mm SLOVENSKE novice Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu 7.. p. Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Btst advertising medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik 1. CALUMET, MICHIGAN, JANUARY, 26, 1917. Štev. 43. Mesto Nanesti ob Seretu zavzeto. Novi naskoki v Moldaviji in Dobrudži. RUSI PRI RIGI POTISNJENI NAZAJ. Na francosko-belgijski fronti se nekaj pripravlja. “YARROWDALE” V NEMŠKEM PRISTANU. Nemške podmornice nadaljujejo s svojo pogubonosno “politiko.’ >* Vojaški položaj se v zadnjem tednu ni skoro nič premenil in ako v zadnjih dnevih ne l>i bilo prišlo poročilo o padcu ruinun-skeua mesta Nanesti, bi skoro lahko rekli, da je nastalo nekako premirje na različnih bojnih poljih. Da centralne vlasti nikakor ne mislijo na kako primirje, je samoobsebi sedaj umevno. Zakaj oni ne smejo pod nobenim pobojem dati Kusom priložnost se z novimi četami ojačiti. Da vre-meneKe razmere od časa do časa ovirajo vojaške akcije, je umevno, taka j v snežnem vihat ju je :ie-moooč artilerijski boj in brez pri prsvljaioegu vspesnega artilerijskega.ognja pa pehota nikaKor ne mote uajiredovati. Zatorej uigrajo dukati Ugoduilj vremenskih razmer. Do leg tega so pa se druge okoliščine, katere vplivajo na splošno razpoložen je, tako n. pr. položaj na Grškem, ki ima več ali manj vplivalna vojaške akcije na severu. Kako se bodo stvari razvile na Grškem, sedaj še nihče ne *na. To je gotovo, da kral j Konstantin vodi za nos zaveznike, kjer koli more, a toga lahko stane njegovo krono in to bi pomenilo enega • (sovražnika več za centralne v*aBti. In stem morajo one raču-°au in se pripraviti za vsak slu-taJ- 1‘oleg tega |e pa tudi mogoče, ds hočejo naši iz strategičnih vz-fokov novo razpostavljen je čet ob krstu, ker ta fronta postaja vedno 6'ria. Od časa, ko je padla udiija-Va Buzeii, so se centralne čete Izmikale naprej v obliki topega klina, a popadcu Fokshani pa se ùntila na beretu začela raztego- V>1'z Ozirom na nnhov vpad v n ‘ "Arabijo; zato pa treba novega grupiranja čet. In zdi. se da |e to že izvršeno, ker po vseh polhih sta začela Mackensen v Guidavi ji m Bulgari v Dobrudži * 8plošnim napadom. Kusi sicer Dročajo, da so odbili bolgarske *'apHije in jih celo potisnili nazaj ^njihovih pridobljenih piostojank, # ° Mackenseiiu pa molčijo kot “mš. IT, pa gqtovo, da stojijo *v8tro-uemske-biilgarske čete na Besarabije, ki je ključ do ^Ubije. ' severnem odseku rusko-ga-'aks fronte so se bili Hridi boji Rige. kjer so morali K isi ^1'ustiti svoje dobro utrjene poslanke in se umakniti nazaj za '"'ijo in pol. Kri tem so imeli o-^rotaue zgutie na mrtvili in 1500 vMnikov. Usedanje izgube Kumuncev so >om De. Število vjetnikov že k®»ega 200.000, za število padlih ** zna. Njihove divizije so se grozno skrčile. Tako šteje ena divizija. ki brani del beret črte samo 2400 do 2800 mož. Na boj;šču pri Kampolungu so našteli 60(H) mrtvili na en štirjaški kilometer. Vojake k tare Rumimi neoohodno ue potrebujejo za varstvo beret črte, so jih poslali v Besarabije, da se reorganizirajo. Na zahodu so artilerijski boji na vsej črti od Severnega obrežja pa doli do švicarske meje postali mnogo silneji, kar znači, da se tani nekaj pripravlja in kuha. Zato govori tudi dejstvo, da so Francozi na bomme fronti doli do Reronne zapustili svoje postojanke in .so bili nameščeni s svežimi angleškimi četami in to skoroeotovu iz vz-tona, da se odpočijejo za veliko preiskušnjo svoje moči, ktero jim ho treba prejkone kmalu pokazati. Na drugih frontah je vladal precejšen mir, Italijani so bili pred Gorico malo tepeni, izgubili so 1300 mož na vjetnikih in pa nekaj zakopov, tudi Angleži so jih dobili nekaj po hrbtu od Turkov v Meža pata mi ji;,.. v Kavkazu in perzijski meji. Ra to so samo male praske, ki za splošen položaj-nima jo velikega pomena. Toda, če je bilo prilično mirno na suhem, pa ni oilo tako na morju; V tein ožini je bilo pa preeej živahno. ' Angleške križarke in podmornice iščejo vse povsod nemškega ropar ja, ki jim je v teku enega meseca po poročilih iz Brazilije potopil čelih 25 velikih ladij, a ga ne morejo (nikjer najti. Kes prihajajo dan za dnevom poročila, da je bil potopljen danes tu, jutri tam, a naposled se vse iz kaše ali kot časnikarska raca ali pa kot p o bež n a angležka želja. Kje da se sedaj ta .,raider’’ nahaja, res nihče ne zna, a da ne spi, to ' je Pomorska bitka torpednih rušilcev. London, jan. 23. —Anđelka admirali teta je danes izdala sledeče poročilo: Ko so zadnjo noč naše lahke križarke potrnlirale v Severnem morju ne daleč od holandskega obrežja, so zadele na oddelek sovražnih torpednih rušilcev. V uela se je kratka bitka, v kteri smo eno sovražno Iadijo potopili, druge pa pognali v beg. In zopet drugo poročilo pravi: Do ostrega spopada je prišlo sinoči med našimi iu sovražnimi torpedinali rušilci v bližini Schon-wen obrežja. .Med to bitko je bil eden naših torpednih rušilcev zadet od torpeda in se je 4 kmalu potopil z izgubo 4 častnikov in 44 mož posadke. Iz teh dveh poročil bi bilo sklepati, da ste se v eni in isti noči vršili dve pomorski bitki in da je vsaka stranKa izgubila po eno Iadijo. LONDON TREPETA. Municijska tovarna zletela v zrak. Vsa velikanska zaloga uničena. VELIKO ČLOVEŠKIH ŽR-1 . TEV. London, jan. 20, — Ves London in okolica v premerjii sto milj, se naha jajo v groznem razburjenju: Velikanska municijsKa tovarna v Vzhodnem Londonu je pozno soboto večer zletela vzrak po strašni razstrelili, o ktere grozovitosti pričajo kadeče se razvaline, pod njimi zakopana človeška trupla in kosi človeških teles razmetana daleč na okrog. gotovo; on samo na tihem opravlja svoje delo. Angleška trgovska Indija „Varrowdale”, kleto je •‘raider’’ ujela, je srečno pri |adrala v neko nemško pristanišče, na krovu je imela 469 vjetnikov, ktere je pobral iz drugih vjetih ali potopljenih ladij. Pravijo, da je med temi ' jetniki tudi nekaj Ameri-kancev, in skoro gotovo bo Wilson začel Nemčiji zopet pošiljati note, da naj te v jetnike izpusti, češ da nima nikake pravice zadrževati dr žavljanov nevtralnih držav. Nemčija se bo preklicano malo brigala za take prošnje, saj oni v jeti Amerikanci niso imeli nikakega „biznesa” potovati na angleških trgovskih ladijah. V severnem morju so se spopadle sovražne bojne lađi je v malih praskah in izprvega poročila je bilo videti, da so Nemške torpedne, rušilke potegnile ,,ta kratkega”, kar se je pa kasneje izkazalo kot popolnoma neosnovano. Obe stranki sta menda izgubili po eno manjšo Iadijo, in morda par poškodovani]!. Predsednik Wilson še ni opustil ideje o miru. Ta teden je sam o-sebno šel pred senatno zbornico in dokazoval, da Zj. Države morajo delovati na to. da se vetanovi svetovna liga miru, ki bo zbližala sedaj se bojujoče države in ob enem zagotovila mir za vse prihodnje čase. N jegov govor je bil sprejet v Fvrojii z različnimi občutki. Nemški konservativni listi ga liva h jo, dočim se drugi nikakor ne strinjajo žnjim. Na Angleškem je pa povzročil najhujši odpor in minister Donar Law je tedni v nekem oovoru se izrazil, da na mir ni sedaj nikakor misliti, da Angleži nočejo miru brez zmage itd, ali z drugo besedo: Augii ja je Wilsonu zabrusila v obraz: mind your own business, mi nomo pa svojega in bomo sklepali mir tedaj, ko bomo mi hoteli. Seveda Wilson bo to zaušnico od .svojih ljubih prijateljev zopet lepo uta k-' nil v žep, kakor je že več drugih. Popolnoma zanesljiv zaveznik. Današnji mož je preobložen. Ne vzame si niti časa za jed. On ne premišlja, kaj da je. Rezultati zlorabe želodca z nepravilno in neprikladno brano so jako žalostni. Vsak trovo'i o sitnosti z želodcem. f) Samo ena pot vam je odprta in Trillerjev Elixir Grenkega Vina je je najbolj zanesljiv zaveznik, ki si ga morete izbrati. Ono izči3ti čreva, jih vzdržuje čiste, ojačuje vaše živce in celo telo. Trinerjev Eliksir iz Grenkega Vina je zanes-1 j iva zdravilo za zapeko, nervoznost, glavobol, migreno, izgubo tena in energije, ono je tudi brez vrstnika pri želodčnih boleznih, združenih z spremembo življenja pri ženskah ali pri rudarjih. Cena $1.00 V lekarnah. Ako trpite na revmatizmu ali nevralgiji, je Trillerjev Liniment ono zdravilo, na kteiega se lahko zanesete, da vam bo odpravilo neznosne bolečine. Trinerjev Liniment je samo za vnanjo porabo in tudi pomaga pri nezgodah, spahnenji’, oteklinah, ozeblinah itd. V lekarnah. Cena $>1.00. Jo6. Triner, izdelovalec, 1333 —1330 $. Ashland -Ave. Chicago, iti. Neizmerna zaloga streliva, eksplozivnih snovi je bilo naloženih v razili!, poslopjih in vse je delalo z mrzlično hitrostjo, ko naenkrat nastane ogenj. O vzroku ognja nihče nič lie zna, zakaj oni, ki so se mogli rešiti predilo je požar dosegel municijske shrambe, ne znajo ničesar povedati. Kakor hiša iz kock se je naenkrat V3e zrušilo skhpaj z groznim bobnenjem, ki se je čulo nad sto milj daleč. ' V‘bližini se nahajajoča stano-vajišča $6 tako razrušena, da ni ostal kamen na kamenu. Uradno poročilo se kratko glasi: Včeraj (soboto) večer ob 7. uri je nastal v municijski tovarni v V zliodnem Londonu, blizu reke, požar. Kakor po sreči je vzelo nekaj minut, predno je ogenj dosegel shrambe za razstrelivne snovi, da so se mogli delavci z hitrin begom rešiti na varno. Ko raz-strelbi sp bile uničene vse velike zaloge streliva in poslopja so sa mo še kup razvalin. Nič ni določno znanega o početku ognja. Lokalna požarna hramba je dospela na liče mèsta ravno v trenutku, ki j6 ogeu dosegel strelivne zaloge, nakar je sledila eksplozija, ki je uničila brizgalno, a k sreči sta bila ubita samo dva ognjegasca. Krvi kemik Dr. Angeli in veliko število delavcev je puRopamh pod razvalinami. Koliko je število mrtvih se do sedaj še ni moglo dognati. Nek mlad častnik, ki se je udeležil bitk ob reki Somme m se se daj nahaja na dopustu, je izjavil poročevalcu Associated Kress, da je bila krvava bitka na zahodni fronti samo igrača v primeri z to razstrelbo- ls tota ko poroča neki a-merikanski trgovec, ki se je tedaj nahajal v bližini fabrike, da se t« eksplozija more primerjati edinole razstrelbi 400 tonov dinamita pred več teti v mestu Johannesburg Južni Afriki,ktere očividec je bil. On pravi,da so bili ljudje v bližini vsi izuma in da on sam dolgo časa ni znal, ali je ranjen ali ne. Anglija prepove izdelovanje vojnega materijala za Zj. Države. London, jan. 24. — Angleška vlada je odklonila dovoljenje tvrdki ITaclfields Ltd. ža nabavo vojnega materijala za ameriško mornarico za toliko časa, dokler traja vojna. To naznanilo je podal Dr. Christophei Adisson. municijski minister, ki tudi pravi, da je vsa jeklarska obrt pod njegovim nadzorstvom . * Washington, jan. 24, — Ždr. Države so dale angle, tvrdki llad-fields Ltd. kontract za nabavo vojnega materijala v vrednosti $3,141. 000, k jer je bila ponudba te tvrdke za $200 pri kosu nižja, kakor amer. firme. Kaj bodo Zj. Drž. napravile sedaj l;o so jo dobile pod nos od svoje naj večje “prijateljice ’ Anglije, se še ne zna. „Blue sky law” veljaven. Washington, jan. 22. — Najvišje sodišče je odsodilo, da se tako zvani ,,blue sky law”, s katerim se regulira prodaja obveznic in ki izključuje možnost, obogateti kar čez noč potom prodaje ničvrednih delnic, popolnoma strinja z ustavo Z j. Držav. Koleg Ohio» Michigan in South Dakote je še 6 drugih držav, ki so s tem odlokom najvišjega sodišča prizadete. Velik transport zadel od mino. Berlin, jan. 22, — Brezžični klici na pomoč od angleške transportne Tadije z 1,800 vojaki na krovu, ki je zadela ob mino in se potapljala v angleškem kanalu, so bili sprejeti sinoči v Rotterdamu poroča p re k om o retta časnička a geneija. PIJTE PARK IN ELITE PIVO. WILSON PRED SENATOM. Preseđnik upa, da končen mir ni več daleč. ZJ. DRŽAVE MORAJO SODELOVATI. Nemci bodo začeli z veliko ofenzivo za zapadu. London, 22. januarja. .,Daily C ionic le” poroča: Ravnokar sem prejel zanesljiva poročila, da hoče jo Nemci pričeti proti Francozom in Angležem v Kratkem času veliko ofenzivo, v kateri bo vsak odpor premagan, kakor bi ga razpršil veter. Nabrali so veliko vo)sko in pripravljeno je veliko brodovje podmorskih Čolnov, da prični) z operacijami. V teku enega meseca se bo pričelo vojevanje z vsemi grozotami. Veliko število vojaštva, ki sestoji večinoma iz 40 do 45 letnih mož in novincev,so pos'ali proti zapi-d-ni Nemčiji. To znaša 120 korov. Vsega skupaj bofo imeli Nemci z onim vojaštvom, ki se že zdaj tam nahaja 4 miljone 800 tisoč vojakov na zahodni fronti. Tudi iz ruske fronte so prepel jati že mnogo vojakov proti Franciji. Pripravili so tudi mnogo, dušečih plinov in še strašnejša sredstva, kakor pa so jih rabili do sedaj • Ob enem s to ofenzivo pa bodo tudi ponovili brezobzirnobojevanje s podmorskimi čolni, katerih, kakor pravijo, imajo okoli 300, ki so mnogo bolje oboroženi kot so bili doslej. Imajo močno steno, ktere-ga vzdrži tudi stre! velike teže in imaio na krovu municije in hrane za štiri tedne. Washington, jan. 22. — Predsednik Wilson je danes osebno nastopil pred senatno zbornico in v kratkem povzel m ponovil svojo noto o miru na bojujoče se države in pa njihov odgovor. Odgovor centralnih vlasti, je rekel predsednik, pravi, da so oni pripravljeni s svojimi sovražniki pogajati se o mirti, dočim zavezniki gtedo še korak dalje in naznanijo splošne pogoje, pod katerimi bi se hoteli pogajati; te dve dejstvi ste toliko zbližali bojujoče se stranke, da mora priti do pogajanj, ki bodo končala sedanjo vojno. Narod Zj. Držav mora imeti pid tem velikem podjetju tudi svojo ulogo. V svoji časti ne sme amer. narod zavreči naloge, h kateri bo kmalu poklican. Ta naloga pa,ni nič druzega kakor: združiti svojo moč' in veljavo z n očjo in veljavo drugih narodov v garanci ji iairuiu pravice na celem svetu. Taka poravnava se sede j ne more večdolgo zavlačevati. Pravično je torej, da naša vlada, predno pride tisti trenutek, sestavi svoje pogoje, na podlagi kterih bi bila opravičena prositi narod za odobritev pristopa k splošni LIGI MIRU. Vlaka trčila vkup na Kranjskem. London. 19. jan. —Železniško nesrečo na progi Dunaj-Trst med postajama Zagorje in Trbovlje poročajo dunajske brzojavke, ki jih je prejela Exchange Telegraph Co. preko Kodanja. Sedem m rt v ih in štirinajst ranjenih‘oseb je bilo spravljenih izpod razvalin. Poštni vlak je bil pokopan po zetneljs kem plazu in več vagonov se je baje prevrnilo v Bavo. Ko “Berliner Tageblattu” je Kil pomožen vlak tudi poškodovan. Dopis. Ely. Milili, jan. 22-17. Cenjeno Uredništvo S. N.: Minilo je nekaj čez teden dni j, kar sem zapustil Galu met in gotovo bodete mislili, da Vas sem že vse pozabil, no pa le jiotolažite se. Do sedaj sem imel obilo posla in ni mi bilo mogoče, toda danes sem imel nekoliko več priložnosti ogledati st mestice Ely in njih stanovalce, med katerimi sem našel znancev, katere nisem že leta videl in druge, ki so bili nekdaj Calti-metčanf. Življenje med našimi rojaki tu je slično drugim naselbinam, delajo večino po rudnikih in tudi po šutnah tu okolit; dela je dosti, kdor le hoče delati bodisi po indili kih ali po gozdih. Eno stvar sem opazil tu, ki je vredno omeniti, in to je: da ko po drugih krajih plačuje svet ogromne cene za krompir, ga imajo tukajšni rojaki obilo na razjiolago, ki so si ga iiride-lali pretečeno leto; tukaj namreč ima večina naših rojakov kose zemlje, ki jih prav marljivo obdelujejo poleg svojega rednega dela. Zima tu letos ni prehuda in snega imajo le 3 do 5 palcev, in dasi so noči še precej hladne, ni po dnevu prehude zime. Cena živil je kakor po druzih krajih, precej visoka in oni, ki so si po letu kaj pridelali, so zadovoljni z vspebom svojega dela. Druzega posebnega nimam sedaj poročati, kaj véé kasneje. Pozdrav Vam in vuam braleem Novic, des. Rta atz, zu topnik. pri eksploziji kuhinjske peči, Pokojna je bila lansko poletje za par mesecev na obisku pri svojem očetu na Calli metu. N jena tragična smrt je vzbudila med tukajšnimi rojaki splošno obžalovanje, ker pokojna je bila vsem dobro znana kot dolgoletna cerkvena pevka. Pokopana je bila v torek v Lead Oily. Žalujočemu očetu in bratu naše iskreno sožalje, pokojni pa naj sveti večna luč! — Še en urednik umrl. To pot je žrtva Charles Haapakoski, ured-nils tukajšiiega finsKega lista: Finski republikanec. Zadela ga je kap na Mineral Range freight kolodvoru in med tem, ko so ga nesli v njegovo stanovanje v finski dvorani na osmi cesti vprek slov. cerkve, je izdihnil. Truplo so prepeljali za pogreb v Čokato, Mimi — E. J. Dumi, znani salonist na šesti cesti je umrl ponedeljek jutro po entedenski bolezni za pljučnico. Star je bil še le 49 let in obče znan in priljnoljen. Zapušča vdovo in 3 sinove. Pogreb je bil v četitek R cerkve Srca Jezusovega . — Ta teden je bil eden najmrz-lejih letošnje zime. Toplomer je kazal v torek jutro 16 pod ničlo. V sredo pa je mraz že nekoliko odpustil in začel je zopet naletavati sneg. — V sredo je b;l v okrajnem sodišču na Houghtonu „državljanski” dan. Med onimi, ki so prisegli Stric Samu zvestobo je tudi pet naših rojakov in sicer: Paul Mu-kavec, Jos. Špehar, John Rožic, Peter Sterk in Mike Maurin. Casti tamo in upamo, da bodo tudi drugi rojaki, ki še niso državl jani, vas v tem posnemali. Ob enem pa tudi želimo, da se boste pravic, zlasti volilnih, ktere vam daje državljanstvo, pridno posluževali. — Vse banke v Calumet—Lauri um distriktu so se zjedinile v tem, da bodo odprte vsakega 15, in pa zadnji dan meseca od 9 ure zjutraj do 8 zvečer. To bedo namreč od sedaj naprej plačilni dnevi C. & II. družbe in njenih podružnic. — Glass Block Store je premeni! lastuike. Javljeno je bilo v soboto, da sta vzela v najem dosedanji Glass Block Store, ki bo po tritedenski zelo uspešni razprodaji zaprl svoja vrata v soboto zvečer. Leo Gartner, lastnik Fashion štora na peti cesti in njegov brat Izidor Gartner iz Hancocka. Nova trgovina se odpre najkasneje 1. julija, morda še preje. Nova lastnika nameravata nadaljevati trgo' ino v isti smeri, kakoršna je bila dose-daj. Ta trgövina je ena najmodernejši severno od Milwaukee in u- ,pati je, da ga noata nova lastnika radi svoje dolgoletne trgovske izkušnje obdržala na isti visoki stopinji. —• Ta teden se vrši v Armory jetna razstava perutnine. Na ogled je mnogo polnokrvnih pasmi kokoši, puranov in druge perutnine Kdor se zanima za kokošjorejo,naj si ogleda razstavo, ki se zapre v soboto večer. — Nemško-francoska fara sv, Jožefa na Hancock» je prejela te dni nove orgije, ki bodo blagoslovljene dne 1. febr. Ob isti priliki se bo proizvajal primeren koncert s petjem in orgijanjem. — Pričakuje se, da bo med onimi 15 do 20 tisoč vojaki, ki bodo v kratkem poslani domov od me-hikanske meje tudi naša kompanija pijonirjev. Ako se želje njihove uresničijo, da se v resnici kmalu povrnejo, se jim bo napravil ob njihovem prihodu primeren spre jem, katerega se bo vdeležilo vse Oalmrietsko občinstvo! 7 —Neki Lorene Cie iz Rog’Str. Raymb. iu Joseph Tonaezak iz Floride sta v rokah pravice, ker 3»!, ki jih je zadn ji teden zadobila j sta pretepala svoje žene tako, da u mm m mm mmm mamm J CALUMET IN OKOLiCA. J ÉaMaPwaaMA —.Prihodnja nedelja je veliki da» za društvo Kolumbovih vite-sov (Knights of Columbus) celega gorenjega polotoka, posebno pa z» Oalumetsko društvo, ker bo vs-prejelo nad 50 novih članov. Dopoldne se bodo udeležili korporativno pete sv. maše v slovenski eerkvi sv. Jožefa ob 9:45, popoldne bodo pa v mestni dvorani kan-didatje prejeli drugi m tretji red viteštva. Zvečer ob6:30 se bo pa vršil veliki banket na čast novih èia nov in pa gostov iz celega se-rerozapada v slovenski cerkveni dvorani. Pričakuje se nad pet sto udeležencev. Sv. maše v slovenski cerkvi bodo v nedeljo ob S :30, 9:45 in 11. —Smrtna kosa. — Sobot zvečer premimi! je nadomu svojega sina John M. Wertiu, eden najstarejih slovenskih naseljencev na Calnme-itt. Bolehal je že dalj časa na vodenici, dokler ga smrt ni rešila zemeljskega trpljenja. Rojen je bil pokojni v Dobličah pred 77 leti in je prišel na Calumet okrog leta 1876. kjer je delal dolgo tirato let za razne rudarske družbe. Imel je vedno na brani slovenske fante, ki soprišli iz starega kraja. Za nekaj časa se je vrnil nazaj v domovino, kjer mn pa ni ugajalo, zato jo je mahnil zopet v Ameriko, nazaj na Cain met,kjer je bil dopar let nazaj uposlen kot nočni čuvaj in kurjač v veliki trgovini Vertin Bros. Pokojni je bil mirnega in prijaznega značaja. Bil je tudi vstanovnik slovenske podp. društva sv. Jožefa, in mnogo se je trudil za vsta-ssovitev slov. fare na Calumetu, ktere dober in zvest član je bil do svoje smrti. Poteg vdove zapušča še šest o-trok: Jakopa, Johna in Mrs. Jos. II. Sedlar na Calumetu, Stefana v South Dakoti, Mrs. Jos. Sedlar in Mrs. Geo. Lasič v Oauadi- Pogreb je bi v torek iz slovenske cerkve sv. Jožefa ob obilni u-deležbi sorodnikov in znancev. Blag spomin pokojniku! — Komaj je utihnil mrtvaški svon, ki je naznanil smrt .lohn M. Vertina, že se je vrnovič oglasil s svojo mrtvaško pesmijo. Jos. Spitznagel, dolgoletni trgovski pomočnik pri Reding & Sons, je bil žrtva, ktero si je smrt to pot izbrala. Bolehal je samo deset dni »a pljučnici, kteri je v nedeljo popoldne previden s sv. zakramenti podlegel. Star je bil 47 let in samec. Ko je prišel pred 26 leti na Calumet, je delal najprej v rudnikih, nato je začel z fotografskim zavodom, kterega je pa kma-1» opustil m šel za klerka v Rya-»ovo in zatem v Redingo v o prodajalno. Pokojni je bil Član društva sv. Jožefa št. 1. S. 11. Z., kojega člani so se udeležili pogreba, ki se je vršil v sredo zjutraj iz slovenske eerkve. Tu zapušča ses-Aro, Mrs. Jak. Rom in stridilik-a Mat. Sotliea. v starem kraju pa sestro. Naj v miru počiva! — G. Mike Sunich, ki se je »indil zadnji teden na Ely, Minn., se je te dni Gnil domov. — G. Frank Završnik, zastopnik Slovenian Liquor Go. v Jolie-i« je obiskal te dni Calumet v tvrdkinih opravkih. — G. Jos. Seheringer odpotoval je v četrtek večer na Tower, Minn, k pogrebu svojega svaka Jakopa Skala. Pokojni je bil eden najsta-rejih in najugledne jih naselnikov na Iron Range. S svojo neumorno delavnostjo je prišel do precejšnega blagostanja. Bil je posestnik •več hiš in gostilničar. 1’oleg vdove ia otrok zapušča na Ely še dva Šmite Jožefa in Martina Skala. Svetila mii večna lue ! , — G-. .Frank Simomčič je prejel v nedel jo žalostno vest iz Lead Ci ty. S. Dakota, da je njegova hči Marija Jonko umrla za poškodba- >ila ste morali iskati zdravniške pomoči. Upamo, da jim bo sodnik nalo-Šil ostro kazen,da ne bosta Kasneje več svojih moči preskušala na svo. j ili ženah. — Mestni maršal Jos. KolU-haas dal je mestno ječo lepo osnažiti in preslikati ter jo opremil z popolnoma novo posteljino. Še ‘‘jail birds” bodo imeli od sedaj najprej lepše stanovanje, kakor marsikateri od nas. — Governor Sleeper imenoval je Alfreda James za rudniškega nadzornika v Houghton Co. Alfred je brat pokojnega Thomas H James, ki je smrtno ponesrečil pred dobrim mesecem v Red Jacket Shaftu, ko je bil ondi pio svojih službenih opravkih kot nadzornik. Ze za časa uradovanja svojega brata bil je Alfred pomožni nadzornik, m ta dejstvo ga zelo uspiosoblja za novo službo. — Razstrelba plina v kletič je skoro popolnoma razrušila krasni dom Mrs. Jeffs na Rockland». Flin so rabili za razsvetljavo in ker v soboto večer nekaj ni bilo v redu, je šel mlajši sin v klet, prižgal šibico, na kar je sledil grozen pok. Fanta je vrglo na stran, vendar pa ni bil nevarno poškodovan. Tudi drugi člani družine so utekli poškodbam. Zahvala. Tem potom se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so nas navzlic snežnim zametom in hudi zvfui v tako obilnem števila obiskali za časa bolezni in smrti mojega ne* pozabnega soproga,oziroma našega ljubega očeta John M. Vertin, ki je po dolgi in mučni bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 20. jan. 1917 mirno v Gospodu zaspal. Zahvaljujemo se tudi domačemu g. župniku za njegov trud in požrtvovalnost ob času bolezni in pogreba. Vsem, ki so darovali vence in se udeležili pogreba srčna zahvala. Bog Vam vsem stotero poplačaj! žalujoči ostali: Marija Vertin, vdova. John in Jakob Vertin, sinova. Josip in Frančiška Sedlar, zet in hči. Zahvala. Potrti nad izgubo prerano umrlega brata, ozir. strica Josipa Spitznagel, ki se je v nedeljo, 21. jan., po kratki bolezni previden s sv. zakramenti preselil v večnost, se srčno zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika obiskali tekom njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi članom dr. sv. Jožefa št. 1. S. H. Z. za udeležbo pri pogrebu, vsem onim, ki so darovali krasne vence in cvetlice in sploh k) so spremili pokojnega njemu počitku. Bog Vam čaj Vašo prijaznost. Žalujoči ostali: / Jakob Rom, Mat. Sothč, Mukavec. vsem, v zad-popla- Peter Zahvala. Podpisana se tem potom toplo zahvaljujeva društvu sv. Jožefa, št. 1. E. K. 17 Družbe, kakor tudi Družbinemu odboru za izplačilo posmrtnine v znesku $800.00 po našem nepozabnem sinu Jos. Vi-doš. Jr, Rojakom in rojakinjam, kteri še niso člani Družbe priporočamo, da pristopijo v društva združena z S. K. P. Družno. Jos. in Katarina Vidoš. r TiBgBSBjgBŠ i Severov Almanah za Slovence Kašelj je navadno eden naj- Severa’3 Gothard Oil (Severovo Gothard-skoOlje) je domač za leto 1917 je sedaj bolj nadležnih pojavov liniment za omeji- gotov. Vprašajte vnetja sapnika, krče- tev bolečin, ki na- vašega lekarnarja vite davice in influen- stanejo vsled pre- zanj, dobite ga za- ce. Da ustavite ta hlada, revmatizma stonj. Ako ga on kašelj in da splošno in vnetja. Cena: 25 nima, pišite nam. odpomorete bolezni, vživajte iu 50 centov. m \ K? SEVERA’S BALSAM FOR LUNGS (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). Otroci, kakor tudi odraščeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote- Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci. Gena: 25 in 50 centov. Vprašajte za Severova Zdravila v vaši lekarni. Izognite se ponaredb, s tem da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vaši lekarni, jih naročite naravnost od SL, toSSZSSSi W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids ...i i. i ii-lSgjig. i«.... ids, Iowa U _____-.-JJj -----rr*J»sss!lS Ali ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! S. C. Chynoweth Insurance Agencv naslednik SCHNELLER & LAWRENCE Pred ko odpošljete DENAR v staro domovino, ogl»^^ pri meni, ker jaz ga Vam y(j ljem zanesljivo iu najceneje J MIHAEL KLOBUČAR 115--7—cesta, ________________________£fh kamna, opeKeali cementa. Prev» me tudi vsakovrstna tlakovan? posebno obcestnih hodnikov walks). Dobro zadovoljivo delo jat)n’fC pri naj nižjih cenah. Svoji k Svojemu! Ne naročajte gramafone, akordijone in dr glasbeno blago iz Newyorka Chicago, dokler ne vidite n6e logo in njene cenene nakupe-kažemo, da imamo nižje cene Vam zamoremo prihraniti nar Oglejte si naše blago, radi 1 ga razkažemo Dvojni slove11 hrvatski in srbski rekordi po in 7oc. imamo izvedenca v uglasi glasovirjev in orgelj, ki h»8 letno izkušnjo. Oglejte si naše cenene naki'1 gìa'sòvirjih po §175.00. McLogan & Pierce Music ^ Calumet» Telefon2 “SLOVENSKE NOVICE”. Lisl za Slovence v severozapadu 7jedinjenih držav. Izhaja vsak petek. izdaja SLOVENSKO tiskovno društvo % na Caiumetu, Mich. NAKOONIMA ZA AMERIKO: t» celo leto ................. * 2 0°' pol let».................... * 10U- 7 A KVBOrO tN DRUGO INOZEMSTVO: ......... S S.oe »M 15 Ki SS?£T................... Posamezni lztisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračalo. OOPISI brez podpisa ae ne sprejmejo. ednegl. v drugi kraj, V slučaju preselitve 0,j „e nam :’ '“.»opisi, a^nar In naročllainaj se dopošlljajo pod slovom: Slovenian Publishing Co., 211-7th Street, Calumet. Mich. “SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Mich, by the ••Slovenian" Publishing Co.. 103 7th St. Calumet, Mich. The only StoVentc paper in the Northwestern part of the V. S. of America. Sl'BSCBirTION $3.00 per year. The best advertising liu'diium for Michigan Minuesot and other West^rrt States. Advertising r»te#sent .pi); application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich second class matter. '"elefor 6J. THE AIM OF THE FOREKIN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States of America: To .revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it- AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS- 3UIS N. HAMMERlING. President. z nadaljevanjem vojake morejo ravno tako malo pridobiti kot so do seda], A centralne vlasti pa sedaj znajo, dasi morajo mir prido-ti le 7. mečem . Zaradi tega bodo pa tudi brezobzirno nadaljevali vojno m če si s svojim delovanjem nakopljejo tudi še novih sovražnikov. V obeli notah poslanik od Anglije na našega predsednika, je jasno povedano, da zavezniki Vie bodo mirovali, dokler nista Avstrija in Nemčija uničeni ne samo na suhem, ampak pred vsem' na morju. Toda kaj bo pa svet s tem pridobil? Gez koga je bilo sedaj od trgovcev več pritožb, čez centralne vlasti ali čez Anglijo?Vsakdo zna, da je Anglija v svesti si svoje pomorske moči kljubovala celemu svetu in sedaj, ko ji je začela Nemčija stopati na prste,se dela nedolžno kot jagnje! Toda dan obračuna bo prišel in videtije, da ni več daleč, lvar je hotela Angli ja storiti z Nemčijo, namreč sestradati civilno prebivalstvo, to se prav lahko nje] sami zgodi. In edino to ho privedlo njene voditelje do pameti. Nemški podmorski čolni in morski “roparji” bodo dovršili to, česar niso zmegle vse diplomatične akcije, namreč prisiliti Angli jo do miru in s sklepom miru lip odklenkalo tudi njenemu gospodstvu na morju. Usoda Anglije. Kogar Kog hoče pogubiti, tega k (litri s slepoto,—to je ž.e star pregovor, ki se je do sedaj še vselej izkazal kot resničen..In izpolnil se hod« nad k malu zopet narodom,kije stoletja strahoval svet. Vodje angleškega naroda se udarjeni s slepoto. Ako bi namreč jasno spoznaji dejstva, kakor so v resnici, hi popolnoma drugače sprejeli po-ouabo miru, ki jim jo bilo dana od centralnih vlasti in od predsednika naše republike. Od obeh strani so se jim dajale ugodne ponud-** in vsak pameten in razsoden človek bi z veseljem pograbil za priliko ustvariti trajen mir. Toda voditelji usode Anglije so ta trenutek zamudili,z zasmelipm so odbili vsako ponudbo in s tem so tudi zapečatili—svojo usodo. Začetek konca je nastopil. Začetek konca one strašne vojske, ki Jo bo zgodovina zaznamovala kot najkrvavejšo; a ob istem času pa tudi prične začetek konca gospodstva Anglije nad vesoljnim. Svetom. In tega se ne veselijo santo narodi pod centralnimi vlastmi a,iipak tudi narodi zaveznikov in nevtralnih držav, kajti čim dalj se v°jska nadaljuje, tem večji bodo njihovi stroški—ker oni so tisti, ki 80 premagani. Zvoki miru, ki se oglašajo bolj •n !>olj skozi gromenje topov je za k* voditelje in krvnike na Wall streetu strašna godba—zakaj oni n»znanjajo uro njihove sodbe. Konec vojne pomeni zanje konec do-biČkanosne kupčije. In zaraditega nočejo še miru, akoravno znajo,da “Slovenski duhovniki so narodni zločinci.” (bledeči članek je ponatis iz Clevelandske “Sloge” in ga prinašamo radi tega, da bodo rojaki videli, kako nestrpni so nekateri slov. listi proti vsem onim, ki ne tulijo v jugoslovanski rog in da jim je posebno slov. duhovščina trn v peti. Op. ur«d.) Ne vemo. kako je to, da naša soseda ne more ž.ivet niti par mesecev, ne da bi ometavala slovenske duhovnike z blatom. Kili smo mnenja, da v tako veliki naselbini lahko živita dva lista, ne da bi si zrni ra J zobe kazala, da se prostor za medsebojno prebijanje lahko bolj koristno porabi, zato smo »e konseiikveiitiio ' izogibali vsakojakili napadov na list, toda menda je bilo predolgočasno našemu sosedu in lojniil je po slovenskih duhovnikih. Kes, da to ni napad naravnost na list, toda ako naš list molči pri tako grdili in neosnovanih napadih na slovenske duhovnike, ki že toliko let neumorno delujejo v Ameriki med 8vo|im ljudstvom, ki morajo toliko grenkih požreti, ako bi naš list molčal k tako grdemu napadu, potem lii naš list ne izpolnjeval svoje naloge, bi zgrešil svoj cilj. “Clevelandska Amerika ’ je priobčila članek, uredniški članek, V katerem na vse pretege hvali protestantske pridigarje ki so obsodili Nemčijo in Avstri je in ki na najsurovejši način hujskajo,naj se ne sklene zdal mir, v isti sapi pa “01. Ani”, gjdi in zmerja sloveske jo s temi garji trobiti v en rog. Tako-le pravi o slovenskih duhovnikih. “....binasi slovenski duhovniki z malinii izjemami, z (!) Smoležeiii v Dniuthu na čelu zagovarjajo làvico,umore in zločine nad človeškim rodom, in pri tem vsak dan molijo: “Gospod nisem vreden, da greš pod mojo streho!” ,_Naj vam bo memento, da se morajo vsi zločini maščevati, da brez kesa ni nobenega odpuščanja, da niti vi ne bodete nekaznovffni odšli za vaše naiodne zločine, za in zločine? Sami ste par dni pred tem člankom pisali, da naj se vera ne meša v politiko. To stori tudi večina slovenskih duhovnikov, pa vam zopet n: prav. Velika večina slovenskih duhovnikov se sploh ne briga za politiko, mirno in tiho opravljajo svojo težavno službo po naselbinah in jim je vseeno ali vlada v Evropi Peter ali Pavel,ker so res pravi amerikanci, ameriški rodoljubi, in ne samo na jezikji, kakor marsikateri izmed vaše stranke, iti kriči, da je amerika-nec, medtem pa na vse kriplje ščuva v starem Kraju brata proti bratu. In tistih pai slovenskih duhovnikov, ki piše v liste, kje so tisti zagovarjali zločin in umor? Pokažite nam le en slučaj! Ali ne pišejo ravno nasprotno? Ako se pa ne strinjajo z vsako izjavo kakega jugoslovanskega odbora, a tem šp pa ui rečeno, da zagovarjajo zločin. Saj se z Jugosl. odborom tudi drugi ne strinjajo, ki niso duhovniki. Ali mislite da je Jugosl. od bor ustanova, da se še kritizirati ne sine? In zdaj pa še poglejmo tisto imenitno obsodbo Nemčije in Avstrije, ki so jo protestantski pridigarji poslali v svet. Medtem ko so predsednik Združenih Držav trudi in dela za mir, pa pridejo ti pridigarji in meče|o polena pod noge svojemu predsedniku, namesto da hi ga kot znanitelji evangeli« miru podpirali, in “GTe-velaudska Amerika” to početje pridigarjev odobrava in duali! Ti oznanjevalci evangelja miru pravijo “....mi protestiramo sedaj proti mirovnemu gibanju v prid Nemcev. Krivica ne sine prazno-vati zmage, krivica se mora kaz nevati tako eksemplarično, kakor se nikdar še ni kaznoval noben zločin”. Torej Wilson za mir, pridigarji proti miru, in slovenski duhovniki so zato narodni zlo-č’nci, ker se strinjajo s Wilsonoiii in ker ne tulijo s pridigarji v isti rog. Lepa razlaga je to? Ali ste pri uredništvu pomislili, kaj ste zapisali, kako ste se se nehote postavili proti Wilsonu, slovenski duhovniki pa na Wilsonovo stran, m vklub temu ste vi slovenski duhovniki so pa narodni zločinci ! In stavimo sto dolarjev proti e-neurin počenemu grošu, da ako bi slovenski duhovniki tudi obsodili gibanje za mir in se tako postavili proti predsedniku, pa bi zopet prišla “Gl. Amerika” pa bi u-pila: glejte jih slovenske duhovni, k e, kako so zoper mir, želijo, da bi še dalje kri tekla, to so pravi mesarji, in proti Wilsonu so, Wilson je za mir, slov. duhovniki pa proti miru!” in zopet bi bili narodni izdajalci. Torej \am nikakor ni mogoče ustreči, duhovniki so pri vas izdajalci, naj storijo tako ali tako. In to samo slovenski duhovniki, ki so vam bratje po krvi hvale vredni so pa drugorod-ni protestantski in , baptistovski pridigarji ! Vi, vi ste tako salamensko občutljivi, ki se pri vsaki malenkosti tako strašno razžaljene Čutite, vi mečete na slovenske duhovnike najgrše psovke, tiajhujša očitanja brez vseh dokazov brez najmanjšega povoda. Ali mislite, da je to kompliment, če vržete v obraz duhovniku psovko “narodni zločinec”,ali ste sploh pomislili,kaj ste s tem zapisali? Koliko vpitja bi bilo, če bi mi vas tako imenovali,koliko zgražanja, in bodite overjeni, da lii im naj mani s tisto pravico pisali kakor vi. Kdo daje VAM pravico, samo vam, da smete poljubno zmerjati slovenskega duhovnika z zločincem? In vi pridigate o kazni in o kesu in o odpuščanju! Governo vam, da če vain kaj slabo pristoja, vam se najslabše poda pridiganje. Vsi naj večji ameriški Jugoslovani se norčujejo iz spovedi in pokore, vi pa pridigate o kesu in odpuščanju. Ne zameri te nam, ako se smejemo vaši pridigarski pozituri! Wilson sam je s svojimi besedami obsodil te protestantske pridigarje, ki vlačijo v svoje templje politiko namesto evangelja, in obsodil je tudi vse tiste, ki se zavzemajo za te pridigarje, Wilson sam, ko je rekel: „Ne glejmo nazaj, kdo je zakrivil to strašno vojsko, ampak glejmo naprej, kako bi jo bilo mogoče najprej s konča- narodnjaki, j ti.” DENAR V AVSTRIJO, Hrvatsko in Slovensko zamore se varno poslati po denarno nakaznem načrtu naše banke. Način je enostaven; podajte nam ime in naslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Mi storimo ostalo. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem ' pismu od velike banke v AAstriji. Poskušajte naš načrt. jDopadei Vam bode. Houghton Nat’i Bank Houghton, Michigan. duhovnike, ki protestantskimi noče-pr id i - izdajstvo naroda v korist kraljevim pijavkam, ki so spile kri in može» malim narodom v Evro- Pi” Koliko obrekovanja, koliko krivice je v teh besedah! Koliko jilunkov v obraz slovenski duhov šemi! Kje so ameriški slovenski duhovniki izdali slovenski narod, kedaj so zagovarjali krivico, »mor DRUŠTVENI OGLASI. Društvo sv. Jožefa št. L S. K. P. Družbe r»t» CALUMETU. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion: Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. .5.: John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. DRUŠTVO SV. PETRI. št. 30 K. S. K. J- v Caiumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze. ODBORNIKI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Martin Majerle. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. I “STORITE TO Z ELEKTRIKO.” g PREJ ALI K ASINE J E | |j si bodete hoteli nakupiti ^ I Električni likalnik. | 1 *NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? | Ugodnijplačilni pogoji na zahtevo. || IH oughtonCounty ElectricLJS’ht Co | CALUMET STATE BANK 7 Glavnica Preostane« $ 100,000 $ 50,000 CALUMET STATE BANK BUILDING Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Banko. URADNIKI. Thomas Hoatson Preo. Ed. Ulseth, Podpre d. F. J .Kohlhaas, Blagajnik Waiter Edwards, Pomožnibl SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 3 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto I9J6. Pred: Jos. B. Metesh, 61 Mine St. Podpred: Jos. Bahor, Store St. I. taj: John O. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: Jos. Elenich, 21-7th. St. Tamarack. Blagajnik: Jos. ‘jrorsho. 4353 Bine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town bellow Jacket: Raymbaultown In Swedetown' John Judnich 4337 Elm. st, Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi ODBOR A. Fahlen & Go. Dobili smo nov stroj za preiskavanje očes ter je sedaj na razpolago vsem o-nim, ki si hočejo pri nas naročiti očali. Preiskali bam b idemo vtä vid ter I vam pripravili očal', NAŠE DELO J j RAJAMCENO. 312 - peta cesta Calumet, Mich PIJTE PARK IN ELITE PIVO. Slovensko neodvisno društvo podporno Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne se]e se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiari URADNIKI. Predsednik, TiOuis Gazvoda. Podpredsednik, Andrò Kavčič. Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Andro Gumbač, Anton Miklich, John Klobuchar, Mihael Mervič, John Gazvoda. John Gosenca, Anton Muhici), John Iler. Vratar in maršal, Frank Pavlich. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Rej Jacket, Yellow Jacket in Bine Jacket, Andro Gumbač. 4321 Acorn St. Raymbaultown in Laurium, Louis Lavrič,2006 Cal. Ave. Tamarack, John Novak, 3 Walnut St. Tamarack. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podpore. Vsmrtuine plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj čim več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen ca» znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvuI K obilnem pristopu vaj») 1 GDBUR. Društvo sv. Cirila in Metoda. št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v pro storili dvorane slovenske eerkve sv Jožefa. Uradniki društva so za leto 1916, Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John Ilenič. Drugi taj. John D. Zunich Blagajnik, Mike Zunich.ml. ODBORNIKI ZA DVE LETI: John Lukežic, John Gosenca, Jos. Šuštarič, Jakob Mušič. ODBORNIKI ZA 1 LETO. Jurij Sterk, Peter Zunic, Martin Straus, Frank Pavlič. v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John Ilenič, H17 Scott St. Jednota placa vslucaju bolezni $1.00 na dan takoj od prvega dne. Za izgiibo ene roke ali eut noge $400.00 Za izgubo enega oka $Ž0').00. Za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.00 V slučaju smrti plača članom (icamj prvega razreda $1000 drugega razreda g/,00. Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svo jO bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu rabi ODBOR. Slovensko - katoliško podporno društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Ima svojo redne nresečue soje vsako četrto nedelj» v mesecu ob 3 uri popoldne - dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Rojake opozarjamo na pristopnino katero smo znižali za nedoločen čas od 6.00 na 3.00. Sedaj imate najlepšo pri liko pristopiti k društvu Društven odbor za leto 1916 Jakob Vertin, predsednik. Jos. Jakša. podpredsednik Jos R. Sedlar, tajnik Martin Šuštaršič, podtajnik , John Šuš tarič. blagajnik ODBORNIKA ZA 2 LETI. Martin Straus, Matt Stubler, Jakob Zimermau, Math Suštanoh, ODBORNIKI ZA ENO LETO Jonu Vogrin, Matt Samida, Joseph Shaltz, John Stariha Jr, Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown m okolico, Matija Stubler; za Red Jacket in okolico Anton Udovič, Maršal: John Kostete. Poslanec: Matija Stubler. Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo 6 mesecev in nadalnlh 6 mesecev plačuje Drusba po $20.00 na mesec Cela smrtniffa je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče gdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pcsitodbe kot izgubo rok. »rog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo $3()0 torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko do se zavarujete v slučaju bolezni aii srmtj Xa nadalua pojasnila in potrebne listine se obrnite na Tajnika Jos. B. Sedlar 3127th St Calumet Mich. K obilnemu pristopu valil Odbor- Slovenska Katoliška Podporna Družba. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. ÜLAVN1 URADNIKI: Predsednik: John Spreitzer, ‘218 Oak St.... Calumet, Mieli. Ppdpreds.: John Gazvoda, 501) Tam. St. ... Làurium, Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St........Calumet, II. taj.: Jos. W. Schneller 2045 Union St. .Calumet, hlacrainik; Jos. Sclieringer, 808 Oak St. . . .Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,..........Calumet, NADZORNIKI: Mihael Klobuchar, 115 7th St...... .....Calumet, Mich. John D. i’uhek. 2140 Loo St............. Jos R. Sedlar, 577 Cedar St.......... POROTNI ODBOR. John Sustarsich, 422 Osceola St. Lauri uni, Mich. Jacob Wertin, 221 Allouez St. Florida Loc. ” ’ Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila 3e dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Družbino glasilo so ‘-Slov Novice.’' smrtni boj in ostal je živ. Razšli smo se. Zdanilo se je, burjaje razgnala snežene oblake, višnjevo nebo se je zopet pokazalo in sobice je vzhajalo. ILLINOIS, Joliet. — Prav lep pogrebni izprevod sta priredili društvi sv. Jož of a št. 2 K. S. K. J. in sv. Družine št. 1 D. S. D. danes popoldne svojemu Članu Marku Kočevarju, ki je u-mrl v ponedeljek popoldne za pljučnico v cvetu svojega življenja, star šele 28 let, kakor smo zadnjič poročali natančneje. Tu ni imel nobenih sorodnikov, v stari domovini pa zapušča le mater v vasi Malo Lešče pri Metliki. N. v. P- — Smrtno se je, ponesrečil pri delu v tovarni Illinois Smel-drnžbe v ponedeljek zjutraj Gustav Lipovac, 50 let star, oženjen. Zapušča svojo ženo in tri otroke v starem kraju, a brata Johna v West V i r - Chicago. --- Znana velika slovenska far- Naznanilo. Vsem podrejenim društvom S. K. P. Družbe se naznanja, da so D ružbina pravila pripravljena za tisk, a ker so vse tiskarne preoblečene z delom, se je tiskanje zelo zavleklo. Upamo pa, da bodo v teku dveh ali treh tednov vsi člani imeli pravila v rokah. Prosimo Mas tora] še nekoliko potrpljenja. Z bratskim pozdravom ODBOR ZA SESTAVO PRAVIL. Iz severnega bojišča. (Po ,.Slovencu.”) ( Konec.) Oddaljil sem se cestnemu trušču in grozna sceneri ja nočne bitke, topov in požara se je vršila kakih 12 km za menoj. ‘Stoj,stoj! je zavpil nekdo pred mojim vosom ter mi ustavil konje. Kaj je? sem vprašal vojaka in stopil raz voz, ‘‘Gospod, hitro, hitro, pomagajte, naš ranjeni poročnik je padel s konjem vred v jareic in zdaj leži konj na njem”. Skočil sem k jarku, pri katerem so stali trije vojaki: imeli so fese na glavi, bili so Bošnjaki. Vleki so konja za uzdo, vpili m tolkli po njem, a konj se ni dvignil. Skočim v jarek, v katerem je bilo malo hlačne vode; konj si je bil zlomil pri padcu obe sprednji nogi in se vsled tega ni mogel dvigniti. Od groze me je pretresel mraz, pod konjem sem videl že onemoglo človeško telo. V takih trenotkib zgubi človek razsodnosti in tako so jo zgubili tudi ubogi Bošnjaki; skakali, kričali in vpili so okolu konja in javkali: ■“Od p reži te konje! sem zakričal nad voznikom, “liitro, hitro!” In že so stali konji poleg mene. Urno sem zavezal vrvi in vajete okolu ležečega konja, zapodil vojaka v jarea in sedaj smo vlekli ... Zdelo se im je. da je ta minuta večna, kajti v mojem telesu je pokalo in trepetalo. Vpil sem kot divja zver, konji in vojaki pa so vlekli in dvignili smo konju prednji del ter vlekli iz blata truplo ponesrečenca. Položili smo ga na travo, brisali mu obraz, drgnili mu oprsje in se prepričali, da še živi. Roke in noge so bile zlomljene in vsled teže konja je imel gotovo velike notranje poškodbe. Mudilo se im je, ne le da izvršim dano mi povelje, temveč tudi, da pripeljem nbozega,, častnika še v pravem času na prvo rešilno postajo. Voznik je neprenehoma tolkel po konjih in dirjali smo v noč, po kateri je še vedno razsajal vihar topov in ognja. Na vozu je ležal nezavestni častnik, poleg nje-ga pa je sedel njegov sluga in nemo zrl na svojega gospoda. Vozarili smo ure in ure in od utrujenosti sem malo zadremal, a se takoj zopet zbudil Zaslišal sem, da nekdo ihti, pa kolesa so le glasno ropotala ,po kamniti cesti. Že ul zopet sem o ihtenje; ozrem se, vojak se je sklanjal na bledo lice častnika in poluglasno klica): “Gospod lajt »ant, gospod lajtnant!” — A ni se zmenil več za udani klic zvestega služabnika, ni ga slišal. Udaril sem z bičem po konjih, zdrčali smo hitreje, čulo se je le še tulen-jejjtopov in poluglasni klici Bošnjaka, ki je budil svojega gospoda Strazinojster je umoknil. V so bici je postalo tiho: tobakov dim se je vil okolu svetilke, zunaj je žvižgala burja iu uametavala sneg na okna. Srkali smo čaj: prijatni] topničar se je potegnil parkrat po dgih brkah in začel; “Bri velikem artilerijskem dvoboju v bližnjem Grodeku je prišla naša baterija vsled izdaje domačinov v stia šen ogenj iu šrapnela mi je ranila levo nogo in raztrgala stegno. Pri marska naselbina v Willard5/Wis. je bila že dalj časa brez duhovnega pastirja, dasi ravno se nahaja ondi lična slovenska cerkev sv. Družine. Sele sedaj se je spolnila goreča želja Willardcanov, ker bodo dobili tekoči teden svojega lastnega slovenskega župnika. jeziku. Bri tem je označena zveza naglašala, da so razne knjige v tujih jezikih, -— osobito poučne, — za ljudstvo velepotrebne in velike vrednosti, ker se inozemci s takimi knjigami le izobraziljejo. Ta zadeva pride skoraj gotovo na dnevni red v kongresni zbornici že pre sedanjem zasedanju. . Cleveland. Dne 2. jan. t. L je bil imeno- van od škofa Jakob Bcliwebaclia v La Crosse, Wis. župnikom slovenske fare na Willard u, Rev. Alojz J. Kastigar, ki je pomagal zadn je tedne pri naši cerkvi^ sv. Stefana, V Willard odpotuje Rev. Kastigar dne 20. t. m. Rev. Kastigarju želimo v cve-oči slovenski farmarski naselbini na Willardii mnogo uspeha ih božjega blagoslova! — Lansko leto je bilo v Chica- -M pretečenem tednu je zbolelo 89 oseb v našem mestu na gripi in pljučnici. Nadalje je bilo r.azuan jenih (>2 slučajev pneumonije. — Zdravstveni komisar Bishop svari ljudi glede zdravja, ker je v kratkem času bilo naznanjenih več slučajev gripe, kakor pa v celi zimi. Občinstvo naj se varuje mraza. — V Cleveland so pri jel jali truplo gospe D. S. Martin iz New Torka. Pokojna se je nahajala v Bukureštu v času ko so Nemci in Avstrijci oblegali mesto. Vsled strahu je bežala iz Bukarešta in se podala v svoj domači kraj v Združene Države. Med potjo se je na parniku močno prebiadila in umrla. Vzrok, zakaj je bežala iz Bukarešta, ni znan. — Bretečeno nedeljo so imeli Bol j ir ki v Gray’s Armory spominski dan po umrlem pisatelju 1L. Sieiikievič, Navzoč je bil tudi župan Davis m yeč drugih uglednih mož. — Tajnik odbora, kateri je skrbel za veselico za po vojski pe-nesrečene, nam sporoča, da je veselica prinesla čistega dobička 171.00, $2.00 je bilo darovano od gotove osebe, toraj vsega skupaj $173.00. To je že nekaj štor jeno za narod in za ubog«?. Bog plati vsem dobrotnikom. MINNESOTA. gu umorjenih 5 policajev, 12 pa ►j Priljubljeno pivo med rojaki je gotovo od nas izdelano PARK PIVO. A V [i & >3- i >> •w~r Najfinejša namizna pijača je naše H Elite Pivo” v steklenicah Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svojjposel. Poslužujte se toraj našega piva in dajte 'nam mnogo naročil. Park: Brewing Co. LAURIUM, MICH. Phone 221 MATT SUSTARICH, Mgr. JAKOST, ORGANIZACIJA, POSTREŽBA. Jakost te banke je naznačena po njeni glavnici v dohodkih, dobičku in rezervnem skladu nad $150,-000 ter z vsemi pripomočki nad $900.000; njena organizacija je popolna in delavna, dočim je njena postrežba odločno taka, da zadovoljuje vsem osebnim zahtevam vsakega. Drago nam bo, ako nas poprašate glede naše sposobnosti, poslužiti Vas* Z enim dolarjem zamorete si ustvoriti račun v našem hranilnem oddelku. gg 1 mm m ■li- state Savings Bank LAURIUM* MICH. *1. šel sem v bolnico na Dunaj. Rana je bila zelo boleča, a brez nevarnostim zlih posledic. Imeli smo izbornp postrežbo in vojna sanitetna oblast je storila vse, kar je možno, in moderna kirurgija ie dosegla tu pravcate čudeže. JNeu-morno so nam stregle pridne in ljubke Dunajčanke, nosile cel dan darila in jih razdajale mea bolm-nike, pomagale vrlim zdravnikom z eno besedo: vse se je trudilo, da se nam olajšajo bolečine in trpje nje. Nasproti naši bolnici je bila deška šola in večkrat smo pri odprtem oknu poslušat i petje mladine. V sobi, kjer sem jaz ležal je bilo mnogo težkih ranjencev, a vsi so mirno in potrpežljivo prenašali bolečine, pogovarjali se in kramljali med seboj ter se veselili sko-rejšujega okrevanja. Le eden se ni zmenil za nas; mirno je ležal v postelji, zrl v strop in molčal. Živahne postrežnice so ga skušale razvedriti, a vse zaman, mož je ostal top; na vsako vprašanje je kratko odgovarjal: da ali ne in se obrnil v zid. Vedeli smo, da je rezervist, bančni uradnik, oženjen in oče treh otrok. Na njegovem bledem obrazu so se še poznale gube in poteze bolečin, trplenja; iz globoko upadlih oči je izginjalo veselje do življena. Smrtno nevarno ranjen je prestal največje muke: šrapnela mn je uničila obe ne- nevarno ranjenih Letno policijsko izveetje kaže dalje, da je bilo v mestu vrženih 35 bomb in 95 ula-gajn razstreljenih. Vseh raznih drugih policijskih pregreškov uria polic. department zabel ježenilf 18,575. Med temi slučaji najdemo tudi opombo, da je bilo areti> ranih 5583 stavljenih pred deško sodnijo. Morda bo novi policijski načelnik Schnettler skušal v tekočem letu zmanjšati te nečastne številke. — Odbor Ameriška zveze modernih jezikov, ki ima svoj glavni sedež v Chicagu, se je minule dni obrnil s prošnjo na državni department, da naj bi se črtalo ali opustilo carino na knjige v tujenf Ambrož Majerčic je izpovedal na nedoletnili dečkov ilfs"u'tni P9|tel.Ì'; da se J« Siim ob' streli 1 in da je Andrej Novosel nedolžen. Vsled te izpovedi izpust^ li so Novosela takoj na prosto. —- 45 letna žena l’etra Hausen obesila se je z ruto v tukajšnji ječi. Mislijo, da se je obesila iz obupa vsled pijance vanja. $ pobcijo je imela vedno opraviti, in ko je bila sedaj aretovana, našla je pri njej policija steklenico žganja. Ko ji je čuvaj prinesel večerjo, našel je visečo, obešeno na ruti. od stropa. — Poročali smo v zadnji številki o nesreči, ki se je pripetila tu. R Naročite se na ‘‘Slov. Novice.’ PIJTE PARK IN ELITE PIVO. PRIZNANO JE da Je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. ohenk, manager. OBJAVA. okolici naznanjam u- ìn gi in zdrobila dlan desne roke, a močna konstitucija je premagala Slavnemu občinstvu v Calumet ljudno, da se sem dne 15. novembra t.I. preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer je do-sedaj izvrševal gosp. Frank H* Schumaker svojo mesarsko obrt, vogal šeste in Elm ceste. Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj me čim obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmodernija mesnica v celem mestu* Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz vaša dolgoletna naklonjenost* Spoštovanjem John Muvrin JL A. Minnear & Go. borzni posredovalci. ČLANI BORZE V CHICAGO. Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d. Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude. URADI: LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822. ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313. DR. RICHTER-JEV f^AHN EXPELLER za REVMATIZEM. PUTIKO, NEURAL-QUO. BOLEČINE in OKORELOST v SKLEPIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL. Pristni pride v zavitkih, kakor ga tu vidite natisnenega* Odklonite vsak zavitek, ki ni zapečaten z sidrovo varstveno znamko* 25 in 50 cents v lekarnah in naravnost od ' AD RICHTER & CO., 74 — Washington St., New York. Visokim plačam in “priboljškom” so v pre-eklosti vedno sledile manjše plače in časi, ko je bilo težko dobiti delo. Ako hranite samo del tega, kar sedaj zaslužite, bo- ste nripravljeni za hude čase, ako bodo prišli* če še niste začeli varčevati, vam svetujemo da bi bil dober čas sedai, po tej plači, začeti z nami hranilni račun — kterega bi rada imela naša banka. Začnite s kakoršnokoli svoto in potem to vzdržujte naprej vsak plačilni dan. . PRVA NARODNA BANKA V LAURIUM. Odprta vsako soboto zvečer* Zle moči. .No veleta-“- Spisa! Josip Krasja-nin- IV. nag! )etU sob« jiolna a vini-Stro- 1/, prva se je delavcev in delavk, a u,lj spravi hitro vse na delo j |n.n,H in golče v jednom er dalje. y "„bi ostane le Julija, ravnatelju in njena tnala hčerka. —V Julijinem čutečem srcu se jame i in mehčati, hlada bi storila taja tudi najtežje delo, da bi le poma-oala nesrečnemu tehniku, lu'ven-dar ji ni storil nič dobr gt ta-le mladenič. Kaj bi dala, da bi ne bila tade rana na temenu tako globoka, da bi se tako ne sprijemali (j.le lasje v črni sesedeni krvi! Oh! Kes hudo ga mora boleti. Toda nič ga ni bolelo. Ko odhodu zdravnikovem se Dobran ni več zavedel. Kmalu se ga je lotila huda vročina. Lilija je bila z ravnateljico ves dan pri njem. Tudi naslednje dni tedna se je Dobran le malo zavedel. Mnogokrat so ga priklicali v trenutno zavest, a brž se je njegov duh zopet izgubil, .se le proti koncu tedna se mu je lajšalo. Julija ga je obiskovala vsak dan zaradi prošnje ravnat«! |eve, ker ravnateljica ni imela vedno časa za postrežbo. Z radostnim srcem je izpolnjevala to delo usmiljenja. IN e k ega popoldne je bilo. Julija stopi tihotna v sobo. S poklonom pozdravi nemo osebe, ki so bile pri bolniku. Skloni se nekoliko proti nezavestnemu bolniku. Ustnici ji nehote zašepečeta, da je skoro ni bilo moči slišati; “Ferdinand, kako vam je?” .Kolnik se nekoliko zgane. Kakor z onega sveta zazveni mu znani glas Julijin na uho. Malone vzdrami se, toda takoj ga zopet ob jame otrpnelost in d remota. Kil je slab, jako slab. Zdajci se zdrkne ura na steni in ga prebudi. S trudom odpre bolnik oči in uzre Julijo Tožno-prijazen nasmehi ja j mu obseuči smrtno-bledi obraz. “Vede, prosim !” zašepeče s slabotnim glasom. Juli ja se strese, kakor bi ji kdo porinil bodalo v prsi. “O! ta-le glas je tako bridek, votel in neznan, kakot bi prihajal iz groba. O da bi vendar-le ozdravel, ta dobri človek! O da bi zopet ukazoval delavcem b prejšnjim mira topot konjskih kopit. To je menda poslednji tramvaj. Klinove svetilne motno brle, od njihovega svita blede obrazi nekih poznih sprehajalcev. Tu in tam zaškripne- jo hišna vrata, in ključ se zavrti močnim in globokim Po- tem bi mu hotela lepo čas ti tati in se veseliti njegove sreče. Ka saj bog lahko pomaga, zato ga bodem prosila zdravja.” Take misli so ji polnile dušo. Julija mu poda hladne vode. Kako hvaležno jo pogleda bolnik! Kač hudo je trpel, hudo ga je že-]alo. da je revež tako hvaležen za požirek.— — In okreval je Dobran. Kana se mu j« {miagolila, uspešno celila. Naposled je vstal in začel o-pravljuti službo. Plačo je imel tu v bolezni, kakor navadno. Od tar je bil obolel, nista si bila Juli- previdno jedenkrat. Tako! Zaklenjeno je. Iz bližnje žgan jari je so sliši zagrljeno kvakanje žlobodra-jočili pivcev, alej! Jeden se jeza-valil pred vrata pivnice! Hipoma zaspi. Kmalu pa ga sune nettljud-na noga mestnega čuvaja. Ne gane se. Le zahršči, pa smrči dalje. Mestni čuvaj stopa r.aprej po “svoji utici”, počasno, odmerjenih korakov. Meč mu žvenketa ob boku. Ko malih ulicah potihuje življenje. Syetilnice plamene in vsplapola-vajo, kakor bi se hotele skladati s čuvajevim korakom. V mestnem vrtu pa se majejo vrbovi temnili cipres in umetelno zasajenih jelk. Kri mikajo si vzajemno glavice in šepetajo,kakor bi si botole dopovedovati nam ljudem neumevne skrivnosti, morebiti osvojili detin-škili letili. Kolje je bilo tam v gozdu, slobodneje. Tu v mestu pa je vse prisil |eno. Vsako leto jih ostriže oni-le vrtnar.— sun meje šepetajo, potem zopet zamira in vtilia to nežno glasenje. Nočni veter odnaša njihov šepet tja doli v valove leskečega se morja. Krt vratih Kozine hiše potegne za zvonec pozen obiskovalec. V rata se zganejo, zaškripljejo, odpro se, in kmalu je bila oseba v prvem nadstropju. Koza je še bede-a. Kožni obiskovalec je stričnik Kolka. “Ali si bil tam, kamor sem ti ukazala iti?” ogovori ga teta brez uvoda. “Kd, bil!” odgovori in se vse-de. y “Hudo niti bode. Sé mem še revež smili. Vsoglavo ima krvavo. V nezavesti je bil včeraj. Kri njem sem videl ravnateljico in ne- ko^gospico------.” ‘ G os pico, praviš?” vpraša Koza hlastno. Satansko škodoželjni posmeh ji obrobi tenki, suhi ostici Oči upre v Kolko tako ostro, kakor bi mu hotela ž njimi prodreti v na dno duše. — “Janezek! Ouj me! Ali si jim rekel, (la bi ga prenesli ali ali prepeljali domov—k nam ? v ljudje pregovorili. Veroval je ljudem. Listi njegovi so jeli izostajati- Mučila me je strašna ljubosumnost, a še sem upala, Toda nekega dne dobim od njega pismeno poslovilo, s pristavkom, da hoče slušati svoja roditelja, ki mu pripravljata drugo nevesto. Kretrpela sem sramoto, a zaprisegla in zaklela se, da se hočem maščevati nad njim ali njegovimi sorodniki. Srce mi je pravilo, da delam prav. /utkaj do taki at sem bila še nedolžna in nisem bila zakrivila, česar so me dolžili.. Pozneje pa sem obupa la in to je bila moja nesreča. Dobran si je vzel bogato nevesto. Njegov prvi sin je— Ferdinand Dobran. Odšla sem v Itali jo, v Zagrebu nisem hotela več ostati. Petnajst let sem se tam bedno preživila z ročnim delom in zasebnim poučevanjem. Zatem pridem v Trst, dobim službo nadzorništva pri zasta-varicali v Lloydovi delalnici. Tež ko sem živela, vendar sem bila deloma srečna, dokler me niso zatožili. da zanemarjam in zamujam službo. Izpodrinili so me in na moje mesto dejali neko Julijo Klasarjevo. Veš, kdo je ta-le? Ona gospica, ki streže Dobranu v delalnici.'Veš-li? Ona hinavka me je izpodrinila in mi hotela ògreniti življenje. A ni mogla, z»kaj imetja sem dobila po umrlem strijcu v Zagrebu več, nego mi ga je treba. Nič me ne glej! Kes! res! Nisem še videla one ženske, poznam pa jo — dasi ne osebno—po imenu. Povedalo mi jo neko bitje, ki več ve, nego vse človeške buče”. Strmečega mladečega mlačeni- O “ “Rekel sem, toda zdravnik ni dovolil.” “Dobro, pa poj des vsak dan tje pogledat. Veš! In opazuj mi na tanko ono — gospico ! Vedi, Ja- “Teta, pros>m vas, ne morem jih vedno nadlegovati. Dejali bi, da sem neolikan in — —”, “Nič ne prosiš in nič ne bodo dejali. Veš! Jaz hočem, pa je konec* Si-li večerjal? (lakaj, da ti prinesem kaj!” Dekla se je bila že ulegla. Sama, teta um prinese nekaj mrzlih je-dij. “Okrepčaj se in potem poslušaj! Povem ti nekaj iz svojega življenja. Razumel bodeš potem moje 3» in Ferdinand tako tuja, kakor I ravnanje." Kolka pogleda teto. Zdi mola tako-le se mu kakor da bi bila zatajila poprej. Jnlija ni m Ponosno kar mimo njega iti, .ako 8“ je srečala. Tudi se ga ni več bala ampak zdel se ji je nekako domač, kakor bi bil njen brat. Saj 11111 je pomagala mnogo, da je oz-(i ca vel, in to jo je nekako vezalo ž ‘M1"', ne da bi bila umevala -sama 8ebe. Nekaj ji je tudi pravilo, da Jo takega mišljenja, takega srca, takor oua sama, bogoljuben, dober 1,1 prijazen pioti drugim ljudem. |J v * ~ “Otu torej čuda, da je pnpove-^ovala večkrat materi o njem in Jo vse pripravila, kakor je mislila. Mati pa jo je rada poslušala in se 'oselila njene odkritosrčnosti. Kila J® Jnlija srečna, prav srečna in vosela. Kdo bi ji zavidal to srečo. nekoliko svojo neukrotljivo strast. Koza izpije polagoma čašico dragega vina in začne; “Da se ti ne bode zdelo čudno moje ravnanje z Dobranom, raz- V. 1 ozno je bilo. Meščani so se 9PravljaJi k počitku. Nekaj dnij P®pcej se je bila Ferdinandu pri. “0|lila nesreč^. Tam v daljini za- jasnim ti svoje razmere, Janez, veliko lož je mi bode v srcu, ako zveš še ti, kaj me tlači in trpinči tu-le notri. Glej ! Kred več nego dvajsetimi leti sem bila učiteljica v Zagrebu. Srečna sem bila. Poznala sem mnogo družin. Posebno prijazna mi je bila družina nekih bogatih Dobranov. Najsta-rejš' sin me je jako rad videl. Kmalu sva si jela dopisovati. O, da bi ne,bila nikdar! Neka starica nama je liste odnašala in prinašala. Varila se je med nama vedno trdneja prijateljska vez. Toda misli njegovih roditeljev se niso zlagale z najinimi. Hudi jeziki so me očrnili kot zloglasno in vredno deklico. Od takrat nisem imela sreče. Mojega' prijatelja so ča, ki jo je razumel, zadene tetino oko. polno zelenkastega plamena. Mladenič se strese po vseli udih. Skoro se zboji strašne tete. “V to-le golobico,pa”—nadaljuje teta ironično, “zateleban je Dobran tako vrtoglavo, da mu' ni ži-veti brez nje. Vidiš, Kolka! Nisem tako zlega srca, kakor mislijo ljudje. Glede na Dobrana se mi skoro oglašajo sladki*spomini prve ljubezni. Imela sem jako rada očeta Dobranovega. Ko sem ga zagledala, vstrepetala sem v radosti. Ako ga nisem videla dolgo časa, bila bi skoprnela od toge. Vsaka njegova beseda mi je bila prijetna oodba. Radi očeta bi se mi srce O oklenilo skoro tudi sina v materinski ljubezni. Saj je sedaj sam, brez sorodnikov, vse mu je umrlo le neka teta mu živi nekje po svetu. In ue pozna sveta, kakor ga poznam jaz. A ti, Janezek moj! Pravijo, da ženska se lahko spremeni v angelja, ali pa v vraga. Veruj mi, da bi mu še mogla biti angel j, ako bi hotela. Kogata setu dovolj. Mogla bi Dobrauovetriu sinu žrtvovati svoje imetje, svoje ži tj« in bitje. Saj še ne vem, kako bode, in studi se mi vedno bolj tale spiritizem, vedno bolj me tlačijo verige zlih duhov. Mnogokrat me peče in žge do dna duše. Toda ti le ljudje na svetu so tako zlobni. peklenski——tako------ Umolknila je in zaihtela. Kolka je prvič videl solzo v onih skrivnostnih, steklenih očeh. A zopet se ji začne vspen jati in previjati celo telo in bliskati čuden lesk iz oči). “Da! Zastran Dobrana! Da? Toda oni Juliji Klasarjevi ne morem in nečem -odpustiti. Hočem jo n-ničiti in naj poginem sama. Saj mi bode sladka smrt, ako se maščujem nad njo. Kako bi živela, vedoč, da je Dobran njen—ženin, mož? Da tudi on naj trpi! Ako nisem samo smela uživati sreče, zakaj bi jo smeli drugi!” Kolki se je teta kar studila. A ni si upal oporekati njenim peklenskim nazorom in ustavljati neukrotljivi maščevalnosti. Moral se je do cela udati njenim ukazom. Najprej mu je velela, naj se naseli v obliž j a Julijinega stanovali ja, malo- d*-hi jo- opazoval m jej vse natan-tanko poročal. Dalje sledi. O «4 4 4» 4 O 4» * 4 ❖ «8» 4* * «4 $ G 4 «4 4 «4 * « « 4» 4» « « 4 4 4» « 4* Ne igrajte se z zdravjem! Zdravje ie nad bogastvom. Ako se ne počutite dobro, ne spravljajte vaše zdravje v nevarnost z poskušanjem alkoholičnih grenčecev, ki samo oslabe kri in škodujejo več ali manj krvnim celicam. Kri je ona dragocena reka, ki daje življenje. Gre po žilah ter daje vsaki celici in mrenici telesa hrane. Istočasno pa odpravlja hitro naraščajoče nesnažne snovi ter uničuje kali bolezni. Zaradi tega se je treba ogibati vsega, kar slabi in nesposoblja krvne celice. Samo močne in krepke krvne krogljice so sposobne izvršiti svoje velike hranilne in obrambne funkcije. Čisto naravno vino jjh ne oškoduje. “Utrjuje živčni sestav in s tem pomaga telesu nadaljevati svoje največje poskuse” pravi Dr. Armand Gautier, član francozkega instituta, v nekem sestavku, ki ga je nedavno čital pred medicinsko akademijo v Parizu. To je tudi vzrok, zakaj naj rabite samo < 4 « * 4 ❖ 4 « I TRINERJEVO ameriško zdravilno grenko vino- To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, korenin in skorij od velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse dozorelega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov. Pomaga prebavi, bodri organe ter ojača živce. Njegova pomoč pri zapeki napahnjenosti kolcanju glavobolu nervoznosti slabi krvi pomankanju energije obči slabosti i. t. d. je hitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje je, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno vina, ista: Po $1-00» V lekarnah. JOSEPH TRINER, izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. 4 « «4 « 4» « « ❖ 4* 4» « <4 « 4* 4 « 4 < 4 « ❖ ♦ Sedanja letna doba prinaša mnogo nezaželjenih gostov, posebno pa revmatizem in g neuralgijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TRINERJEV LINIMENT. (To močno sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. K4»4,4*4»4»4»4»4»4,4»4»4»4» $4*4M4^4»4*4»4»4,$,g Dragi m Gremo do skrajne meje pri Vertin Bros. & Co, Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. To so za izdelovalce oblek poskuševalni časi in da smo dobili svojo izbero za jesen je bilo prilično enako, kot predreti blokado. Ali mi gremo povse naprej in to kar smo z mujo dobili novosti, je sedaj pripravljeno za vaš ogled. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, tudi če je trgovina z volno vsa de= moralizirana. Z razvito zastavo korakamo na- prej. Obleke od $13.50 do $32.50 Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 \ MRAKOV TOMAŽ. Spisal Pavel Perko. In kar je bilo najhuje — To maž, stric njen, je bil slep in gluh pri tem. Gledal je pa ni videl; poleg je bil pa ni zapazil! “Tomaž, tole ne bo čisto prav! Fazen bodi in oprezen! Takim-le gosposkim ljudem ni veliko upati !” “Ilaha ! Bežite, bežite!” In prepričan je bil. da ga opominjajo sosedje iz gole zavisti, zato ker si je bil izbral Lah Toni, “Žolnir”, stanovanje pri njem in ne drugje. In kdo ga je še opomnil takrat? Štefnak! Mladič ki komaj ve, ka| so take stvari — njega, ki je izkušen In previden, “tlaha! Imel bi jo rad, zato govoriš!” A ljudje so prav imeli. Kar Tomaž ni hotel zapaziti in česar menda tudi mati ni vedela — to je bilo rt s! Žolnir je meril po naših hribih in risal in zapisaval v svoje mape. Ljudje so rekli, da bo vojska. In z občudovanjem so „se ozirali za njim ob nedeljah, kot da una svojih mapah meč in oblast, da prepodi sovraga, preden se je še prikazal. Ni čuda! S kako samo zavestjo je pa tudi razgrinjal svoje popirje in postavljal kole in stojala tam po poljih in bregovih! Kako bi si naj potem ne bil štel v čast Mrakov Tomaž, da se je nasta, ml Žolnir ravno pri Mrakovih. Mrakovi so imeli pod streho lepo svetlo sobico z razgledom na vas. O Tomaž si je večkrat rekel: “Nihče v vasi, niti sam župan, nima ta ke sobice pod streho.” V tej s'obi ci se je nastanil Žolnir. Seveda je bil ponosen Tomaž, če so ga ob nedeljah takole po maši, ko so stali pred Zrimčevo hišo, izpraševali o Žolnirju: kaj dela, kadar je doma; čemu meri; koliko časa misli ostati, itd. -— Nihče v vasi, niti Sam župan, nima take sobice pod streho ki bi bila pogodu gospodu Žolnir-J"- “Haha, p? tudi nihče v vasi nima takega dekleta pri hiši, kot ga imajo pri Mrakovih”, so mislili drugi. ; O, da bi tistih časov nikdar ne bilo! Ko hi mogel Tomaž narediti, da bi se izbrisali iz spomina.ti dogodki! Zastonj! Ti dogodki so bili.... In prišlo je do tega, da jo* je zapeljal in vničil! Jerica — kakšno dekle je bilo! Prva v vasi; najbolj spoštovana. Vpričo nje so bili tiho celo klafa-či in kvantači; neki. strah, neko spoštvanje je zavladalo v družbi, če j'e bila ona zraven. In če se ]e reklo: “Mrakova Jerica je poleg”, je vsak vedel, da ni nič nepoštene-ga. Tedaj pa pride oni Lah in jo vniči ! — Prišlo je kakor strela. Prišlo je kakor hudournik, ki pridere izpod Piegosa: nihče ne ve kdaj; nihče se ga ne nadja — in vendar pride-re in pokonča in vniči! Jerica je ostala v sramoti.. ;® Žolnir je prešel---Štefnak pa se 1« oženil in dobil nevesto pri sosedu. Zeniti se je moral, ker ženske ni bilo pri hiši. In se je oženil pri sosedu. Tisti dan, ko je bila Štefnakova svatba, je izginila tudi Jerica; bila je komaj iz otročje postelje. Rekli so, da je šla za svojim Žolnirjem. V resnici je pa pobegnila v Ameriko, menda res z Žolnir-jevim denarjem. Od tam je pisala samo enkrat in rekla, da je ne-srečna, da prosi odpuščanja, pa da naj za Tilko skrbe. Po tistem se ni culo o Jerici nikdar več.— Tilka je bilo slabotno dekleUe, o katerem je prerokovala Dobeti-ska Maruša že pri rojstvu, da ne bo živelo eno leto! Tako je bilo! Hudo se je bilo storilo. In tako so Tomaža postarala leta. Pravzaprav ne leta, ampak do- godki! Kako je to glodalo na duši neprestano! In kakor krt, ki pravijo da izpodjeda korenine, nazadnje vse razje, tako, se je bal Tomaž, bo tudi ž njim. Ene vesele, proste misli ni skoro več imel. Vse, karkoli mu je prišlo na pot, ga je spominjalo Jerice. Štefnak, ki ga je srečaval; vozniki, ni so ga nagovarjali; ljudje v mestu, ki so prijazno govorili % njim, somu klicali v spomin pretekle dogodke. Četudi je govoril z ljudtir najiiavadnejše stvari, govoril in odgovoril je hitro, kot bi se bal, da nazadnje pride v vrsto vprašanje o Jerici. Fa četudi v pogovoru ni nihče omenjal Jelice — Tomaž je menil, da bere v očeh tistih, s katerimi je govoiii, poleg druzega tudi očitanje. Vsak pogled. vsaka obnaša, ga je globoko ranila v dušo. Kadar je bil sam — naj je bilo že ponoči, ko so drugi spali, ali pa kadar je samoten vozil po cesti iz mesta—so se mu okrog zadn jim mislim .... Ob takem je za hip celo zadel ob misel, da bi se vsa stvar kolikor je že zagrešena, vendarle dala kako popraviti.... Popraviti, toda kako—? Spoznal je pač, da sam ni brez krivde. Jerica ... .Žolnir . .. .Štefnak .... sosedje .... Verjetno se mu je zdelo, da tista očitanja, ki misli, da jih bere raz obrazov ljudi, pravzaprav niso tolika v ljudeli kakor v njem samem .... Kaj ko bi bila to njegova lastna vest, ki mu očita in ga priganja do tega. da stvar, ki jo je zagrešil, kako popravi.... Popravi,—. Toda kako popraviti, kor je enkrat zamujeno in se popraviti ne da?! In bil je zopet v vrtincu dvomov in obupov, ki so se divili o-krog njega kot nočne pošasti in ga motili in begali. Enkrat se je uatavil na cesti in se naslonil ob držaj. Pil je ves o- Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Prečitajte sledeče stan je družbe, dne JI. decembra 1915: Imenitelji zavarovalnih polic............8,077 Zavarovalnina .....................$3,161,486.44 misli vrtele samo okrog zadnje bupalK Mirna noč je bila in lun» nesreče. In četudi je izkušal, da se vzdrži na površju drugih misli in bil pri To so prinesli dogodki. d, ki so prišli, kakor pride tako vsaj za trenotek pozabi Jerice—ni šlo. Iz vsake najnavadnejše misli je prešel zopet na ta predmet. Niti ene mirne in pametne misli ni bil več zmožen. In to, čutil je, ga je staralo bolj kakor pa njegova leta. Kaj let je pa takrat imel Mrakov Tomaž? Petdeset—kaj je to! In vendar, kdor ga je pogledal od strani, ko je šel vpognjen poleg voza in je opira je se ob ročico pri vozu, pomagal v klanec, bi moral vsak reci: To je starec sedemdesetih letih. Glava mu je bila skloujena, noge so se šibile, oči so bile udrte in lice razorano in izsušeno.... Dogodil; totni’ pride hudournik izpod Blegoša! Še celo vožnja mu je postala dolgočasna. Poprej se je vselej veselil, kadar se je imel peljati v mesto. Ze dan poprej je bilo vse tako praznično in slovesno okrog doma. Ljudje so hodili ter naročali. Tomaž je zapisaval in skladal prazne^vrečft in mehove na kup. Mazal je voz in gladil krama češ: jutri zopet greva na" pot. J n Pram, se mu je zdelo, ga razume. Tako ga je gledal vdano ter trigel z ušesi.... Zdaj pa nič tega! Zaj. mu je bila vožnja v mesto prava muka., Srečavati je moral Štefnaka. ki ne vozil z novim koujem in novim kolesljem. In zdelo se mu je, da ga gleda Štefnak z nekim čudnim pogledom, kot bi hotel reči : “Zakaj me nisi poslušal? Zdaj imaš!” in d ugi ljudje— Tomaž jim je bral z obraza—so govorili in mu očitati: “Vse vemo, vse vemo! Revež! Fremalo skrben si bil pa preveč si zaupal na njeno poštenje .... Štefnaka si sovražil; a glej : Štefnak ima novega konja, nov koleselj, ima pridno ženo in bo imel poštene otroke...Ah-vse to in morda še več, so si mislili ljudje, četudi mu tega niso povedali v obraz! Ze se je bil popri jel misli, da bi začel sovražiti ljudi in da bi opustil svoje vožnje. Foizkusil je, a ni šlo. In kako tudi! Če je ostal doma ali. je bilo doma bolje? V zibelki je jokalo dete. Mati je gledala s čudnim pogledom, kot bi hotela nekaj leči. A tudi Tomažev pogled je bil nekam tuj. Cernu otrok! In celo do mater mu je prihajalo v srce nekaj trpkega. Zakai ni ona bila bolj pozorna? Zenske oči hitreje vidijo. Tista slepa ljubezen!. . In najrajši bi bil vso krivdo zvalil na mater. Doma ni dobil miru; v mestu med ljudmi ga tudi ni bilo. Naj-boli potolažen je bil še tedaj, ko sta sama s Framom vozila po samotni cesti proti domu. Takrat je luna sijaja in je bilo slišati le la-janje lisjaka in pa šumenje vode, ki je drvila po strugi. Takrat se je vsaj mogel prepustiti mirno svo. je obst vala površino vode, ki se je vrtela v vrtincu in požirala smeti in lesene odpadke. V a 1 o v i so p 1 j u s k a 1 i ob skalo? Neki prijeten mir je začutil v srcu, ko je poslušal, kaao enakomerno pljuskajo valovi in se voda vrti v vrju.... — Ne, ne! To je grešna misel! Tega ne' In zdramil se je Tomaž in udaril po konju. In takrat šele je začutil, kako divje je tulil lisjak v hosti in kako grozno je šumela voda doli v vrju.... Ne. ten» ne! Res da so Itili to 7 O boji; res da to ni bilo navadno trpljenje; to je živ pekel! A vendar.-mogoče je pa, da se mu vendarle še zaceli rana, ki so nul jo vsekali dogodki. — In res: iz vrtincev dvomov in obupa ga je kar naenkrat potegnila misel na Tilko.... Kako je prišla la misel? Odkod je prišla? zakaj je prišla? Prišla je in zablestela mn je pred dušo, in v tej misli je zaslutil rešitev, četudi se za prvi b i p ni zavedel, kako in kaj! ; — Tilka ... Ah, da! Tilko hoče Vzrediti drugače.... Vse drugače kakor Jerico! Ako bo dekletce.živelo —saj bo živelo?— bo pazil, nanjo kakor na punčico svojega očesa.In ko bo dekle prišlo enkrat tista nevarna leta, he, in Tomaž vse je tesneje oklenil svoje misli, - tedaj bo šele pazil nanjo. Pazil bo nanjo bolj kakor na punčico svojega očesa.... In tako bo na Tilki popravi; to, kar je zamudil pri Jerici! Ta misel—lepa in. svetla;?—mn je prišla tisti večer, ko se je vračal Iz mesta. Ta misel, lepa in to. laživna, ga je kar hipoma zopet postavila v življenje. Zdelo se mu je, da je naenkrat zopet oživelo okrog njega, kar se um je zdelo, daje poprej umiralo, ali pä žd izumrlo. — Ako bo dekl6 živelo .... Ako bo Tilsa zdrava in bo živela Izplačane požarne škode ...........$l Izplačane dividende članom..........$2 Gotovina ...........................$1 25,577.18 )3,323.08 0,911.98 DIREKTORJI:, Henrv A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waatti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik, Albert Tapani, pom, blagajnik- I \V. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I ohela in William Johnson, odbornika. AKO IIO0EŠ KADITI dobre smodite kupi si smodi; “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnega ha-vati s key a tobaka od THOS. EN TEM AN -400 — Fine cest ZADOVOLJSTVO. Ako se hočete potruditi v naš atelije, pregledati uzorce -mnogo teh podob so one vaših prijatel* jev, izveste za naše cene ter si •zapazite njih privlačno dovršenje potem se nadejamo, da vam za-moremo ustreči. Fotografije zna-šim imemom imajo glede svoje kvalitete svoje posebnosti, kar se ne zamore lahko podceniti-Točna postrežba in skrajna uljudnost. W. E. »zdelo valeč kakovostnih slik- Na voglu nad 25 let. Pogreb ii zavod JOHN R. RYAN. Tisoč misli in načrtov se mu je porodilo v glavi. — Ako bo Tilka zdrava in bo živela, bo enkrat V3e zopet popravljeno, vse izbrisano, vse pozabljeno. In prejšnji mirni Časi se bodo zopet vrnili in vsa drugačna bo zopet vožnja v mesto in nazaj. Gorko mu je postalo pri srcu. In iz ponižne želje, naj bi Tilka živela, se mu je porodilo trdno prepričanje, da ho živela—da mora živeti.... --Živela bo. I zdrava bo. In ko bo prišla v tista lela, tedaj bo tudi Tilka prva v vasi, in vse bo gledalo za njo. A Tomaž, Mrakov Tomaž, bo pazil nanjo bolj kakor na punčico v svojem očesu .... Dozdaj se ni brigal za otroka; vso skrb za 10 je prepustil materi. Od tega hipa dalje pa je bilo drugače. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine-201-- 6- cesta Tel- 25 Calumet Mich- Izume -se i sc e. Izumiteljem in . onim, ki posedujejo izume je neob-hodno potrebna moja knjiga: KAJIZUMETI. Halje prihodnjič. ki obsega tisoč novih idej in pojasnil o patentiranju izumov ter obsega 100 STRANI Pošljem jo vsakemu zastonj, ako jo zahteva. Dajem pojasnila in nasvete.zastonj. Pre-ištem izum, če ga je mogoče patentirati PRAV ZASTONJ in hitro, ker moja pisarna je v Washington, kjer je urad za patentiranje. Pišite še danes v svojem maternem jeziku. A. M. WILSON, 201 Victor Building, Washington, D. C. m NAGROBNI SPOMENIKI iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah Dri B. P. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel- 678 W- Calumet, Mich Denar v Avstrijo in v vse dele Evrope pošilja p0 najnižjih cenah PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA D0= LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti ? f PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka v Calumetu. USTAMOVUBfA I,ETA. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v Bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Par ostrih Škarij. je neobodno potrebnih v vsaki hiši. Vsak član družine jih rabi včasih. I osebno ženske. Mi imamo posebno zbirko finih Škari j in nožev. Mi jih Garantiramo - trgovina z železnino prve vrste 5 odstotkov popusta no vsem proti Čilu, gotovemu ? KECKONEN HARDWARE CO, Telefon :|163.T Peta cesta, Calumet, Mich. William Bisher, MIROVINI? SODMK IINjdAN INI 'NOTAR priporoča Slovencem « Hrvatom za oskrbovanje pravni!* poslov. Uraduje v Herman block na 5. cesti.