zelo preprosta. Vsaka država ima svojo oznako domene: Avstralija - au. Avstrija - at, Nemčija - de... Obstajajo tudi tako imenovane komercialne domene, ki imajo večinoma oznako na koncu, imenuje pa se coni
Branko Lavrenčič in Zoran TkavC

mobilna telefonija
Siemens C35
Zabavni sopotnik
Je že tako, da v vročih poletnih dneh ne mislimo na nič drugega kot na mrzlo pijačo, ki “krepi duha in telo” in nas osveži. Podobno osvežitev pomeni za trg mobilne telefonije hladnokrvno orožje iz Nemčije - Siemens C35, predstavnik enega izmed novih mobilnih terminalov. Se vprašate zakaj? Zaradi veliko opreme, odlične kakovosti izdelave, srednjega razreda, ki bi pravzaprav moral biti višji, in zmerne cene.
Sonce nemškemu gigantu iz Bavarske, ki je na letošnjem CeBitu v Hannovra predstavil tri modele serij
35 (C35, S35, M35), še nikoli ni svetilo tako močno. Skupni imenovalec aparatov so delovanje v omrežjih 900 in 1800 MHz, mikrobrskalnik WAP 1.1 (z njim lahko prebiramo prirejene spletne strani na internetu; teh je zdaj že kar nekaj tudi v Sloveniji), vibracijsko opozarjanje, funkcija calling faces (prikupne ikone, ki jih prilepimo posamezni telefonski številki oziroma imenu; ta se prikaže ob prejetem klicu), organizator, možnost komponiranja melodij, igre, štoparica z dodatno možnostjo odštevanja, alarm, pretvornik valut, kalkulator, programje T9 za lažje pisanje sporočil SMS in še in še. Desni zgornji kot petvrstičnega grafičnega zaslona je namenjen prikazovalniku trenut-
nega stanja baterije, v levem zgornjem kotu pa ponuja znani prikaz jakosti signala. Prikazi na spodnjem delu ekrana se spreminjajo glede na to, kaj izberemo s funkcijskima tipkama pod zaslonom. Z desno funkcijsko tipko tako v stanju pripravljenosti stopamo v menije, leva tipka pa omogoča hiter dostop do izbranega menija (pisanje sporočil, pretvornik valut, igre, kalkulator ali internet). Z močnejšim pritiskom na tipko#zaklenemo tipkovnico. Daljši pritisk na tipko * bo izključil zvonjenje, če pa ob tem kliknemo še na desno funkcijsko tipko, bo pri dohodnem klicu slišati le pisk. Priročna je tudi možnost utišanja zvonjenja pri prihajajočem klicu, pri čemer klicani še čaka na
vzpostavitev zveze. Vse je torej taifl kjer mora biti. Edina pomanjkljivoS1 je morda nikeljmetalhidridna batefl' ja, ki jo je treba polniti približno vsak3 dva dni. Tako kot je v navadi drugj6’ se tudi tu realna zmogljivost akurnti lalorja in podatki na papirju ne ujs' majo. Vseeno bi morali biti z novi$ C35 zadovoljni tudi zahtevnejS uporabniki mobilnih telefonov.

Andrej Vili$
Mere: 118x46x21 Teža: 110 gramov Stanje v pripravljenos'1' do 180 ur	,
Pogovorni čas: 300 mi'"1 \
v
^|^eta; Škrat Smrčobrad in Karmen Molan__________________________IZ ŠKRATOVE SKRINJICE
»t	——— 			 Jtorn 13		SavaGlas, 16.8.2000
		
Tigri obiskali lovsko kočo na Studencu
Taborniki rodu Sivi dim iz Krškega smo razdeljeni na več družin. Družine sestavljajo različno stari otroci: murni ali predšolski otroci, medvedki in čebelice ali otroci od prvega do četrtega razreda osnovne šole, gozdovnice 'n gozdovniki ali otroci od petega do osmega razreda, popotnice in Popotniki (srednješolci) ter grče _ (starejši od 21 let). Vsaka družina je razdeljena na manjše skupine, imenovane vodi.
Eden od njih je tudi novi vod Tigrov, ki že šest mesecev pridno deluje na OŠ Leskovec pri Krškem. Njegovi člani so bili to šol-- sko leto pridni pripravniki, zato so si konec šolskega leta privoščili bivakiranje ob lovski koči na
Nik: “Najbolj mi je bilo všeč, ko smo pekli hrenovke in ko sem spal v šotoru.”
Barbara: “Najbolj mi je bilo všeč, ko smo na ognju pekli hrenovke.”
Studencu.
V soboto popoldne so prispeli na manjšo jaso ob koči, se utabori-
li, nabrali drva in pripravili ogenj. Zvečer so se zbrali ob ognju, peli in se igrali.
Kaj vse so še Tigri počeli in kaj jim je bilo najbolj všeč, boste lahko razbrali iz njihovih zapiskov!
Aleks: “Všeč mi je bilo, ker sem prvič spal v šotoru in sam pekel hrenovke.”
Tomaž: “Bilo mi je zelo lepo, ker smo kurili ogenj in stražili.” Lucijan: “Najbolj mi je bilo všeč, ko sem spal v šotoru in jedel twist.”
Iz zgornjih misli je mogoče ugotoviti, da so se imeli lepo, skupaj z mano. Kot vodnica Tigrov se v njihovem imenu zahvaljujem lovski družini, ker nas je vljudno sprejela. Upam, da bomo stike z lovsko družino obdržali in še kdaj sodelovali.
Lep taborniški pozdrav vam pošilja
Sergeja Bogovič
Torba me je nesla v narobe šolo
(domišljijski spis)
Pri nas se pouk začne ob 10. uri zjutraj, vendar jaz vstanem že ob 9.59. Hvala bogu me je zbudila torba in si me oprtala na hrbet ter me odnesla v šolo. Seveda zopet zamudiva. V zamujanju imam 5, no, naj se ne prenaglimo, to pomeni 5 neopravičenih ur. Učiteljico pozdravim: “Dober dan”. Ona pa mi odgovori: “Okane!”
Pri pouku se učimo delati napake, jaz sem najboljši pri slovenščini, matematiki in pri angleškem jeziku. Učiteljica ima papirnato obleko, da lahko računamo in pišemo kar po njej, ker želi imeti tablo čisto. Učenec, ki naredi najmanj napak, lahko učiteljico javno okrega, ker ga ni naučila delati veliko napak. Mi ne pišemo nobenega predmeta, ker vedno, kadar pišemo, ostanemo doma in gledamo televizijo. Naloge tudi ne naredimo, zato nas učiteljica pohvali. Mi pa povemo ravnatelju, da nam ne da nič naloge, zato da ji za ta mesec odvzame plačo. V šoli smo v najvišjem nadstropju, ker pa je naša šola obrnjena narobe, po koncu pouka zdrvimo skozi odprta okna. Takšna je naša šola.
David Bahčič, 4. b razred OŠ Brežice


za sladke sanje
Ali veš..
Janko je veliki plišasti medo, ki živi pri majhni punčki. Že dolgo je tega, ko je prišel v družino. Takrat punčke sploh še ni bilo. V vseh teh dolgih letih je tudi Janko doživel marsikaj, veselega in tudi ■nanj veselega. Na primer kar petkrat seje že preselil skupaj s svojo družino. Vedno so kaj pozabili ' vzeti s sabo, a Janka nikoli. In zato je bil srečen in hvaležen. Saj ga tudi ne bi smeli pozabiti, zdaj , Pa še posebno ne, ko je najboljši Prijatelj male punčke.
Preden je prišel k družini, je ubožec sameval na polici velike ' Prodajalne, bil je namreč tako velik, da so ga ljudje raje samo gledali, kupiti pa ga ni hotel nihče. J Ta ne zato, ker ga ne bi hotel, le
■	prevelik je bil in zavzel bi preveč
■	Prostora v stanovanju. Ljudje so
Medvedek Janko
kupovali majhne plišaste igrače, medvedek Janko pa je vedno ostal. No, pa se je to vendarle spremenilo. Kajti nekoč je v trgovino vstopila deklica, in to z enim samim namenom: da kupi Janka. “Nič zato, če je tako velik, se bomo pa malo stisnili,” je rekla, plačala in Janka odnesla domov. Deklica je dolgo hodila mimo trgovine in opazovala nesrečnega Janka, kako s svojimi steklenimi očki žalostno gleda v svet.
Tako seje Janko prvič preselil. Poslej je stanoval v velikem mestu, tam pa je bilo veliko avtomobilov in zelo malo zelenja. Leta so tekla in tekla, deklica je medtem odrasla in imela svojo malo punčko. Marsikaj seje v teh letih spremenilo, le Janko je bil vedno isti, in kar je najpomembnejše, še
vedno je bil skupaj “s svojo družino”, kakor je rad razmišljal.
Tako je dolga leta skozi okno opazoval vrvež, velike in manj velike pločevinaste pošasti, ki so se podile po ulicah. Lahko je videl ljudi, ki so hiteli vsak po svojih opravkih. Ob sobotah se je Janku zdelo še posebno imenitno, kajti takrat je bilo na ulicah še več ljudi kot običajno, ki so hiteli po nakupih. Lahko je videl, kako se srečujejo znanci, ustavljali so se in klepetali. Poleti, ko je sijalo toplo sonce, so posedali na klopcah ali pa v lokalu na glavnem trgu, ki je bil tik pod hišo, v kateri je živel Janko, srkali hladno pijačo.
Ja, prav res. Medvedku Janku se je vse zdelo hudo imenitno, takole zreti skozi okno in opazovati ljudi. In če se mu je zahotelo, je
lahko opazoval tudi grad, ki je kraljeval na hribu nad mestom. Se prav posebno lepo pa je bilo poleti, takrat je bil grad odet v prelepo razkošje zelenih dreves, no, pa saj je bilo to tudi edino zelenje, ki ga je Janko sploh lahko videl v tem velikem mestu. Naravnost pravljično pa je bilo ponoči; mesto se je kopalo v lučeh, cerkvica nasproti Jankovega doma je bila pravljično osvetljena, grad je žarel v soju žarometov, po ulicah se je razlivala prijetna svetloba in spomenik, kije krasil promenado, je bil naravnost čaroben.
Da, da, medvedek Janko je bil prepričan, da ni nikjer drugje kaj lepšega, mislil je, ah, kaj mislil, bil je prepričan, daje njegovo življenje popolno. No, pa saj je skoraj bilo popolno!
... da voda v mlaki miruje? Nikamor ne teče, nobenih valov ni videti na površini, skratka voda stoji.
... da po dežju ostane nekaj vode v luknjah na poti in da takrat lahko čofotaš po lužah? No, pa le nikar ne pretiravaj.
... da v ribnik priteče voda iz potoka? Pogosto je porasel z rastlinami, ki imajo v vodi korenine, v senci velikih rastlin pa živijo žabe. Si že videl takšen ribnik?
... da leži gorsko jezero v kotanji, ki jo obkrožajo gore? Ta voda je zelo čista in mirna, njena gladina pa je kot zrcalo, v katerem odsevajo drevesa.
... da se lahko z vodo igraš? Lahko si narediš, na primer, mlinček na vodi. Poišči poganjke kostanja ali leske, iz njih naredi rogovili, os in lopatice mlinčka. Rogovili zabij v tla in pri tem pazi, da bosta enako visoki. Pa veselo zabavo!
... da je drobno kamenje v reki gramoz? Kar stopi do reke in se prepričaj, kakšen je.
... da pesek ob vodi sestavljajo drobni delci kamnin? Ne verjameš? Vzemi povečevalno steklo in poglej. Kaj vidiš?
... da je kamenje, ki ga je nekaj časa valil tok in ga nosil s sabo, prodnik? Z njim lahko narediš figurice. Le naberi kakšen prodnik ob potoku ali reki in si ga dobro oglej. Na kaj te spominja? Morda na obraz, avto? Le uporabi svojo domišljijo!
šolar šolko
Dogodivščine z društvom Izvir
11 Krško - Tradicija društva za prostovoljno delo, preventivo in svetovanje se nadaljuje, saj so tudi letos pripravili pester program počitniških dejavnosti za osnovnošolce. Z raznimi l0 delavnicami (taborniška, frizersko-manekenska, športna, ustvarjalna ...) želijo otrokom aktivno zapolniti prosti čas in tako so letos ustregli približno stotim. Starejši fantje so se dopoldne ji najraje udeleževali športne delavnice, ki je potekala na bližnjem igrišču, vendar sta jih sonce in vročina pregnala tudi v druge. Tako so se z veseljem udeležili taborniške delavnice, kjer so ji se učili narediti taborniški ogenj in se igrali razne taborniške igre. V frizersko-manekenski delavnici so prostovoljke uredile in naličile dekleta in tudi fantov, ki so si urejali pisane pričeske, 'J ni manjkalo. Najbolj obiskana je bila ustvarjalna delavnica, kjer so risali na steklo, marmorirali, slikali na keramiko, izdelovali lončke iz mavca in gaze, poslikavali modelčke iz mavca in n *e kaj. Četrtek in petek so namenili kopanju v krškem bazenu, kar so otroci že nestrpno pričakovali. No, njihovih počitnic še ni konec, saj te dni taborijo v Vinici ob Kolpi. Društvo Izvir ;l najdete na Cesti krških žrtev 30 v Krškem (tel.: 07 49 01 810). Kako je bilo pri Izviru med počitnicami, pa naj povedo otroci sami:
“Ne, ne boš me prisilila, da grem v tisti dolgčas!” sem govorila na poti 111 v Izvir. Šla sem ustvarjat v bedo, vsaj tako sem mislila. Sprva nisem vedela, ** tam bi se dala, kajti bila je velika izbira delavnic: športna, taborniška, " 'kovna oziroma ustvarjalna, kozmetična, frizerska in plesna. Verjela sem, ,z ta bom edina, potem pa so začeli prihajati nasmehi od najmlajših pa do n toojih vrstnikov. Vsi so bili tako veseli, razposajeni in nasploh srečni.
Razmišljala sem, če pa so vsi tako dobre volje, ne more biti tako slabo. ,v Risala sem na steklo, na keramiko, šminkala mlajše in veste kaj, sploh mi "i bilo dolgčas. Nasprotno! Tukaj v društvu je toliko smeha, prijateljstva, Pozitivne energije, da spoznaš, da se lahko dolge ure, ki se vlečejo kot P°lž, preženejo z malo domišljije, ki domuje v vsakem od nas.
Res mi ni bilo žal, da sem se vključila v društvo, kajti, saj veste, kot Ptovi Kekec: “Dobra volje je najbolja ...”
Katja Kostevc, 14 let
. V Izviru mi je zelo lepo. Najraje sem v frizerski in ustvarjalni delavnici, sli *Jer rada ustvaijam lepe izdelke. Tudi v frizerski delavnici je zelo lepo, a [Poram priznati, da so vse delavnice zelo dobre. Z mojo najboljšo prijateljico P*ajo vsake počitnice obiskujeva Izvir.
Sabina Našič
K društvu Izvir hodim že od začetka. Pred leti sem bil z njimi na počitnicah na turistični kmetiji Bogolin. Letos pa smo šli skupaj na taboijenje v Vinico ob Kolpi. Petdnevne počitnice smo preživeli v avtokampu Katra.
Bili so lepi dnevi. Ko so starši, ki so nas peljali tja, v nedeljo odšli, mi ni bilo prav nič hudo, saj so bili z nami naši voditelji, na katere smo se lahko zanesli. Prebivali smo v šotorih. Prvo noč sem bolj slabo spal, zbudil pa sem se že ob peti uri. Vsako jutro smo imeli zbor, kjer nam je naša voditelji-
ca povedala, kaj se bo tisti dan dogajalo na taboru. Nato je vsak pospravil svoj šotor ter odšel na zajtrk, ki je bil tako kot kosilo in večeija zelo okusen. Po zajtrku je vsak odšel v želeno delavnico in tam ustvaijal, kar mu je prišlo na pamet. Jaz nerad packam z glino ter rišem na steklo, zato sem šel k športni delavnici. Igral sem nogomet, badminton ter se ukvaijal še z drugimi športi. Po kosilu smo se razvedrili v bližnji igralnici. Popoldne smo se šli kopat. Kolpa je imela samo 13 stopinj. Ko sem skočil vanjo, sem bil zelo hitro zunaj. A bilo je super! Vozili smo se tudi s kanujem in se z blazino spuščali po jezu. Vsak večer smo imeli zabavne igre. Obiskala nas je tudi Nuša Derenda. Zadnji večer smo podeljevali nagrade najboljšim v iskanju skritega zaklada in na progi preživetja. Med njimi sem bil tudi jaz.
Lepi dnevi na taboijenju so hitro minili. Nikoli ne bom pozabil imenitnih kopeli v blatu! Drugo leto grem z Izvirom zagotovo spet na počitnice!
Miha Umek, 14 let
Z društvom Izvir v Vinici ob Kolpi
Ko smo s starši prispeli v Vinico ob Kolpi, so nas v kampu Katra že čakali postavljeni šotori in voditelji tabora društva Izvir. Ko so končno starši odšli, nas je pozdravil poletni dež, ki se je v času taborjenja še večkrat pojavil. Kljub temu nas to ni preveč motilo, saj smo se neizmerno zabavali. Ure sonca smo izkoristili za veslanje in skoke v mrzlo Kolpo, ponagajali pa smo tudi našim voditeljem in katerega od njih nam je uspelo poriniti v vodo. Sledilo je vsesplošno metanje v Kolpo. Vesela in seveda nepozabna sta bila skakanje in valjanje v blatnem bazenu, ki sta ga Stane in Primož pripravila za progo preživetja.
Ttidi za ustvarjanje je bilo veliko možnosti; me smo najraje risale na steklo, keramiko, majice in oblikovale cvetlične lončke. Po večeiji smo se ob tabornem ognju zabavali z različnimi igrami, iskali skriti zaklad, doživeli pa smo tudi večer z Nušo Derenda. Polni vtisov smo v šotorih še dolgo v noč klepetali, prijetno presenečeni pa smo bili, ko nam je Nuša prišla zaželet
lahko noč. Tudi naši voditelji so bili super, saj nam niso preveč “težili”. Tabor je imel le eno slabost - bil je prekratek. Še zdaj, ko smo že doma, se
dobivamo s prijatelji, podoživljamo dogajanja na taboijenju in komaj čaka-m0naslednje'	Nika, Tanja in Alja, 13let
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
Str;
stran 14
KRAJEVNI PRAZNIK
BUKOŠEK 2000
v soboto, 19 avgusta ob 15. uri
GASILSKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL Jerneja Molana|9^Hr VLEČENJE VRVI ZA MOŠKE IN ŽENSKE DESETINE
V
Odlična hrana in pijača ter dobro razpoloženje ob zvokih ansambla ROŽMARIN
DRUŠTVO BORILNIH VEŠČIN KATANA GLOBOKO BO V PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA, OB 17. URI V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE GLOBOKO VPISOVALO V ZAČETNO SKUPINO VADBE BORILNE VEŠČINE JIU-JITSU DEKLETA IN FANTE V STAROSTI NAJMANJ 10 LET.
VABLJENI!
r^° boriln"' 1

rnhivtmh trnki m0j Vij) ph$
imSma&fit mtm
VELIK IZBOR MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE LASTNE PROIZVODNJE,
TUDI ZA MOČNEJŠE POSTAVE
NC INTERMARKET
vsako soboto ob 20
Nft RADIU BREŽICE

BREZPLAČNI PRIMEREK • IZDAJA: NC INTERMARKETd.o.o., tel. 07/ 499-2487, fax: 499-2489 St. 1- leto 2000.

18.08.2000.
- glasbena gosta:
•	ALFI NIPIČ
•	IRENA VRČKOVNIK
•	12 340 m2 prodajne površine
•	preko 40 prodajaln
•	750 parkirnih prostorov
18.08.2000. OTVORITEV OB 13. URI
VELIKO NAGRADNIH IGER degustacije
19.08.2000.
- glasbena gosta:
•	KLAPA MORE
•	NUŠA DERENDA in Happy Hour band
VELIKO NAGRADNIH IGER

^proaram
ftiiJieljev mladine Krš
Da bi za l§tova čim ve&sredsB
iip&čku tudi vi
Tudi vi lahko pomagate Zvezi prijateljev mladine Krško pri organizaciji počitnic otrokom, katerih starši ne zmorejo plačila s prispevkom na žiro račun ZPM Krško številka 51600-678-65277 (za akcijo Odprimo počitnice vsem otrokom)
Za dodatne informacije smo vam na voljo v pisarni ZPM v Krškem, CKŽ 23, tel.: 041-342-095
Svoj prispevek lahko namenite za otroka oz. družino, ki jo poznate. Zbiramo že tudi predloge za jesenske in zimske počitnice. Pokličite nas, poslali vam bomo obrazec, na katerem boste podali vaš predlog in položnico.
, _____
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
informacije upravne enote brežice
V Upravni enoti Brežice smo se odločili, da bomo bralce časopisa SavaGlas obveščali o novostih, ki jih prinaša zakonodaja z našega delovnega področja in se nanašajo na širši krog prebivalcev. Tokrat smo vam pripravili povzetek najpomembnejših novosti, ki jih prinaša novi Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, opozorili pa vas bomo tudi na že lani uveljavljeni Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov.
I. ZAKON 0 POTNIH LISTINAH DRŽAVLJANOV REPUBLIKE SLOVENIJE
Državni zbor Republike Slovenije je sprejel nov zakon o potnih listinah, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 65/2000, in začne veljati 5. 8. 2000. Ta zakon celovito ureja vsa vprašanja v zvezi s potovalnimi dokumenti. Navajamo nekatere pomembnejše novosti, ki jih prinaša:
S potno listino lahko državljan Republike Slovenije dokazuje svojo identičnost, pa tudi državljanstvo, tako v tujini kot v Sloveniji. To pomeni, da lahko nova potna listina nadomesti tudi potrdilo o državljanstvu.
Otrok ne more biti več vpisan v potno listino staršev, tako da mora pridobiti svojo potno listino. Do 4. leta starosti se le-ta izda z veljavnostjo 2 let, od 4. do 18. leta starosti pa z veljavnostjo 5 let.
Za polnoletne osebe se izda potna listina z veljavnostjo 10 let kot do sedaj, novost pa je, da se osebi, ki v obdobju petih let izgubi, pogreši ali odtuji dva ali več potnih listov, izda potni list z veljavnostjo enega leta.
K vlogi za izdajo potnega lista mora stranka priložiti tudi staro potno listino in 2 fotografiji (v prehodnem obdobju), po 1. 1. 2001, ko se bodo začeli izdajati potni listi na novih obrazcih, pa le eno fotografijo.
O pogrešitvi potne listine je treba obvestiti pristojno upravno enoto najkasneje v 8 dneh. Nova potna listina se lahko izda šele po objavi preklica v Uradnem listu RS.
Novost je tudi ta, da lahko organ zavrne vlogo za izdajo potne listine, če zoper državljana, ki prosi za izdajo potne listine, teče postopek v zakonskih sporih iz razmerij med starši in otroki.
Za konec bi opozorili še na precej višje denarne kazni, pa tudi na zaporno kazen do 30 dni za osebo, ki proda svojo potno listino, kupca tuje potne listine in osebo, ki navaja neresnične podatke o okoliščinah pogrešitve svoje potne listine.
Dosedanje potne listine se lahko uporabljajo do izteka njihove veljavnosti, vendar največ dve leti po uveljavitvi zakona o potnih listinah, to je do 4. 8. 2002.
•
Hkrati opozarjamo državljane Republike Slovenije, da bodo 20. 12. 2000 nehale veljati stare osebne izkaznice. Osebna izkaznica sicer ni več obvezen dokument, če ima državljan drug osebni dokument, s katerim lahko dokaže svojo identičnost. Vsak polnoletni državljan Republike Slovenije mora imeti vsaj en osebni dokument, to je osebno izkaznico ali potni list ali vozniško dovoljenje.
II. PRAVILNIK 0 REGISTRU PRIDELOVALCEV GROZDJA IN VINA IN KATASTRU VINOGRADOV
Glede na bližajočo se trgatev in potrebna opravila bi vinogradnike radi obvestili o nekaterih novostih pri vodenju registra pridelovalcev grozdja in vina (RPGV). Upravna enota Brežice v skladu s Pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Ur. list, št. 44-2191/99), ki velja od lanskega avgusta, vodi register pridelovalcev grozdja in vina v elektronski obliki.
Vsi pridelovalci grozdja in vina so morali znova priglasiti vpis v register najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi pravilnika. Vsem, ki so dali nove podatke zja vpis v register, smo izdali odločbe z novimi številkami vpisa v register, ki jih potrebujejo pri prijavi pridelka. Zato pozivamo vse, ki niso uskladili podatkov v registru, da to storijo čim prej, da bi lahko prijava pridelka potekala brez težav.
Pridelovalec/predelovalec, kije vpisan v RPGV, mora v skladu s pravilnikom tukajšnji upravni enoti:
-	vsako leto, najkasneje do 29. novembra, prijaviti pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov, če te pridelke oziroma proizvode trži;
-	v 30 dneh po prodaji ali nakupu pridelkov oziroma proizvodov prijaviti prodajo ali nakup teh pridelkov oziroma proizvodov (samostojni podjetniki in pravne osebe);
-	do 7. septembra prijaviti zaloge vina na dan 31. avgusta v letu prijave;
-	vložiti napoved obnove vinograda med 1. januarjem in 1. septembrom v letu pred obnovo;
-	prijavljati vse nastale spremembe vpisanih podatkov v 30 dneh od nastale spremembe.
Novost pravilnika je tudi napoved obnove vinograda.
Napoved obnove vinograda morajo pridelovalci pisno vložiti med 1. januarjem in 1. septembrom v letu pred obnovo vinograda pri upravni enoti, kjer so vpisani v register.
Vloga za napoved obnove vinograda mora vsebovati:
-	izpolnjen obrazec št. 2,32, ki ga pridelovalec dobi na upravni enoti v vložišču ali pri svetovalcu za kmetijstvo;
-	kopijo katastrskega načrta z vrisano površino, ki je predmet napovedi obnove;
-	če pridelovalec ni lastnik površine, predvidene za obnovo, mora priložiti tudi zakupno pogodbo in soglasje lastnika k obnovi;
-	če pred prijavo obnove vinograda pridelovalec ni vpisan v register, mora hkrati z napovedjo obnove vložiti tudi vlogo za vpis v register.
Ob vložitvi napovedi pridelovalec plača upravno takso 3.750,00 SIT za izdajo odločbe.
Odločbo o vpisu napovedi obnove vinograda v register izda upravna enota na podlagi predhodnega soglasja ministrstva za kmetijstvo. Če v obnovi vinograda ni predvideno sajenje s sortami oziroma napovedana obnova ni na absolutni vinogradniški površini, skladno z določbami predpisa o rajonizaciji, se vpis ne opravi, vloga pa se zavrne.
Po obnovi mora pridelovalec v 30 dneh po nastali spremembi vpisati novo stanje v register. Upravna enota izda novo odločbo o vpisu sprememb v register pridelovalcev grozdja in vina.
Upravna enota zavrne vlogo za vpis sprememb v register za vinograde, ki so bili obnovljeni brez odločbe o vpisu napovedi obnove vinograda.
Novost je tudi prijava zalog vina.
Pridelovalec, ki je vpisan v register in prijavlja pridelek, mora do 7. septembra prijaviti zaloge vina na dan 31. avgusta v letu prijave na obrazcu št. 2,35, ki ga dobi v upravni enoti
UPRAVNA ENOTA BREŽICt
________________________________________________________________________________________________J
Obvestilo!
Vrtec Krško razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja.
Razpis bo objavljen v Uradnem listu RS, dne 1.9.2000.
V Uradnem listu št.65 z dne 21.7.2000je bila med Razglasi in objavami objavljena postavitev stalnega sodnega tolmača:
Anton Horzen,
stalno bivališče: 8263 Cerklje ob Krki, Cerklje 53, je bil z odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 165-03-41/00 z dne 5.7.2000, imenovan za sodnega tolmača za nemški jezik za neomejen čas in za celotno Republiko Slovenije.
r
GRADITELJI POZOR!
Kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade po zelo konkurenčnih cenah.
Dušan Tržan s.p. GSM: 041/ 642-762
(


mali oglasi
Prodam akustično kitaro-Cremona, letnik 1918, dobro ohranjena, cena po dogovoru. Naslov v uredništvu Radia.

V Brežicah v neposredni bližini obvoznice oddamo skladiščne prostore v izmeri 160 m2 in pisarniške prostore v izmeri 90 m2. Informacije na številki 041-757-465.
Prodam FORD ORION, letnik 91, oprema GHIA SI, zelo lepo ohranjen, vlečna naprava in veliko dodatne opreme, cena 6.500 DEM. Pokličite 041-415-711.
Kupim kubik suhih hrastovih plohov, debeline 80 cm. Telefonska številka 041-788-222.

Prodam osebni avto ALFA ROMEO 33, 1.7 ie, letnik 93, cena po dogovoru. Pokličite 041-844-887.
Supetar na Braču - Ugodno oddamo sobe ali ležišča v zasebni hiši, z možnostjo uporabe kuhinje in sanitarij. Parkirni prostor je zagotovljen. Informacije na tel. št. 00385 21 373 832 ali 00385 21 630 276.

STU
io
»-O MHZ
EKIPA
EKIPA
EKIPA
RADIO
BREŽICE
in
ČASOPIS
SAVAGLAS
vabita k sodelovanju
novinarje in liste, ki bi to delo želeli opravljati. Pokličite nas ali pa se osebno oglasite na naslovu našega uredništva.

Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Šestnajsta
špranje in okenca posavcev
Delati zgledno za ljudi
Jože Preskar, dipl.ing.gradbe-ništva je načelnik Upravne enote Novo mesto. Doma je z Dvorc pri Čatežu, rodil pa se je pred petdesetimi leti v Brežicah. Tam je končal tudi osnovno šolo. Srednjo šolo gradbene smeri v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo pa v Zagrebu.
Načelnik Upravne enote v Novem mestu je že šesto leto. O svojem delu je rekel:”Čeprav je morda kdo začuden, kako tehnično izobražen človek vzdrži v državni upravi, moram povedati, daje to moje delo zelo zanimivo in še kako povezano z mojo osnovno izobrazbo in izkušnjami gradbene stroke. Mi, gradbinci smo vedno delali za ljudi in z ljudmi v okviru zakonodaje, tako več plastno je potekalo tudi moje izobraževanje in tudi zdaj živim in delam v tem smislu.
čim hitrejši razvoj. Naše področje gozdarstvo in prehrana ter turizem, dela je odločanje na prvi stopnji iz Potem je tu še družina in socialne pristojnosti države in obsega zadeve, ekonomski odnosi in raz-
Državno upravo razumem kot servis za državljane, v katerem znotraj zakonitih okvirjev omogočamo
področja dela kar deset ministrstev,	voj. Pa področje dela notranjih
Naj omenim okolje in prostor, pa	zadev, ki vključuje vse od rojstva,
gospodarsko področje, kmetijstvo, porok, ločitev, pa izpitov za motor-
na vozila in še bi lahko naštevali...
Moje pravilo je - delovati zgledno, to pomeni dokazovati se z delom v službi z ljudmi in za ljudi.
V naši enoti nas je 94. Na žalost pa smo razpršeni na razne lokacije in naša največja želja je, da dobimo čim prej nove poslovne prostore. “
Jože Preskar pa je ostal z dušo in srcem še vedno Posavec in rad gre na svoje rodne Dvorce, kjer ima rojstno hišo, v kateri živi zdaj nečak. In pravi :”Tam blizu na Čerini živita tudi moja sestra in brat, ki pridelujeta odlično rdeče in belo vino. In z ženo Anico, kije tudi iz teh krajev, iz Brezja pri Podbočju, ter s sinovoma Jurijem in Markom gremo, če je le mogoče, domov, čeprav smo že kar dolgo tudi mi pravi Novomeščani.”
Žan Kosec
Jernejevo 2000 pred vrati
Šentjernej -Prihajajoči konec tedna bo Šentjernej v znamenju tradicionalne prireditve Jernejevo 2000. Prireditev, ki bo v letos potekala kar devet dni, se bo začela v petek, 18. avgusta, in bo trajala vse do nedelje 27. avgusta.
Organizatorja, Turistično društvo Šentjernej in Občina Šentjernej sta se tudi tokrat potrudila in pripravili pester in zanimiv program, tako za mlado kot starejšo generacijo, športnih do rekreativnih in kulturnih prireditev.
Tako se bo prvi otvoritveni dan Jernejevega odvijal koncert Iz naših krajev, naslednjega dne bo turistični avtorally, ki se bo nadaljeval s srečanjem motoristov in old-timerjev, tega dne pa bodo razvili tudi prapor šentjemejske konjenice. Naslednjega dne bo potekal nogometni turnir, odkrili in blagoslovili bodo kip svetega Florjana pri cerkvi svetega Roka, srečale se bodo pritrkovalne skupine, v popoldanskih urah pa bo na tamkajšnjem hipodromu še velika konjeniška dirka, ki jo bodo popestrili župani sosednjih občin, ko se bodo med seboj pomerili v kasaški točki. Po lanskoletni izkušnji je to ena pestrejših točk in če se spomnimo, je bil podžupan občine Brežice in državni sekretar na
Sicer pa se bo Jernejevo nadaljevalo tudi skozi ves poletni teden, začelo se bo s predstavitvijo knjige “Lepšega kraja nej ku je Šentjernej” avtorja Braneta Penca, v tem tednu se bodo srečali tudi invalidi in starostniki ob-
Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak na dirki županov zelo uspešen.
čine, na sam občinski praznik bodo odprli prenovljen Dom upokojencev, zvečer pa bo orgelski koncert in koncert občinskega pihalnega orkestra. Ob koncu tedna bodo na sporedu športne igre, nogomet, rokomet ih tenis, otroci bodo imeli živ žav s Čuki, podelili bodo nagrade športnih tekmovanj, proglasili naj športnike in izbrali Miss Jernejevega 2000. Dan pred koncem pa bo pestro že od zgodnjih jutranjih ur, ko bo Jernejev sejem, razstavili in predstavili bodo šentjemejske peteline, popoldne bo povorka in finale Martina Krpana ter še mnogo zanimivega. Skratka, izredno pisan, zanimiv in pester program z mnogimi gosti, ki bodo popestrili prireditve. In kot je znano, je Jernejevo v Šentjerneju vedno zanimivo, verjamemo, da bo tako tudi letos.
Karmen Molan
Klinčev Jernej slavil že 101. leto
Orehovo pri Sevnici - Jernej Klinc seje rodil v družini s 14 otroki. Že pri 24 letih se je odločil, da gre iskat boljše življenje v tujino. Bil je v več državah zahodne Evrope, največ pa v Nemčiji in Franciji, kjer je delal v rudnikih. Po 14 letih trdega garanja sta se z ženo Marijo odločila za vrnitev v domovino in si naOrehovem s prihranjenim denaijem kupila domačijo.
Avtor prispevka skupaj s slavljencem
Za svojo družino je Jernej poskrbel tako, da se je zaposlil pri železnici. Zdaj skrbi zanj vnukinja, saj je v svojem dolgem življenju izgubil že oba sinova Janeza in Vinka, nazadnje pa tudi ženo Marijo, s katero sta skupaj preživela kar 62 let. Ob številnih čestitkah, ki jih je slavljenec z veseljem sprejemal za 101. rojstni dan, sta najstarejšemu občanu Jerneju Klincu z Orehovega, čilemu in zdravemu, izrekla lepe želje in zaželela dobrega zdravja tudi župan sevniške občine Kristjan Janc in predsednik Krajevne skupnosti Sevnica Bojan Lipovšek. Ob tej priložnosti sta stoletniku izročila spominski darili.
Nas pa je pred odhodom zanimalo, ali Jernej še vedno tako spretno prime za koso kot pred letom. Zato tale namig: če se boste peljali skozi Orehovo in na njivi zagledali priletnega možakarja, kako kosi ali dela na njivi, vedite, da jelo Klinčev ata. V. Z.
Kopanje in zdravljenje krških invalidov v Šmarjeških Toplicah
Šmarješke Toplice - Letos je bilo že osmič, daje vodstvo Društva invalidov Krško organiziralo vsakodnevno kopanje in zdravljenje v Šmarjeških Toplicah. Program je sestavil organizator, gospod Tone Pleterski. V tako lepem okolju, kjer se toplice nahajajo, so vsi udeleženci užili veliko prijetnih trenutkov, ki lajšajo bolezenske težave. Poleg kopanja in termalnih učinkov, ki jih daje voda, je vse pohvale vreden tudi tamkajšnji sveži zrak. Flora in favna sta dajala občutek domačnosti, predvsem pa zdravja. Člani, ki so se udeležili kopanja, so si izbrali kuro, ki bi po vseh ocenah morala učinkovati.
Število vseh invalidov je bilo v povprečju 40 do 45. Kljub vremenu, ki je v začetku nekoliko ponagajalo in kvarilo razpoloženje, pa so se invalidi imeli lepo, saj so se med tem, ko so užili vodne užitke, predajali še soncu, kadar se je pač pojavilo, in je seveda zelo koristilo, se družili in med seboj izmenjavali izkušnje, ženske ponavadi kuharske, moški pa kakšne druge. Člani Društva invalidov Krško so zelo hvaležni Zdravilišču Šmarješke Toplice, ker jim je priskočilo naproti z ugodno ponudbo, tako upajo, da bo skupno sodelovanje potekalo tudi v prihodnje. Sicer pa je v imenu članov, udeležencev kopanja, gospa Simona Simič v pozdrav zapisala še enkrat “Uživajmo življenje!”
50 let gasilstva v Tržišču
Tržišče - Kako pomembna je gasilska dejavnost v slehernem mestu, kraju ali še tako majhnem zaselku, se občani najpogosteje zavemo šele takrat, ko sami potrebujemo pomoč. Slovesnost v Tržišču, posvečena 50-letnici tamkajšnjega društva, je bila zgovoren prikaz zagnanosti, organiziranosti in nenazadnje številčnosti te organizacije pri nas.
50-letnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tržišče so po uvodnih govorih: predsednika društva Branka Debeljaka, predsednika Krajevne skupnosti Marjana Jamška, podžupana občine Sevnica Andreja Štriclja in predsednika Gasilske zveze Sevnica Zvoneta Košmerla obeležili z razvitjem novega društvenega prapora. Potem ko so slovesno pripeli trakove, ki sojih prispevali Občina Sevnica, Gasilska zveza Sevnica, Krajevna skupnost Tržišče, Društvo vinogradnikov Malkovec, Ruda d.o.o. Tržišče in Lovska družina Tržišče, je župnik iz Tržišča Marko Japelj novi prapor tudi blagoslovil.
Ob prazniku 50-letnega delovanja gasilstva v Tržišču je po nastopu okteta Emila Adamiča iz Mokronoga predsednik Občinske gasilske zveze Košmerl domačemu gasilskemu društvu podelil visoko republiško priznanje - gasilsko plamenico III. stopnje. Gasilsko plamenico II. stopnje sta prejela gasilca Milan Baša in Peter Gorenc, Janez Umek pa je bil nagrajen z gasilsko plamenico I.stopnje. Republiška gasilska odlikovanja pa so tokrat zaslužili: Ivan in Janez Pungerčar, Branko Debeljak, Marjan Jamšek in Milan Suhodolčan.
Na sami prireditvi so bili razglašeni tudi rezultati občinskega članskega gasilskega tekmovanja, pa tudi na drobna presenečenja niso pozabili. S spominskim darilom - petelinom, ki je simbol gasilstva, so razveselili Vinka Pelka - najstarejšega še živečega ustanovnega člana gasilskega društva in Ivana Umeka - gasilca z najdaljšim stažem v gasilskem društvu. S petelinom so se gasilci iz Tržišča za vso podporo zahvalili tudi županu občine Sevnica, v njegovi odsotnosti pa gaje prevzel podžupan Andrej Štricelj. V.Z.
Koliko damo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine, znajo povedati arheologi na Čateškem griču, ki so jirp ob njihovem prizadevanju vandali čez noč uničili “prostor za razmišljanje”, kamor še cesar gre peš.
Morda ne bo več zamakala brežiška knjižnica in morda se bo šolam, ki nujno potrebujejo sredstva za investicije, bolje pisalo, ko z novim šolskim letom občina Brežice dobi z nekdanjo prikupno brežiško ravnateljico Mileno Jesenko še aktivnejšo podžupanjo.
Poleg zgodbe o davčnem dolgu bo odslej privatnike in podjetnike glava bolela še zato, ker države pometa z vsemi nelegalno postavljenimi znaki in reklamami. Nekateri bi rekli končno, saj včasih označbe in smerokazi v celoti prekrivajo pomembne prometne znake. Drugi pa, kako zdaj najti želeno storitev?
V Loki pri Zidanem mostu se resnično dogaja marsikaj. Številne kulturne in športne prireditve pritegnejo veliko ljudi, toda “Loška noč” je vseeno nekaj posebnega. Zlobneži jo želijo primerjati celo s Kostanjeviško ali morda s Čateško nočjo, vendar pa taka primerjava nikakor ne zdrži. Loka je nekaj posebnega, pravijo mnogi. In tako je bilo tudi minulo soboto, ko je mimo Loke sicer še vedno tiho in počasi tekla reka Sava, veliko bolj bučno, skoraj hudourniško pa so se po samem kraju pretakali potoki piva in vina. Zvedeli smo, da odneslo sicer ni nikogar, so jih pa kar nekaj pravočasno rešili - pred hudim “mačkom” namreč.
Radeški in sevniški študenti se pri organiziranju nekaterih prireditev očitno vse bolj povezujejo. To je spodbudno. Kot pravijo, radi pogledajo “malce čez”, na sosedovo dvorišče. Zvedavost je pač lepa čednost, ni kaj, toda hitro se lahko zgodi, da bi kdo tako pogledovanje napačno razumel. Nekaj takega se je menda že zgodilo in to nekje v Krškem.
Tistega, ki je opazoval, so odpeljali k zdravniku, tistega, ki opazovanja ni zdržal in je opazovalca pošteno “čez roke spustil”, pa je preko noči gostila dežurna ekipa policistov.
Pri vsem tem je dobro le to, da vsaj za gasilce ni bilo pravega dela, čeprav ni veliko manjkalo.
Vtikanja politike v gospodarstvo je vse več. Povsod in na vseh nivojih. Škoda, ker se na ta način resnično povzroča škoda. Državi, ljudem, vsem. Lep primer vtikanja politike v gospodarstvo in povzročanja škode je zapisan tudi v zapisniku 8. redne seje Sveta KS Senovo, v katerem piše, da je na seji ena izmed članic sveta povedala naslednje: “Direktorju rudnika je že potekel mandat. Dobila sem pobudo $ strani svoje stranke in naše svetniške skupine, da bi se moral Svet KS maksimalno angažirati in poiskati drugega kandidata in čim prej razrešiti sedanjega direktorja.” Politični stranki, ki si je na vse pretege prizadevala odstraniti sedaj že nekdanjega direktorja Hermana Kuneja na Senovem pravijo “Uvelo lišče.” Ze vedo zakaj!
Toda, zgodba se še ne konča. Rudnik Senovo v zapiranju je dobil novega direktorja. Kuneja je zamenjal Branko Žibret, zamenjava pa je bila izpeljana še v času prejšnje vlade. Toda, kakšna je bila ta vlada, da novemu direktorju ni povedala, kako težko bo pravzaprav direktorovati s praznim mošnjičkom. Menda so vsi na Senovem zaradi tega dejstva resno zaskrbljeni. Kako tudi ne, saj se volitve nezadržno približujejo, “aduti” za “farbanje naroda” pa so porabljeni. Koliko, kako in za kaj novi vladi še ni uspelo v celoti ugotoviti. Je pa gotovo na dobri poti.
Na pločniku ob brežiškem krožišču se pogovarjata dva kolesarja, opremljena z nahrbtniki - najbrž turista. Pa pravi prvi: “ Da vodomet ne dela, še razumem, letos je pač suša in vodo je treba “šparat”, da niso brežiški Zeleni bolj aktivni, me pa čudi! Med rožami je toliko plevela. Ali pa so morda v Agrariacvetju “skrižali” kakšne nove sorte okrasnih rastlin?”
“Brodolom” na reki Savi

■A';
:.J ■
Radeče - Klub posavskih študentov je minulo soboto priredil ie drugi tradicionalni spust po reki Savi, ki so ga poimenovali Brodolom. Pred ribiškim domom v Hotemežu so se zbrali številni študentje iz posavskih občin in drugi, ki imajo radi splavarjenje in vožnje s čolni. Start spusta je bil v Zidanem mostu, vožnja pa je potekala po zajezenem delu Save do hidroelektrarne na Vrhovem. Seveda se j6 “Brodolomiada” zaključila na zbirnem mestu, kjer so v poznem po; poldanskem času na večnamenskem prireditvenem prostoru ob ribiški koči pripravili tudi predizbomo tekmovanje za najmočnejšega Slovenca - Martina Krpana. D.K.
■ pl Jl J ■