Od 17. do 25. maja je bil v Ljubljani mednarodni seminar OZN, ki je zbral predstavnike iz 37 držav. Udeleženci so obiskali tudi delovno organizacijo Mercator-KZ Cerknica in kmetijo Rajka Modica v Ivanjem selu pri Uncu. Več o tem preberite na 5. strani. Foto Leo Frelih
Ob dnevu borca	naše iskrene čestitke vsem borbenim in vztrajnim v nekdanjih' in sedanjih časih
	Ureništvo glasila
	
	
	•
.	-
■ ’ '	■	" .'j	1 -> ' - |y h
	igif	»Hm
Mercator
GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV
Leto XIX
Ljubljana, junij 1982
št.: 6
Koordinacijski odbor sindikata SOZD — prvič v novi sestavi
Vesna Bleiweis — center za obveščanje
Petnajst točk obsegajoč delovni načrt, ki ga je koordinacijski odbor sindikata SOZD Mercator sprejel na svoji prvi, delovni seji v Ljubljani, dne 8. junija, dokazuje, da se sindikat v sestavljeni organizaciji namerava lotiti tudi nekaterih, doslej bolj poljubnih tem.
V tej številki
Organizacijska shema Mercatorja, ki bo pričela veljati s prvim julijem 1982	' str. 2
Zapisi z letošnjih skupščin sindikata nekaterih naših dejavnosti in imen članov novih odborov
str. 3
Zanimivi predlogi M-In-terne banke za varčevalce '	str.	3
Komentar k junijski seji poslovodnega sveta SOZD	str.	4
O novih industrijskih zmogljivostih v Ormožu	str.	5
Kaj čaka maloprodajo v Ljubljani po ogledu inšpektorjev	str.	6
Nanosove vesti in njihov prostor so to pot zapolnila poročila z letne mer-catoriade, katere uspešen organizator je bila OO M-Nanos str. 7-11
Prispevki iz severovzhodne Slovenije, predvsm »z MIP	str.	12
®tran, namenjena predstavitvam naših starej-. in mlajših vzornikov *b stebrov, z vseh koncev Mercatorja	str.	13
Predstavitve poslovnih Partnerjev z njihovimi hovimi ali zanimivejši-izdelki na naših poli-Cah	str.	16
Te teme so:
•	spremljanje izvajanja samoupravnih aktov - predvsem tistih, s katerimi se urejajo specifična medsebojna razmerja (interne kompenzacije, solidarnost) in uresničevanja sklepov, ki jih v zvezi z njihovim izvajanjem sprejema delavski svet sestavljene organizacije
•	spremljanje izvajanja samoupravnih aktov, s katerimi se uresničuje dogovorjena poslovna politika in notranje dohodkovne povezave (samoupravna organiziranost, planski akti, skupni prihodek)
•	uresničevanje sprejetih sanacijskih programov
•	enotna metodologija za spremljanje razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v sestavljeni organizaciji ter enotne osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Uvodna navedba o doslej nedotaknjenih temah sicer ne pomeni, da koordinacijski odbor sindikata že doslej teh zadev ni obravnaval, vendar pa je bil pri uresničevanju vsebinsko enakega programa popustljivejši.
Brez dvoma bodo teme, o katerih je spregovoril' koordinacijski odbor sindikata, terjale predvsem
angažiranje strokovnih služb, pa ne samo sestavljene, temveč tudi delovnih in temeljnih organizacij. Ob tako zastavljenem delovnem programu se je koordinacijski odbor sindikata zavedal, da sprejema naloge, ki jih ni moč opraviti čez noč, temveč da gre za naloge, ki poleg izredno strokovnega dela zahtevajo tudi ustvarjanje potrebne klime v delovnih in temeljnih organizacijah. Zato so naloge opredeljene tudi s časovnimi termini, oz. opredeljene kot trajne.
Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD in Mercator-Intemo banko -spremembe in dopolnitve
Seznanitev koordinacijskega odbora sindikata SDZD z delovnim gradivom, ki se nanaša na spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in Mercator-Intemo banko pomeni vključevanje družbenopolitične organizacije že v samo pripravo osnutka. Izredna pozornost članov koordinacijskega odbora, s katero so spremljali strokovno razlago sprememb in dopolnitev, dokazuje, da bo javna obravnava nekaterih novosti v obeh aktih terjala ne samo strokovno utemeljena stališča, temveč tudi opredeh-tev družbenopohtičnih organizacij.
Organizacijske in druge zadeve
Zagotavljanje sredstev za delo koordinacijskega odbora sindikata še ne teče tako, kot bi moralo. Vse preveč je še članic sozda, ki ne izpolnjujejo zahtev glede sredstev. Vzrok za tako stanje je lahko v neobveščenosti lahko pa tudi v neovrednotenem delovnem programu. Iz tega razloga je koordinacijski odbor sprejel sklep, da je financiranje oz. zagotavljanje sredstev za delo koordinacijskega odbora v obliki prispevka 1 dinar na člana sindikata le začasna, dokler ne bo program dela koordinacijskega odbora ovrednoten.
Sredstva so osnovne organizacije sindikata dolžne nakazovati na žiro račun: 50101-678-58608 Koordinacijski odbor sindikata SOZD Mercator
Nadalje je koordinacij ski odbor sindikata sklenil, da se vsem članom povrnejo potni stroški za udeležbo na seji iz sredstev koordinacijskega odbora.
Vsekakor pa velja pozdraviti pozitivno opredehtev koordinacijskega odbora do uvajanja kulturne dejavnosti, skupnih športno-re-kreativnih prireditev in sploh dejavnosti, ki zbližujejo delavce in kmete iz vseh predelov naše in drugih republik, kjer so sedeži tozdov Mercatorja.
Širjenje izvozne baze sozda
Center za obveščanje
81. članica
sozda
Mercator
Prvi dan v mesecu juniju je potekal v nekaj več kakor 300-članskem kolektivu enovite delovne organizacije Kopitarna Sevnica referendum za združitev SOZD Mercator. SFuspelim. referendumom je kopitarna Sevnica postala šestnajsta med enovitimi delovnimi organizacijami Mercatorja oziroma, če prištejemo še IX) (11) in temeljne organizacije (54) po reorganizaciji M-Agrokombinata 81. članica sozda Mercator.
Kopitana v Sevnici je bila ustanovljena že leta 1886 od nemške družbe Winkle-Erlanger. Pod sedanjim imenom je bila ustanovljena po vojni, 31. oktobra 1946. Glavna dejavnsot je proizvodnja lesne in plutovinaste galanterije, proizvodnja kopit in pet za obuvala in lesene obutve ter struženih lesnih izdelkov. Stranske dejavnosti so predelava plastičnih mas -izdelava plastičnih rolet, oblog in polizdelkov za kopita, Proizvodnja je organizirana v štirih enotah ter v stranskih pomožnih enotah.
V	letu 1981 je kopitarna proizvedla skupaj 559 tisoč parov lesenih in plastičnih polizdelkov za kopita, kopit za čevlje, lesenih podplatov in razte-začev za čevlje. Proizvedla je 242 tisoč parov lesene obutve, 448 tisoč parov pet ter 224 tisoč kvadratnih metrov rolet in stenskih oblog. Po oceni izdela kopitarna v Sevnici polovico kopit za potrebe jugoslovanske obutvene industrije.
V	Mercator je kopitarno pripeljalo tesno sodelovanje s tedanjim Merca-tor-Contalom (danes temeljna organizacija v okviru M-Mednarodne trgovine), ki se je začela v letu 1980, odkar datira tudi njuno skupno sodelovanje z ameriškim koncernom Schall. Osnova proizvodnje je kakovostna bukovina na področju Sevnice.
Lastna surovinska osnova in izvozno usmerjena proizvodnja ter urejena zunanjetrgovinska služba so stične točke in razlogi za utemeljeno združitev.
^PridobUvr^reberit0"46^ "t™ ®PpkJlrne dt ,“V Ma°tjaž Mariiičel?6"8101 ”IGP OSrad’ katere dnevna proizvodnja bo 220, letna pa približno 75.000 ton ali 35 milijonov enot votle in zidne opeke normalnega formata.
Veljavnost od 1. julija 1982 Center za obveščanje
^ o
ig!
o.
-I
I
} o
a "8
N “o O o
o
o.
8> o
o 2
N -o O O
<D
g.
V
«/>
*>
o3
to
0)
g.
v
O
O
N
O
N
O
»N
O
^ -s
S ,2
	vi			
1 Ccf O	o	O O. -1 O	J 0 2	o l/l 0) 2 o	1 1 iR- o
< < .5- 2i-§	c _o <D	o^- o =	o! N _Q n ^	Q .5. Sl
S o	O		V_J •	 1			i- ~
oS
CČ O •< UJ >
u > d
11!
	S			
	O	N	o	£
MERCATOR -RUDAR Idrija	Q_ -1 O 5 o <u Q	TOZD Unlver Sp. Idrija	TOZD Preskrl Idrija	TOZD Javorr Idrija
		.U-	.2.	
š	t;	-g	-§	
		2	2	a
16 s?	“Žo	§- 1	1 0) >	z »VI rS 5
k- Q_ 5<	> ~o O	s._ O £ »— a.	s._ O £ h- a.	<u O >o O 2 i— ^
	t, O	o_ "D	D	8	o_ o
1 <		O.		*>	C	Q_
o|	-s	J	a 2 „	_o	g ^ n
Sš.-i	o	O Q •- NJ c	Ci 3 N c	Q	- N c	Q .§ N c
IsJ -	u Ci	d a	o. š h- i^>	o ž i— to	O 0) y- tO
O.
0)
Q
|
1
S.2
o -
!
1
o
N r Otf ^
I— >
0
Q ^
S-o 9
h- D_
E ^
§>
1d	_y
E o 'C v	V
MERCATOR -HOTELI GOSTINSTVO Ljubljana	Delovna skupnost	TOZD Kavarna Evropa Ljubljana	TOZD Kavarna bar Nebotičnik. Ljubljana,	TOZD Ilirija Ljubljana	TOZD Jelka Hrastnik	TOZD Srerpič Krško	TOZD Hotel Mantova Vrhnika
							
MERCATOR - VELEPRESKRBA Ljubljana	Delovna skupnost	TOZD TMI Ljubljana	> TOZD Grosist Ljubljana	1 TOZD Standard Novo mesto	TOZD Trgopromet Kočevje	TOZD Hladilnica Ljubljana	
Z
5 1 °
Q -Q
O
6<
£š
5 uj
o_
I
, u
LU CČ ^
O ^
o < o u —1
oz
UJ NJ ^ V
CZ <
2S
< ^
“o •=
<
I <J
Cč 7
Ož
<£ <J o
CZ
-UJ isl
O
3.
L2 u
MERCATOR -ROŽNIK Ljubljana «	Delovna skupnost	TOZD Dolomiti Ljubljana	TOZD Golovec Ljubljana	TOZD Grmada , Ljubljana	J3 io O 7* * M — O s F- ^	TOZD Gradišče •Trebnje	TOZD Preskrba Tržič	TOZD Jelka Ribni ca	TOZD Veleb. Novi Beograd
									
MERCATOR -NANOS Postojna	Delovna skupnost	TOZD Izbira Postojna	TOZD Preskrba Portorož	TOZD Indus Koper	TOZD Sadje Koper. Dekani	TOZD TMI Postojna	TOZD Trgovina Rakek	TOZD Grosist Postojna	TOZD Opskrba Čabar
Q
o
< o -N
u
85^
2^0
■§
>v>
I	0)
6	^
6< •?-
2^ |

oz
o <
u ^
>CO
S £ i

o-
U - £
“ 2= 2
5 £ ±
O Z
(—>co
< o
O ^
0£
s2
<
u
£
S
<£ *N —> O
< ^
N O
<	"vi O	p 2	ai i	N		.2»	O	.SL,	II 16 54
MERCATOR -ME DNARODN TRGOVINA Ljubljana - 		a. -1 o o d) a	TOZD Sloveni sadje zunanja trgovii Ljubljana	TOZD Sloveni sadje maloobmejni pi Volčja Draga	TOZD Contal Ljubljana	TOZD Steklo Ljubljana	TOZD Sloven sadje predelava sad Bohova	TOZD Sloveni sadje hladilni ca Zalog	DO s TOZD DO ENOVITE TOZDI
y
J
Tretja skupščina sindikata delavcev Skupščina sindikata delavcev kmetijstva in živilske trgovine	industrije
Informacija iz Delavske enotnosti, 3. 6. 1982
Informacija iz Delavske enotnosti, 3. 6. 1982
Trgovina ni sama sebi Predvsem prizadevanja namen	za več hrane
V	petek je bila na Dobrni 3. skupščina sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki povezuje okrog 550 osnovnih organizacij in približno 70.000 članov. Stotri-najst delegatov in gostov je analiziralo štiriletno delo tega sindikata med zadnjima skupščinama in sprejelo smernice bodočega dela. Kot so ugotovili v poročilih in ttied razpravo, je sindikatu delav-cev trgovine ostalo mnogo dela, da bi svojemu članstvu zagotovili Pravice in utrdili vlogo, ki mu po Ustavi in zakonu o združenem delu pripada.
Trgovci med nakovalom in kladivom
že. v poročilu o delu sindikata delavcev trgovine Slovenije, še golj pa v razmišljanju Štefana Štajnerja, dosedanjega predsednika republiškega odbora sindikata delavcev v trgovini, je bilo poudarjeno, da so ti delavci zadnja tri ^ta v nezavidljivem položaju. Podrobne analize žal kažejo, da se gospodarske in delovne razmere tar drugi, za delavce te panoge še kako pomembni dejavniki ne bodo mogli v kratkem spremeniti.
V	bistvu gre za tri, štiri ključna vPrašanja, od katerih je odvisen Položaj delavca v trgovini. Osnov-n° Pa je, kako čimprej samouprav-n° organizirati trgovino na območju občine, regije, republike in ttaed republikami ter pokrajinama.
Delavci trgovine zaskrbljeno ugotavljajo, da se prostor za sa-naoupravno odločanje iz leta v leto 2manjšuje, da je vse več administrativnega odločanja, na katerega sami nimajo nikakršnega vpliva.
Zaostreni odnosi v gospodar-stvu izsiljujejo organiziranje last-prodajne mreže pri proizvodnih delovnih organizacijah, zaradi premajhne kupne moči in slabe Organiziranosti trgovine pa po dfugi strani iste proizvodnje organizacije same nakupujejo in kopito zaloge surovin in reprodukcijskega materiala, s čimer vežejo ve-j^anska sredstva, da obležijo v za-
. Delitev po vloženem delu, socialna varnost, varstvo pri delu, elovne razmere, otroško varstvo n stanovanjska vprašanja so te-?vna področja, s katerimi se ta indikat ne spoprijema dovolj dspešno, ker je gospodarska moč, vPrašljivejša pa dejanska moč Sovine na drobno, tako slabotna, Posluje na meji rentabilnosti, ato zaposlenim ne morejo uspeš-o reševati vprašanja življenjske Povrhu vsega so pod nene-Sffr1 0^esom družbene kritike, seJ d udje razne gospodarske stre-v,: dbčutijo najprej v trgovini in jdi založenosti.
re 2redno zanimive so bile nekate-k razprave, tako denimo misli Prstne Antolič iz Ptuja, ki je:
; raz-
javljala o dejanskih možnostih
J**1«*
Ha]°Vine na nerazvitem območju ra dz in Slovenskih goric, zatem r^mva Suzane Modrijan, članice rgPddliškega odbora, ki je analizi-
rala h ®a oaDora> K1 le ananzi-p; delovne razmere dela, družbe-
dek^ard, neenakost v procesu te ; ’ vPrašanje zdravstvene zašči-boii1 Varstva pri delu, poklicnih ta, uZni’ dti analiza Štefana Horva-miJ6 razgrnil prve podatke o
o ne-
razgrnil prve poda
t^jemS 'fobra?evanju. - ---
k| fJf	štipendijski politiki,
tperja9^171! V	klopi od-
višine štipendij,
°dvis različne -------- _________Jt
ra. r/l0 od tega, kdo jih štipendi-.put • ^irdič je menil, da je za
irenut .	J e meim, ua je za
Sovini P°ložaj delavca v naši tr-kriva tudi premajhna in
premalo učinkovita zavzetost in' povezava v delegatskem sistemu, ki se potem tudi slabo odraža v delu sindikata. Franc Koščak iz Postojne je govoril o uspešnosti dela grosistov in marketinga ter ugotavljal, da je pretok blaga neustrezen in predrag, da trgovina še vedno ni podaljšana roka industrije, ki ustanavlja vse več lastnih prodajnih mrež in ne sprejema dogovorjenih obveznosti.
Zaradi že znanih razmer je tako delavec v trgovini ostal s svojim standardom na sredi poti. Kot je slikovito ilustrirala ena izmed raz-pravljalk, je tudi v trgovini ta pojav, da ima arhitekt proste roke pri oblikovanju zgradbe, pri tem tudi za porabo denarja, ko pa bi moral v ta projekt vnesti eno samo sobo,
Na 3. skupščini sindikata delavcev trgovine Slovenije so delegati izvolili tudi novo vodstvo republiškega odbora sindikata delavce v trgovini. Za predsednika izvolili Igorja Pirca, za pod-
predsednika Ljuba Kolerja in za sekretarko Miro Frolov.
v kateri bi se lahko delavec odpočil ali v miru použil obrok - zmanjka prostora in - denarja... Osebni dohodki zaposlenih v trgovini ne sledijo strmi rasti stroškov, zaradi premajhne akumulativnosti pa se ob tem zaposleni še odpovedujejo " raznim možnostim in denar raje namenjajo razširjeni reprodukciji, da bi tako svoje gospodarjenje obdržali na ravni rentabilnosti. To je torej vrsta težav, ki naj bi jih sindikat delavcev trgovine Slovenije skušal rešiti do naslednje skupščine.
Janez Sever
Delo republiškega odbora sindikata je bilo v minulem obdobju osredotočeno predvsem na izboljšanje družbenoekonomskega položaja delavcev v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji ter na krepitev njihovega samoupravnega odločanja. Seveda je to le kratka ocena dela, za katerim pa se skriva vrsta aktivnosti, ki so povsem ali neposredno vezane nanj. Zlasti velja to za uresničevanje stabilizacijskih programov v posameznih okoljih in v tej zvezi za nenehno skrb, da bi z večjo produktivnostjo in smotrnim gospodarjenjem dosegli cenejšo proizvodnjo.
Ker je usklajen razvoj kmetijstva in živilske industrije odvisen od realno zastavljenih planov, odbor s svojo dejavnostjo kajpak ni bil ob strani, ko so nastajali. Pri tem pa se ni zavzemal le za razvoj panoge, pač pa tudi za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer ter za razvoj življenjske ravni delavcev in družbenega standarda.
Manj uspešna so bila prizadevanja, da bi delavcem zagotovili večji vpliv na pridobivanje in razporejanje dohodka. V praksi je bilo precej manj besed o pogojih za pridobivanje dohodka, veliko več pa o njegovem razporejanju. V sindikatu dejavnosti so si prizadevali, da bi v agroživilstvu čimbolj izenačili pogoje za pridobivanje dohodka z drugimi gospodarskimi panogami. Toda tu se marsikaj zatika. Organizacije združenega dela večkrat upravičeno zahtevajo višje cene, toda tu so resolucijska določila. Kljub vsemu je sindikat vedno zagovarjal stališče, da je treba v ozdih dosegati večji dohodek predvsem z bolj produktivnim in gospodarnim delom. Več-
krat pa žal vsa naprezanja rušijo neurejena cenovna razmerja med kmetijskimi pridelki ter med pridelki in živilskimi izdelki. Zaradi tega, je poudaril v razpravi tudi eden od delegatov, prihaja do različnih popačenj in nepoštenih odnosov med odkupovalci pridelkov oziroma živine, pa tudi do raznih špekulacij.
Vzrok je seveda tudi večkrat slabo samoupravno organiziranje in dohodkovno povezovanje v agroživilstvu, kar seveda ni dober temelj za organizirano proizvodnjo in bolj pravično porazdelitev dohodka glede na dejansko vloženo delo v proizvodnem procesu. Temu je sindikat dejavnosti namenjal veliko časa. V agroživilstvu kljub vsemu še niso uspeli rešiti vseh integracijskih in organizacijskih procesov. To velja tako za družbeni sektor kot tudi za zadružno organiziranost. Ob tem ni mogoče mimo ugotovitev, da sedanja samoupravna organiziranost vselej in povsod ne daje želje-njih učinkov, dogovorjenih in zapisanih v samoupravnih sporazumih o združevanju. To v prihodnje terja večjo zavzetost tudi zveze sindikatov na vseh ravneh njene organiziranosti.
čeprav je bilo v minulem obdobju precej narejenega za tesnejše sodelovanje med zadrugami in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci - zdaj tako sodeluje z zadrugami nekaj več kot polovica kmetijskih proizvajalcev, pa bo treba še veliko storiti, da bomo pri podružblja-nju kmetijske proizvodnje dosegli še večji odstotek. Toliko bolj ob dejstvu, da je okoli 85 odstotkov zemlje zasebna last in da nekatere pridelke pridelujejo izključno le kmetje. Od dobro organizirane
Uvajanje izplačil OD preko hranilnih knjižic pri interni banki bo postopno
Draga Vaupotič — M-Interna banka
Delavci višje obresti — tozdi večji potencial
Zaradi ustvarjanja dodatne kreditne zmogljivosti za izvedbo programov članic Mercator-Interne banke bomo že v letu 1982 v skladu s srednjeročnim planom Mercator-Interne banke posamezne članice prešle na zbiranje denarnih sredstev delavcev in kmetov in izplačevanje njihovih OD preko hranilnih knjižic pri Mercator-Interni banki. Po posebnem pooblastilu bo Mercator-Interna banka zbirala tudi denarna sredstva 'delavcev delovnih skupnosti iz SOZD Mercator, te delovne skupnosti pa bodo izplačevale OD njihovih delavcev preko hranilnih knjižic pri Mercator-Interni banki.
knjižic na posameznih izplačilnih mestih.
Predlog za to usmeritev v po slovni politiki interne banke j« sprejel 1. junija letos poslovni od bor Mercator - Interne banke. Vse ostale aktivnosti v zvezi s sprejemanjem in dviganjemhranilnih vlog Mercator - Interne banke bo mo opredelili s pravilniki oziroms navodili.
Mercator - Interna banka bo abrestovala tako zbrana sredstva delavcem po 10% obrestni meri. Zbrana denarna sredstva iz hranilnih vlog bo Mercator - Interna banka posredovala v obliki likvidnostnih kreditov članicam Mercator - Interne banke. Stroške v jvezi z opravljanjem poslov zbiranja in izplačevanja hranilnih vlog bomo pokrivali iz razlike med prejetimi in danimi obrestmi.
Dela in naloge v zvezi z zbira-
2- seja zbora M-Interne banke
? datumom izida našega časopisa se prekriva dan 2. Tabora Mercator-Interne banke, ki bo 24. junija v jubljani. Dnevni red obsega kar 21 točk, od katerUfU^
J več namenjenih konstituiranju organov banj|gra|i|
......................................
s • ““‘“cnjciuii Kunsmuiranju organov ua
Prejemu temeljnih dokumentov za delo banke. °ru bomo poročali v naslednji številki.
njem hranilnih vlog bo opravljala-delovna skupnost Mercator - Interne banke in posamezni delavci članic Mercator - Interne banke kakor tudi posamezni delavci delovnih skupnosti SOZD Mercator.
Članice Mercator - Interne banke in delovne skupnosti in SOZD Mercator, ki bodo sredstva za OD nakazovale svojim delavcem preko hranilnih knjižic pri Mercator-Interni banki, bodo na izplačilni dan sredstva v zneskih, ki pripadajo delavcem po odbitku vseh prispevkov in prepovedi nakazovale na žiro račun Mercator-Interna banka, Ljubljana, Aškerčeva 3.
Dva delovna dneva pred nakazilom sredstev bodo predlbžile Mercator - Interni banki specifikacije, iz katerih bo razvidna za posameznega delavca številka hranilne knjižice, priimek in ime in znesek nakazila. Mercator - Interna banka je dolžna, ob pogoju iz predhodnega stavka, članicam oziroma delovnim skupnostim dostaviti vpisne lističe do izplačilnega dne in zagotavljati na vsak delovni dan delavce, možnost dviganja njihovih sredstev z njihovih hranilnih
Obojestranki interes
Osnova za ureditev izplačevanj? osebnih dohodkov delavcev pre ko hranilnih knjižic pri Mercatoi Interni banki so določila Zakona i temeljih kreditnega in bančneg, sistema. Po določilih tega zakon; sklene delavec z Mercator-Interne banko pogodbo o denarnem depo žitu, v kateri se določijo pogoji z; deponiranje in dviganje sredstev kot tudi pogoji za deponiranje ii dviganje sredstev kot tudi pogoj za njihovo uporabo s strani Merca tor-Inteme banke. Pogoje za spre jemanje in dviganje hranilnih vlo| določi zbor Mercator-Interne ban ke z aktom poslovne politike n? podlagi načrta za izvajanje sred njeročnega plana Mercator-Inter ne banke.
Zbiranje hranilnih vlog od de lavcev in drugih delovnih ljudi \ TOZD in DO in izplačevanje njihovih osebnih dohodkov prekc hranilnih knjižic in tekočih računov je opredeljeno tudi v 6. členu Samoupravnega sporazuma o združitvi v Mercator -Interno banko, v poglavju 3. 1 srednjeročnega plana Mercator-Interne banke za obdobje 1981-1985 in v letnem planskem aktu Mercator-Interne banke za leto 1982.
K zbiranju hranilnih vlog delav-
kmečke proizvodnje je torej odvisna stalna in dobra preskrba z mnogimi kmetijskimi pridelki.
Veliko skrbi je odbor sindikata namenil tudi družbenoekonomskemu položaju delavcev v agroživilstvu in sprotnemu ocenjevanju gospodarjenja v tej gospodarski veji. Odbor je vseskozi vztrajal, da mora biti ekonomski položaj delavcev v agroživilstvu glede na pomembnost dela vsaj na ravni povprečja slovenskega gospodarstva. Vendar je tu žal malo uspehov. Podoba je celo nasprotna: namesto da bi se te razlike manjšale, se večajo. Nekoliko boljše je v kmetijstvu.
V prihodnje bo republiški odbor namenil skrb predvsem izpeljavi že zastavljenih nalog. Predvsem
Novo vodstvo RO sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije: predsednik - Andrej Šu-man podpredsednik - Ivan Vovk sekretarka - Svetka Vesel
pa bo dobršen del aktivnosti namenil vzpostavitvi enotnega jugoslovanskega trga, s čimer bi zmanjšali oziroma sčasoma odpravili razlike med cenami surovin in izdelkov. Še naprej bo veljala vsa pozornost večji produktivnosti dela in boljšemu izkoriščanju obdelovalnih površin, njihovemu ohranjanju in pridpbivanju novih. Cilj bo torej pridelati čim več hrane.
Prizadeval si bo tudi izboljšati življenjske in delovne razmere zaposlenih, predvsem pa zagotoviti socialno varnost kmetov, med drugim tudi pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Peter Štefanič
cev bomo prešli postopno, v skladu z objektivnimi možnostmi, glede na interes članic in tudi interes delavcev. Z objektivnimi možnostmi je mišljeno predvsem odpiranje izplačilnih mest glede na koncentracijo ali razpršenost lokacije zaposlenih delavcev, kot na primer dislocirana maloprodajna mesta.
Inters članic Mercator-Interne banke bo v tem da bomo skupno razpolagali z večjim potencialom za medsebojno kreditiranje, saj se bo za sredstva delavcev posamezne članice na njihovih hranilnih knjižicah povečal limit za dovoljevanje likvidnostnega kredita. Interes delavcev bo v tem, da bodo njihove hranilne vloge obrestovane po višji obrestni meri kot pri temeljnih bankah in poštnih hranilnicah. Za letošnje leto predlagamo 10% obresti, praksa pa nam bo pokazala, če je ta obrestna mera pravilna in ali je ne bi kazalo za kak odstotek še povečati.
Poleg že navedenega skupnega interesa po povečanju skupnega potenciala pri Mercator-Interni banki za medsebojno kreditiranje je velikega pomena tudi to, da odlivi pri Mercator-intemi banki za osebne dohodke ne bodo hkratni, pač pa se bodo porazdelili čez vse dni v mesecu, vsled česar ne bo zaostrenih likvidnostnih situacij v posameznih dneh in bo zmanjšana potreba po najemanju likvidnostih kreditov za izplačila osebnih dohodkov. S tem bomo prihranili tudi pri obrestih.
Z zbiranjem hranilnih vlog delavcev pri MERCATOR-Intemi banki bomo pričeli v Ljubljani, in to najprej v delovni skupnosti Mercator-Interne banke, delovni skupnosti SOZD in delovni skupnosti Mercator-Rožnik, kjer si bomo pridobili tudi izkušnje in se usposobili za postopen prevzem zbiranja hranilnih vlog tudi pri delavcih članic Mercator-Interne banke.
V kolikor bi se posamezna članica želela vključiti v izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic pri Mercator-intemi banki že v začetni fazi, naj nas o tem takoj obvesti.
Na povabilo sozda Mercator in delovne organizacije M-Rožnik sta nas 1. in 2. junija obiskala Andrija Tejič, predsednik skupščine občine Novi Beograd, in Bogdan Šundarič, predsednik tamkajšnjega občinskega komiteja ZK. Gosta sta si v spremstvu vodilnih delavcev sozda in M-Rožnika ogledala skladišče tozda Grosist na Slovenčevi ulici v Ljubljani, Cankarjev dom in ljubljanski grad, na magistratu pa ju je sprejela tudi predsednica mestne skupščine, Tina Tomlje. Drugega dne sta obiskala postojnski M-Nanos ter si ogledala Postojnsko jamo in Cerknico. Na posnetku, ki je nastal med obiskom v skladišču na Slovenčevi, so (od leve proti desni): Zoran Popovič, direktor tozda Veleblagovnica Beograd, Andrija Tejič, predsednik SOb Novi Beograd, Jože Čandek, direktor M-Rožnika, Vukadin Ne-deljkovič, namestnik generalnega direktorja sozda, Bogdan Šundarič, predsednik OK ZK Novi Beograd in Konrad Sintler, direktor ljubljanskega tozda Grosist.
Besedilo in foto Matjaž Marinček
Komentiramo
Vesna Bleiweis — center za obveščanje
Kar nas tare
O tem so spregovorili direktorji delovnih organizacij iz sestava SOZD Mercator na 9. seji poslovodnega sveta v Ljubljani, v sredo 16. junija 1982.
Sodelovanje z dobavitelji
Mirko Vaupotič — M-Sadje zelenjava, Ljubljana
Bili smo na plantažah v Zadru
Praksa izobraževanja v Mercator-Sadje zelenjava posveča precejšnjo pozornost tudi strokovnim ekskurzijam oziroma ogledom objektov naših poslovnih partnerjev - predvsem dobaviteljev. Tako je v preteklosti bilo organiziranih vrsta strokovnih ekskurzij, katerih udeleženci so bili tako člani delovne organizacije Mercator-Sadje zelenjava kot tudi predstavniki drugih DO in TOZD v okviru SOZD Mercator. Tokrat smo se odločili, da obiščemo nasade Poljoprivre-dnega kombinata Zadar.
Komunisti v
M-Sadje
zelenjava
Mirko Vaupotič
Nosilci
političnega
dogajanja
Dejavnost	večine
osnovnih organizacij zveze komunistov je v teh dneh usmerjena k spremljanju in obravnavanju dogajanj okoli 9. kongresa zveze komunistov Slovenije in 12. kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Dokumenti predstavljajo v vseh okoljih osrednjo temo razprav, ob katerih komunisti iščejo smernice in naloge za delo v prihodnje. Osnovna organizacija ZK Mercator-Sadje zelenjava pri tem ni izjema.
Ob obravnavi sprejetih dokumentov 9. kongresa ZKS in predloga gradiv za 12. kongres ZKJ je bil sprejet akcijski program dela za naslednje delovno obdobje, s posebnim poudarkom na delu v letu 1982. Pri sprejetju programa so komunisti soglasno ugotovili, da morajo tudi v prihodnje biti temeljni nosilci družbeno političnega delovanja v okviru delovne organizacije. Prvenstvena skrb komunistov mora biti izvajanje stabilizacijske politike. Temu bomo prilagodili celotno poslovanje delovne organizacije. V nadaljnjem besedilu delovnega programa so se komunisti opredelili še za sledeče:
•	zavzemali se bomo za zavestno delovno disciplino, zaostrili bomo osebno odgovornost za neizpolnjevanje sprejetih nalog, posebno še med člani ZK
•	odločno se bomo zavzemali za izboljšanje organizacije dela, zatirali nedelo in neodgovorno ravnanje posameznih delavcev v delovnem procesu
•	prizadevati si moramo za kar najbolj smotrno zaposlovanje novih delavcev, proučevali bomo problematiko bolniških in neopravičenih izostankov z dela in z ustreznimi ukrepi zniževali fluk-tuacijo delavcev
•	zavzemati se moramo za stalno krepitev samoupravnega položaja delavcev, za poglabljanje bratstva in enotnosti
•	izboljševati informiranost in dodelati sistem obveščanja delavcev.
Komunisti so v programu tudi zapisali, da je potrebno še nadalje posvečati pozornost dohodkovnemu povezovanju, stalnemu spremljanju ppslovanja delovne organizacije in delovanju celotne SOZD Mercator, sistemu nagrajevanja in podobnemu. Na področju ljudske obrambe in civilne zaščite se moramo usposobiti za delovanje v vseh izrednih razmerah, pri čemer mora posebno vlogo odigrati komite za LO in DS. S posebnim programom je bilo opredeljeno tudi izobraževanje tako članov ZK kot ostalih članov delovne organizacije.
Načrt dejavnosti, ki so si jih zadali komunisti v Mercator-Sadje zelenjava predstavlja v prvi vrsti odraz teženj po boljšem delovanju in tudi vključevanje v splošna stabilizacijska prizadevanja v naši družbi.
Kljub nekaterim tehtnim ugotovitvam v zvezi z oceno poslovnih rezultatov SOZD v obdobju ja-nuar-marec 1982, kaže v komentarju k 9. seji poslovodnega sveta poudariti nekaj drugega: podatke o naši notranji nedisciplini. Previsoko je število temeljnih in delovnih organizacij, ki ne izpolnjujejo samoupravno dogovorjenih obveznosti: združevanja sredstev za investicije, združevanja sredstev za interne kompenzacije ter sredstva skupne porabe. Tej ugotovitvi Mercator - Interne banke je bil posvečen poseben komentar generalnega direktorja SOZD. Če drži njegova ocena, da gre v vseh teh primerih za »šlamparijo«, za neurejenost informacijskih kanalov, prelagajanje papirjev iz predala v predal, potem se moramo nujno zamisliti tudi nad odgovornostjo poslovodnih delavcev in delavcev, zadolženih za obveščanje. Če se zadeve ustavljajo zaradi slabe organizacije obveščanja ali slabe orgahizacije in delitve dela, potem je treba to področje urediti in v vsakem okolju določiti pristojnosti glede obveščanja, tako o strokovnih kot samoupravnih odločitvah. V kolikor pa so razlogi za nezdruževanje sredstev ekonomske narave, potem moramo zadevo obravnavati kompleksno in izločiti združevanje sredstev tudi za včasih lažno solidarnost, nikakor pa ne odstopiti od oblik združevanja sredstev, od katerih je odvisen celoten razvoj sestavljene organizacije.
Osnove in merila za razporejanje skupnega prihodka med trgovino oz. organizacijami na debelo in organizacijami na drobno za leto 1982, ter na podlagi njih izračunane akontacijske stopnje, so bile predmet dokaj ostarelega dialoga med predstavniki trgovine na de-
belo in trgovine na drobno. Stopnje za razporeditev skupnega prihodka naj bodo le začasne - sprememba samoupravnega sporazuma in metodološke rešitve pa morajo biti izdelane najkasneje do konca leta. Še prej pa nam mora biti jasno, kaj hočemo: ali narediti konec barantanju okrog razlag sporazuma ali resnično učvrstiti notranje dohodkovne in poslovne povezave.
Ne brez grenkega okusa je izzvenela razprava o premogu. Premoga ni, premog je, vendar samo čez mejo. Rudniki potrebujejo denar za obnovo, denarja za sovlaganje ni. Pa četudi ni bil, premoga do leta 1985 ne bo dovolj! Začaran krog, v njem pa plešejo proizvajalci, trgovci, potrošniki in občinski možje - ti pa le zaradi popolnosti strukture udeležencev. Izvršni sveti občinskih skupščin naj bi namreč iz sredstev občin zagotovili 30% manjkajočih potrebnih sredstev za sovlaganja v premogovnike. Kje naj nastrgajo sredstva, predvsem v nerazvitih občinah severovzhodne Slovenije? V tem delu naše domovine pa je poleg kurjave lociran tudi sladek re-publišld zalogajček, Tovarna sladkorja Ormož. Škoda, da ne moremo reči, da se nam v zvezi z njo cedi samo sladkor. Tako nekako, sicer zajedljivo, povzemamo poročilo o poteku skupščine Poslovne skupnosti za sladkor, ki je bilo posredovano na seji.
Referendum o poznejši združitvi delovne organizacije Kapitama Sevnica v SOZD Mercator je uspel, tako bo nova članica Mercatorjeve družine dobila zaporedno število 27 v seznamu delovnih organizacij, ki sestavljajo SOZD. Veliki smo, mar ne? Ampak »šlam-pasti« zato vseeno ne bi smeli biti.
Kombinat se po svojih obdelovalnih površinah uvršča med največje v Jugoslaviji. Sodelovanje s kombinatom je zgledno, saj Mercator-Sadje zelenjavo oskrbuje s precejšnjimi količinami korenja, zelja, čebule, česna, špinače, kumar, paradižnika in solate, občasno pa tudi z breskvami, hruškami, grozdjem in lubenicami. Plantaže se razprostirajo v okolici mesta Zadra in v okolici Vranskega jezera.
Predstavniki sestavljene organizacije združenega dela PK Zadar so nas sprejeli v prostorih enega izmed tozdov ter nam pokazali obrat za sortiranje sadja in zelenjave z najmodernejšimi prebiralnimi in sortimimi stroji. V sklopu tega tozda smo si nato ogledali izredno vzorno urejene nasade breskev in vinograde, posebej pa je bil zanimiv obisk njihovega jezera, ki je bilo narejeno za namakanje teh prostranih sadnih površin v neposredni bližini. Največ pozornosti smo kot predstavniki delovne organizacije, ki se ukvarja s prodajo tovrstnega blaga, posvetili steidenim rastlinjakom, v katerih gojijo nekatere vrste zelenjave. Na približno 2 ha, ki so nam jih pokazali - ki pa niso edini tovrstni objekti - smo videli velike količi-
ne kumaric, ki se bodo čez dan ali dva pojavile v našem skladišču.
Pri ogledu plantaž in objektov smo se s predstavniki sozda pogovorili tudi o njihovem delu in o problemih, s katerimi se srečujejo. Največ pozornosti smo posvetili medsebojnemu sodelovanju. Izmenjava izkušenj bo dobrodošla pri našem nadaljnjem sodelovanju. Iz razgovora je bilo čutiti obojestransko zadovoljstvo ob tem srečanju, v prepričanju, da bodo rezultati sodelovanja v prihodnje še boljši.
Strokovne ekskurzije v Zadar se je iz DO M-Sadje zelenjava udeležilo več kot 100 delavcev iz vseh oddelkov delovne organizacije -praktično vseh, ki imajo tako ali drugače opraviti s proizvodi PK Zadar.
Primemo je, če poudarimo, da je potovanje v organizaciji Mercator Turista bilo organizirano tako, da so si udeleženci ogledali še pomnike iz naše narodnoosvobodilne borbe na Kozari in v Drvarju ter si ogledali vrsto naravnih lepot, kot so slapovi Krke in Plitvič-ka jezera.
V tem mesecu bodo predsedniki dobili vprašalnik Pobuda KO sindikata SOZD
Ogled rastlinjakov, v katerih goji PK Zadar kumarice. Foto Mirko Vaupotič
Drugi o nas
Ljubljanski Dnevnik, petek, 11. 6. 1982 - France Kmetič na 2. strani pod naslovom DOBRA OSNOVA ZA PREOBRAT poroča o pogovoru, ki je bil dan poprej, vodilnih slovenskih gospodarstvenikov s predsednikom CK ZKS Andrejem Marincem. Kolikor lahko sodimo na podlagi poročevalčeve rekonstrukcije izrečenih mnenj, sta bila izvirna v svojem pogledu
na položaj in v predlogu za orientacijo direktor sozda Uniles, dr. Tone Krašovec, in direktor sozda Mercator, Miran Goslar. Citiramo po Dnevniku:
»Miran Goslar iz Mercatorja je menil, da izhodišča za stabilizacijo pomenijo reafirmiranje načel, opredeljenih v ustavi in zakonu o združenem delu, ki pa smo jih v
praksi devalvirali. Poslovodni delavci že dolgo opozarjajo na premajhno vlogo tržnih zakonitosti, večje omahovanje za njihovo uveljavitev pa je bilo čutiti med političnimi delavci. Pri integracijah je
treba v naj večji možni meri elemi-nirati vpliv lokalnih dejavnikov. Veliko bolj kot napadati investicije, je potrebno omejevati potrošnjo. Treba je uvesti ekonomske
stimulacije za izvoz, predvsem s tečajem dinarja. Monopolni položaj zaposlenih bi morali postaviti pod vprašaj, s čimer bi zagotovili tudi večjo produktivnost dela.«
V zvzi s tem napovedujemo za prihodnjo izdajo »Mercatorja« pogovor z generalnim direktorjem, v katerem si bomo prizade-
vali, da bo svoje poglede razvd ilustriral.	s
Kot razpravljale! na sestanku predsednikom Marincem so uhT, njeni in citirani še direktorji borskega TAM Maks Sen* ^ Ljubljanske banke Ivan Atel^g Radenske Feri Horvat, PonUL^, Gusti Grof, Kemije Dagmar ^ ster, kot uvodničar pa Štefan ^ rošec. - JN	A
MERCATOR		JUNIJ ’82	STRAN 5
			
			
I 2 najsmoternejšo proizvodnjo do optimalnih rezultatov
j Matjaž Marinček
Nova opekarna v Ormožu
Nova opekarna, ki so jo delavci ormoške delovne organizacije Mercator-Industrijsko gradbeno podjetje Ograd zadnjo soboto v maju predali svojemu namenu, pomeni preizkušnjo enotnosti, samoodpove-dovanja, zaupanja in strokovne sposobnosti delavcev te delovne organizacije ter sposobnosti vključevanja njihovih zamisli v načrte ožje in širše družbenopolitične skupnosti
Z naložbo, ki je veljala 215 milijonov dinarjev (52 milijonov gradbeni objekti, 109 domača oprema, 22 uvožena oprema in 32 milijo-
nov ostalo) kreditov in lastnih sredstev, se M-IGP Ograd uvršča med največje in najsodobneje opremljene proizvjalce opečnih iz-
delkov, takšna opremljenost pa omogoča tudi najsmotmejšo proizvodnjo. Tunelska peč s tunelsko sušilnico in pripadajočo opremo bo omogočila letno proizvodnjo 35 milijonov enot votle in zidno opeke noramlnega formata, kar bi zadostovalo za približno 750 enodružinskih hiš. 98 delavcev bo s pomočjo nove pridobitve proizvedlo 220 ton izdelkov na dan, kar pomeni v letu dni 75.000 ton, a tudi porabo 5.000 mazuta in 2,6 milijona KW ur električne energije.
Na simpoziju o racionalizaciji, substituciji in štednji goriv v indu-
Trak sta prerezala najstarejša člana kolektiva.
^ehnološki proces je skoraj v celoti avtomatiziran, le zlaganje posušenih polizdelkov na Gorilci nad tunelsko pečjo: najsodobnejša in najracionalnejša tehnologija, ki pa še vedno vagone tunelske peči je še ročno.	troši 5.000 ton mazuta in 2,6 milijona kilowatnih ur električne energije na leto.
Tovarniške hale merijo 7.200 m*. Na posnetku je odprto pokrito odlagališče zmlete gline. Vse foto Matjaž Marinček
striji glinenih proizvodov Jugoslavije je bilo ugotovljeno, da naprave, s kakršnimi razpolagajo danes v M-IGP Ograd, zagotavljajo najracionalnejšo porabo goriva na enoto proizvoda pri normalnem obratovanju. To je praviloma možno le v tunelskih pečeh in sušilnicah, ki so v tehnološko razvitem svetu spodrinile krožne peči. V Jugoslaviji danes proizvedemo 70 odstotkov opečnih izdelkov v tunelskih pečeh, Slovenija pa na področju modernizacije tovrstne proizvodnje bistveno zaostaja - le 30 odstotkov opečnih izdelkov je proizvedenih v tunelskih pečeh.
* Samoupravna odločitev za začetek gradnje je bila sprejeta marca 1979, finančna konstrukcija zaprta in pogodba o inženiringu podpisana oktobra istega leta; gradnja je trajala 18 mesecev, priprave na re-
dno proizvodnjo pa so potekale od letošnjega januarja. Med gradnjo so se pojavljale številne težave, kot na primer zapetljaji okrog uvozne opreme in spremembe predračunske vrednosti (zaradi devalvacije dinarja in splošnega visokega dviga cen), prav posebno težavo pa je pomenil požar v juniju 1980, ob pričetku gradnje, zaradi katerega so morali polovico delavcev prerazporediti na druga dela znotraj Qgrada in se leto in pol pošteno truditi, da so, tudi na račun nizkih osebnih dohodkov, sanirali posledice.
V letu 1971 je bilo na milijon proizvedenih opečnih enot v Ogradu zaposlenih 17 delavcev. Pet let kasneje se je to število zmanjšalo na tretjino -1976. leta je bilo le še 6 delavcev na milijon opek, danes pa sta na milijon proizvedenih opečnih enot zaposlena le še dva delavca.
Vrednost proizvajalnih sredstev na zaposlenega je leta 1971 znaša-
Mercator v SV Sloveniji
la, po današnjih cenah, 10 tisoč dinarjev, sedaj pa znaša 1.505.000 dinarjev, kar pomeni indeks rasti 15.050.
Vsa dela so, na osnovi licitacije, oddali najugodnejšemu ponudniku po sistemu inženiringa, delovni organizaciji Biro za gradjevinar-stvo Beograd, ta pa svojim kooperantom, ki so dobavljali ali izvajali dela na gradbišču: Fabrika mašina Ivo Lola Ribar, Železnik Beograd, Dalit Daruvar, Tvomica šamota Arandelovac in drugi. Gradbena dela je izvajala gradbena operativa Ograda, betonske konstrukcije pa je izdelalo in montiralo SGP Nova Gorica. Dobavitelj tuje opreme je bila firma Lingl iz Neu Ulma v ZR Nemčiji, uvozne posle pa je opravila ljubljanska Metalka.
V srednjeročnem obdobju 1970-1975 je bil Ograd med najmanjšimi proizvajalci opeke v SR Sloveniji. V prejšnjem srednjeročnem obdobju se je že uvrščal med srednje velike proizvajalce, danes pa sodi med večje, sodobno opremljene industrjjske proizvajalce opeke.
Naložba je že doslej terjala od vseh delavcev M-IGP Ograd delovno disciplino in zaostajanje pri osebnih dohodkih. Zaupana sredstva širše družbene skupnosti jih obvezujejo, da bodo s svojim delom ustvarili pogoje za izpolnjevanje obveznosti - le tako bodo lahko upravičeno ponosni na svoje delo.
^biskali so nas udeleženci seminarja
OZN
^tjaž Marinček
Predstavniki štirih, celin v M-KZ Cerknica
ni delitvi rezultatov teh prizadevanj ter pri odločanju o ciljih, oblikovanju politike, načrtovanju in uresničevanju njihovih gospodarskih in družbenih razvojnih programov. Zaključno poročilo in priporočila tega seminarja bo moral, po proceduri svetovne organizacije, generalni sekretar OZN, Perez de Cuellar, posredovati generalni skupščini.
Udeleženci seminarja so si v nedeljo, 23. maja dopoldne ogledali Postojnsko jamo, popoldne pa so želeli videti kmetijsko zadrugo in tako se je prireditelj odločil za Mercator - KZ Cerknica. Tu sta
obiskovalce s štirih celin pričakala direktor delovne organizacije in podpredsednik cerkniške občinske skupščine, ki sta gostom predstavila občino in zadrugo, njih pa so zanimale tudi podrobnosti o našem delegatskem sistemu, o relacijah občina-republika-federacija, o sindikatu in gibanjih v njem, o vlogi ženske v sindikatu. Pretežni del vprašanj 6 kmetijstvu se je nanašal na združevanje dela in sredstev kmetov, na delitev dohodka in rizika, na delež zadruge pri proizvodnji hrane za lastno občino, pa na kreditiranje in investicijska vlaganja, na sodelovanje združe-
nega dela pri financiranju kmetijstva in podobno.
Pozneje so gostje obiskah kmetijo Rajka Modica v Ivanjem selu pri Uncu. To je usmerjena kmetija s 65 glavami živine, njen lastnik, kooperant M-KZ Cerknica pa je vključen v tamkajšnje strojne in proizvodne skupnosti. Seminari-sti so ga spraševali o krmski bazi, najemni delovni sili, hlevskem povprečju mleka, največji molz-nosti krav, o tem, kam gre meso in podobno. Po šestumem »kmetijskem« obisku v Cerknici in njeni okolici so se gostje zadovoljni vrnili v Ljubljano.
ljaVriiCankar-)evem domu v Ljub-
hiail Se ie v času od 17- do 25-toasL 0dviJal seminar OZN pod UpraJ.?111. »Sodelovanje ljudi v eHa i*a nju<<- Seminarja, ki je bil tiha ®';0^n;i*li najuglednejših me-ni dnih prireditev v Ljublja-‘HavT udeležili predstavniki 37 ter j</Ve«noina držav v razvoju) stejvja aSencij in drugih teles si-rodov °/ffai>izacije združenih na-srefai: kl 80 se v devetih dneh na 18 zasedanjih.
namen prireditve, ki hihs v. 8Wop nalog OZN, poveza-sstletJ°ko strategijo »tretjega de-^inkrv, .^azvoja«, je bil poiskati . 1 te j še oblike prostovoljne-jUdj , ern°kratičnega sodelovanja 'k?.av Ji1 razvojnih prizadevanjih ’ anic OZN, pri enakoprav-
Inšpektorji pregledovali v Mercatorju na ljubljanskem področju
Tonka Korbar
Mercator v Ljubljani
Dogovori z inšpekcijskimi službami
Zmotna so mišljenja, da si inšpekcijske službe ne želijo pogovora s strankami v postopku in ne skupnega dogovarjanja. Večina strank obravnava inšpektorja kot nadzorni organ, ki zapažanja zapiše v zapisnik, za odpravo ugotovljenih nepravilnosti izda odločbo, če nepravilnosti niso odpravljene, pa predlaga kaznovanje ali izreče mandatno kazen. Vse preveč administriranja in pisanja ter papirjev za dokazovanje z laboratorijskimi analizami, atesti, standardi itd. To je res, vendar je tako tudi predpisano! Kljub temu pa inšpektorji želijo in morajo pri podružbljanju in uve-javljanju samoupravnih pravic in dolžnosti samou-praljalcev v nekem nadzornem postopku brez dvoma upoštevati njihova stališča, predloge in znanja, ki seveda ne smejo škodovati delovnim ljudem in občanom.
Sanitarni, tržni in veterinarski inšpektorji so pregledovali trgovine, bifeje in skladišča Mercator -Rožnika, tozdov Dolomiti, Grmada in Golovec. Šlo je za redne periodične preglede, preglede po1 prijavah občanov pa tudi potrošniških svetov. Pristojnosti nadzorstva in ukrepanja se po predpisih med posameznimi inšpekcijami sicer zelo prepletajo pa tudi preveč togo ločujejo. Zaradi teh neskladij so inšpekcijske službe že večkrat predlagale spremembe, inšpektorji pa se - če je le mogoče - odločajo za teamsko delo. Ne prvič so želeli probleme reševati skupaj tudi s »kršitelji«, zato so odgovornim Mercatorja in Emone predlagali, da se pogovorijo o ugotovitvah, težavah in problemih v trgovinah in bifejih ter dogovorijo za optimalne roke in načine potrebne sanacije.
Predstavniki trgovcev so izrazili pripravljenost za sodelovanje z inšpekcijskimi službami in predvsem za usklajeno reševanje problemov. Opozorili pa so predvsem na objektivne težave, povezane s skromnimi investicijskimi sredstvi, kadrovskimi problemi in večkrat tudi slabšo kakovostjo blaga v prometu, za kar potrošniki krivijo le trgovino. Skupaj z inšpektorji so se strinjali, da je objektivne in subjektivne pogoje treba upoštevati, vendar slednje le takrat, ko ne gre za malomaren odnos do
družbene lastnine ali neizpolnjevanje dolžnosti odgovornih.
Inšpektorji so na sestanku s predstavniki Mercatorja marca in Emone aprila letos opozorili na večkrat ugotovljen neustrezen higienski režim v trgovskih lokalih in predvsem v bifejih (v sklopu trgovin), kar pričajo tudi laboratorijski izvidi odvzetih brisov na snažnost. Nadzorni pregledi so pokazali, da za neustrezen higienski režim v lokalih niso krivi le neo-sveščeni delavci, temveč pogosto tudi objektivni pogoji neustreznih sredstev, pribora in naprav za primemo opravljanje dela in vzdrževanja higienskega režima. Inšpektorji so opozorili, da se še posebno v času varčevanja vse premalo vestno sproti odpravljajo pomanjkljivosti in manjše okvare, vse preveč pa se do popolne izrabe uporabljajo naprave, delovna sredstva in pribor, kar terja nabavo novih. Verjetno ni potrebno, da inšpektor odreja beljenje prostorov, obnovo izrabljenih opleskov, oblog sten in tal. Vse prevečkrat šele on ugotovi in odredi popravilo hladilne frigotehnike, čeprav gre le za izrabljeno tesnilo vrat, zaradi katerega so v nevarnosti živila, ki niso več na ustrezni temperaturi, večja je poraba električne energije itd.
Predstavniki Mercatorja so za srečanje z inšpektorji pripravili plan konkretnih sanacijskih posegov v posamezne trgovine in zanimivo je, da se razen nekaj manjših dopolnitev ne razlikuje od programa potrebnih izboljšav, ki so ga opredelile veterinarska, tržna in sanitarna inšpekcija. Tozdi Mercatorja so zagotovih potrebna sredstva za sanacijo trgovin in v sklopu teh redkih bifejev, za odpravo nepravilnosti v večini bifejev pa denarja nimajo. Zato je bilo ob zaključku dogovorjeno, da bodo pri Mercatorju program za sanacijo trgovin dopolnili z nekaterimi parametri, na katere so opozorili inšpektorji, in z roki za realizacijo programa, izdelali pa naj bi tudi program prepotrebne sanacije bifejev v sklopu trgovin, in sicer do konca marca 1982. Inšpektorji zaradi razmer v bifejih morajo vztrajati na tem, da se njihove kuhinje sanirajo, spremenijo v razdeljeval-nice pripravljalne hrane, ali pa ukinejo. Čeprav so pri Mercatorju dali prednost izboljšavam v trgovinah, inšpektorji na podlagi izkušenj menijo, da se bo denar prej našel za bifeje.
Po dogovom s predstavniki tozdov Golovec, Dolomiti in Grmada bodo do konca letošnjega leta sanirali naslednje trgovine za prodajo živil in predmetov splošne rabe:
TOZD Golovec
-	Gregorčičeva 13
-	Trg francoske revolucije 3
-	Mestni trg 18
-	Dolsko
-	Jana Husa 3
-	Proletarska 4
-	Zadobrovška 29
Inšpektorji so predstavnike Mercatorja in Emone posebej opozorili na problematiko bifejev v. sklopu trgovin. Najprej se je težko opredeliti, ali je bife le okrepčevalnica kot gostinski lokal ali je obrat družbene prehrane za terenske delavce pa tudi samske občane. Lažje je obravnavati (in se zagovarjati), zakaj ti lokali oz. njihove kuhinje vedno ne izpolnjujejo določb pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih gostinskih obratov iz leta 1975. Kuhinje pogojev za pripravo hrane ne izpolnjujejo, v večini primerov presegajo predmet poslovanja, saj nudijo tehnološko zahtevne jedi.
- V Horjulu in Kozarjah - v obeh krajih je sicer predvidena gradnja novih trgovin do konca srednjeročnega obdobja, vendar bodo v letu 1982, zaradi dotrajanosti lokalov, opravljena najnujnejša sanacijska dela.
TOZD Grmada
-	Trg komandanta Staneta 6
-	Celovška 104
-	Titova 89
-	Tomačevo
bilo 748, nesnažnih pa 410. Na jedilnih krožnikih, priboru in čašah so bili ugotovljeni kontaminenti fekalnega izvora 37-krat. Na kuhinjski posodi, delovnih sredstvih in delovnih površinah (deske za rezanje termično obdelanega mesa) pa so bili ugotovljeni kontami-nanti fekalnega izvora 34-krat. Tudi roke zaposlenih pri delu z živili so bile nesnažne v 4 primerih. Izvidi so potrdili upravičenost opozoril inšpektorjev, da plastične krpe ne sodijo v obrate družbene prehrane, ker so skoraj vselej ugodno gojišče mikroorganizmov in se težko dezinfecirajo. Potrjujejo tu-
dno gojišče mikroorganizmov in njihova uporaba spet onesnaži že umite roke.
Po podrobnejši obravnavi vseh nepravilnosti v kuhinjah bifejev je ugotovljeno, da je potrebno sanirati in v sklopu sanacijskega programa ovrednotiti predmet poslovanja bifejev:
TOZD Golovec: Pokopališka 36 - Proletarska 4
TOZD Dolomiti:
- Dolenjska 53 -Rožna dolina IX/17
Inšpektorji so tudi predstavnike Emone, kot že nekajkrat vse svoje »stranke«, skušali prepričati, daje stalno prisoten inšpekcijski nadzor odveč, če se vodstveni kadri OZD, posebno pa še samoupravni organi in interne strokovne službe zavedajo samoupravne odgovornosti v dobro delovnih ljudi in občanov ter varovanja njihovega zdravja in socialne varnosti. Inšpekcijske službe nikakor ne bodo dopuščale, da bi bil zaradi malomarnega in neodgovornega dela nekaterih ogrožen potrošnik pa tudi prizadet higiensko osveščeni in prizadevni delavec. Inšpektorji so se zavzeli tudi za to, da bi v vseh primerih, kjer ne bodo zaradi objektivnih okoliščin mogoče nepravilnosti odpraviti, pa bo ogroženo zdravje potrošnikov, delovna organizacija sama zmanjšala ali opustila predmet poslovanja vse dotlej, dokler ne bo opravljena sanacija ali rekonstrukcija. V nasprotnem primeru bo sicer morala pristojna inšpekcijska služba izdati upravni ukrep.
Nastopamo razcapani
O naši kakovosti ali nekakovosti pričajo tudi zunanja obeležja prodajaln, ka lor so izveski, nalepke in druga oprema prostorov. Nekateri so že na zunaj, na prvi pogled zanemarjeni. Ko se vozimo po Štajerskem in Pomurju, pa tudi na Dolenjskem in drugod, celo v.Ljubljani, neredko srečujemo na izložbenih oknih zastarele in obledele nalepke, ki pričajo o naši zanemarjenosti. V imenu pometanja pred svojim pragom bomo začeli sistematično objavljati posnetke z imeni reprezentanta.
Uredništvo
Inšpektorji tudi v poslovalnicah Emone ugotavljajo preširok predmet poslovanja, splošno problematično hrambo in pripravo delikatesni izdelkov zaradi nezadostne in pogosto dotrajane opreme, ob interni tržni in sanitarni kon-troli preveč nepravilnosti, že tako skromna skladišča pa so zapolnjena s prodajnimi artikli (od posode do robcev), ki jih zaradi zaslužka prodajajo ne škodo živil.
di, da je za higienizacijo rok edino ustrezna papirnata brisača za enkratno uporabo, lahko je tudi manjša, dosti dražja tekstilna brisača, vendar samo za enkratno uporabo! Tekstilne, običajno mokre brisače za večkratno uporabo, so po laboratorijskih izvidih ugo-
TOZD Grmada:
-	Rožanska 2
-	Titova 351
-	Celovška 99
-	Celovška 104
-	Černetova 23
-	Derčeva 29
-Trg komandanta Staneta 6.
V Emoni so povedali, da zaradi gradnje novega prodajnega centra v Novih Jaršah denarja nimajo preveč. Za letos tako predvidevajo manjše sanacije - zamenjavo dotrajane opreme, hladilne tehnike, najnujnejša popravila prostorov oz. redno vzdrževanje v trgovinah na Galjevici, Slomškova 6, Hubadova 18, Gogalova, Celovška 435, Celovška 163 in delno (vitrine) na Celovški 63. Po dogovoru z inšpektorji pa naj bi do 1. maja pripravili program sprememb v kuhinjah bifejev - sanacija, preureditev v razdeljevalno kuhinjo, ali ukinitev.
(Iz Mesečnega informatorja Uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane)
Obveščanje v kolektivih
Jože Rozman
Kako do virov za obveščanje?
(Sanacija zadnjih dveh poslovalnic je obsežnejša, zato se bodo sanacijska dela verjetno podaljšala v leto 1983).
»Ni in ni prispevkov! Zato je pogosto vprašanje, kaj objaviti, še pogosteje pa se vprašujem, komu je obveščanje namenjeno. Zagotovo vam, delavci in kmetje naše delovne organizacije.« Takole v uvodniku prve letošnje številke Poročevalca M-Agrokombinata iz Krškega razmišlja njegov urednik Jože Černoša, mi pa to izrabljamo kot povod za razmišljanje o glasilih temeljih organizacij.
Jelka iz Hrastnika. V njem vsakič objavijo uresničenje plana in izračun vrednosti točke po poslovnil1 enotah za pretekli mesec ter sklepe samoupravnih organov, občasno pa še prispevke o pomembnejših dogodkih v organizaciji ib izven nje. Zanimivo pa bi bilo zvedeti, ah bralci morda pogrešaj? komentar, razlago tabel, primerja; ve številk s prešnjimi meseci. M1
TOZD Dolomiti
-	Gerbičeva 49
-	Jeranova 24
-	Cesta na Brdo
-	Rožna dolina IX/17
-	Brdo, cesta na Bokalce 9 (zaradi obsežnejših del pri adaptaciji bodo v letu 1982 pripravljeni vsi dokumenti, v prvem trimesečju 1983 pa bo preureditev
Odveč je na tem mestu govoriti o zakonitih pravicah do obveščenosti, bolj nas zanima, kakšne težave imajo uredniki z urejanjem in izdajanjem glasil v osnovnih organizacijah. Najprej, uredniki so bolj ali manj priložnostno, saj je ure-
IS/I NAŠ
R GOSTINEC
00 hoteli gostinstvo
TOZD Hrastnik oetica
Moški in časopisi
Dedec od 20 do 30 let je kot dnevni 1; izhaja oziroma vzhaja vsak dan, včasih celo v dveh ali treh izdajah. Od 30 do 40 let je kot poltednik, od 40 do 50 tednik, od 50 do 60 štirinajstdnevnik od 60 dalje mesečnik, okrog 70. leta pa posebna izdaja.
Dovtip je iz krogov blizu informacij - povedala ga je sodelavka redakcije DELA Iča.
Finančno ovrednoten načrt izboljšave bifejev v sklopu trgovin naj bi zagotovil izpolnitev strokovnih norm za predmet poslovanja, ki ga imajo bifeji. Inšpektorji so večkrat opozorih na izvide brisov, ki potrjujejo neprimernost kuhinj in opreme za tehnologije priprave hrane tako široke izbire. V bifejih Mercatorja so inšpektorji odvzeli 1158 brisov na snažnost s čistih površin. Snažnih brisov je
dnikovanje, največkrat je to kar pisanje cele številke, le dodatek, običajno popoldanski in večerni, k njihovemu osnovnemu delu. Povsod tam, kjer v glasilih ne želijo objavljati le tabel in sklepov samoupravnih organov, ampak se trudijo, da so dogodki, sklepi, dosežki, uspehi in neuspehi novinarsko obdelani, to je vsaj komentirani, razširjeni kot družbeno pomembni, primerjani skratka napisani tako da so zanimivi tudi za bralce, ki ni iz te organizacije, tam so želje pogosto v nasprotju z možnostmi.
Da ni vedno pravega časa, je treba upoštevati, da pa ni pravih piscev, ne bo držalo. Brez skromnosti povejmo, da je marsikdo med na-
mi sposoben napisati kaj več kot le sklep, da lahko zabeleži dogodek na družbeno zanimiv način, v njem najde tisto, kar je zavezujoče tudi zame in zate. Ne pozabljamo, da so interna glasila namenjena predvsem najbolj nujnemu obveščanju v delovnih okoljih, da seznanijo vse delavce s sklepi samoupravnih organov in s poslovnimi rezultati, nekaj pa je med njimi takih, ki to raven uspešno presegajo.
V uredništvo redno dobivamo Jelšine Informacije, ki izhajajo običajno ob četrtletjih, ker obširno, strokovno in hkrati razumljivo komentirajo poslovne uspehe in neuspehe; potem vsak mesec dobimo Naš gostinec, glasilo tozda
jih. Nikakor ne smemo mirn Agrokombinatovega Porečeva ca, ki izhaja posebej za kmete 1 ^ kooperante ter posebej za delavc^ delovne organizacije. Lani sni našteli 7 številk prvega in °se, j drugega, saj izhajata po	,
oziroma tako, da so kmetje °... 0. ščeni o vsem potrebnem za nji*1 vo delo.
Ker tudi v drugih organizacij izdajajo glasila, pa jih zaenkrat
ne dobivamo, naj to velja tu poziv za pošiljanje.
di ^
Mercator - 4l[t*nkDmltltUit “
'fijr Poročevalec

Naši mladinci v Beogradu
Beno Mlakar - TOZD Grosist
Pred kratkim se je v postojnskem tozdu grosist upokojilo več njihovih delavcev, zato so v temeljni organizaciji organizirali priložnostno slovesnost. Predsednik sindikata, Peter Marinšek, je v krajšem nagovoru izrekel priznanje upokojenim delavcem, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in uspehom naše DO ter jim v spomin in zahvalo podelili knjižna darila. Foto T. Vrhovec
Zaključne slovesnosti ob izročitvi štafete mladosti, 25. maja na stadionu JLA v Beogradu, smo se udeležili tudi štirje mladinci iz postojnskih tozdov M-Na-
Prvo nadaljevanje študijske teme o minulem delu
Koščak Franc - DSSS
Pojem minulega dela
V naši vsakodnevni praksi se, vsaj pri večini delovnih ljudi, v združenem delu pojem »minulo delo« razume zelo ozko. Delavci si pod tem pojmom največkrat predstavljajo le leta delovne dobe in del svojih Pravic, ki jih na podlagi tega pridobijo pri delitvi osebnih dohodkov, in še to velikokrat enostavo, po določeni progresivni lestvici, brez vsakršnih podrobnejših meril
Nedvomno je tudi to eden od vidikov problema minulega dela, vendar pa je s stališča kategorije minulega dela, kot elementa razširjene reprodukcije, drugotnega pomena.
Minulo delo je v svojem širšem pomenu tisti del vrednosti, ki ga delavci ali družba izločajo kot akumulacijo za razširjeno reprodukcijo, v °zkem podjetniškem in širšem družbenem pomenu. Ustava definira J^inulo delo kot »sredstvo za razvoj in razširjanje materialne baze dela«, £ar nedvomno kaže na pravo in zelo pomembno bistvo te ekonomske kategorije.
5. mercatoriada, letne športne igre delavcev in združenih kmetov ter učencev v gospodarstvu in upokojenih delavcev sozda Mercator,
Postojna 82
Sergej Peternost - DSSS
nosa.
V Beograd smo odpotovali s posebnim vlakom in smo tja prispeli na dan mladosti, 25. maja zjutraj. Najprej smo obiskali hišo cvetja na Dedinju, kjer smo se poklonili spominu predsednika Tita. Nato smo hoteli obiskati muzej 25. maj, vendar žal ni bil odprt, zato smo se odpravili na ogled našega glavnega mesta, ker večina od nas še ni bila v Beogradu.
Približno ob petih popoldne smo se, v pričakovanju velike slovesnosti, zbrali pred stadionom JLA, ki je bil, zelo velik in lep, že pripravljen za začetek prireditve.
Prireditev se je začela točno ob 20. uri in je trajala približno uro in pol. Na stadionu se je zbrala nepregledna množica mladih ljudi, ki so prišli iz cele Jugoslavije, da bi proslavili svoj praznik in se poklonili svojemu velikemu vzorniku in učitelju, tovarišu Titu. Prireditev je bila enkratno doživetje, ki
V letošnjem letu je čast in obenem dolžnost za
Ni potrebno'posebej poudarjati, da je razširjena reprodukcija v šir- prireditev letne mercatohade doletela naŠO delovno
pomenu dejansko cilj oziroma celo smoter delovanja človeka nasploh, saj si skozi način razširjanja svoje materialne osnove ustvarja Pogoje za ohranitev sebe kot individuuma in vrste kot take.
Iz povedanega v našem dosedanjem ekonomskem razvoju obstojajo Kot ekonomska kategorija, le da se je drugače imenovalo ali pa se je v Pogojih centralističnega vodenja gospodarstva nekako skrivalo v sploš-Pern gospodarskem potencialu države, zaradi česar je bilo delavcem več manj odtujeno.
Kardelj pravi, da se je sprejel termin »minulo delo« predvsem tudi 23radi tega, »da bi tako poudarili, da akumulacija ni nobena posebna ®Konomska kategorija, marveč je vrednost, ustvarjena s tekočim delom delavcev, v katerih rokah se spaja upravljanje tekočega in minulega dola, to je, da delavec zavestno upravlja ne samo svoje tekoče delo, Piarveč da zavestno gospodari s tistim delom ustvarjene vrednosti, ki se podlagi družbene lastnine produkcijskih sredstev neizogibno po-družblja in služi za razširjanje materialne baze združenega dela in družbe v celoti.« (E. Kardelj: Svobodno združeno delo, Državna založba Hubljana 1978).
v nekem smislu lahko minulo delo primerjamo s kategorijo presežne Rednosti v kapitalističnih pogojih gospodarjenja, kar prav tako kaže na Pomembnost tega dela novoustvarjene vrednosti, saj nam je znano, da :e Presežna vrednost (in skozi njo profit) eden od pomembnih stimula-orjev kapitalističnega gospodarstva in si ga praktično prisvaja ter z Prn upravlja kapitalist, največkrat le po kriterijih profitne interesnosti.
P°men »minulega dela« kot ekonomske kategorije razširjene reProdukcije
Minulo delo je tudi za naš družbeno-ekonomski sistem izredno po-embna realna kategorija. Da smo ta problem še posebej izpostavili ob ^Prejemu zadnje ustave in zakona o združenem delu, je bilo več v?ro-te°V 9sPovnr problem je v ustvarjanju pogojev za to, da bo delavec v giJd^liui organizaciji združenega dela lahko usmerjal in kontroliral Planje ter porabo tudi minulega dela. Ko se minulo delo spremeni v sr> rU^bljena sredstva, moramo preprečiti, da se kot odtujen kapital ne temeni v sredstva vladavine nad delavcem, ampak.da se trajno Preminja v pogoje in sredstva delavčevega živega dela, s katerim sam sti aV^a razPolaga» seveda v določenih odnosih medsebojne odvisno-dej2 ^ru6iiru delavci v združenem delu. Socializem mora omogočiti žlvavskemu razredu, da bo do popolnosti razpolagal z rezultati svojega in minulega dela, kajti le tako bo preprečil proizvajalcu ekonom-ben ahenacii° (odtujitev) in ga postavil v sredo gospodarskega in druž-ega upravljanja, kar mora biti cilj socializma in komunizma.
(nadaljevanje v naslednji številki)
organizacijo, postojnski Mercator-Nanos. Prv zato smo ustanovili častno predstavo z Miranom Goslarjem na čelu, organizacijski komite s predsednikom Mirkom Vaupotičem, komisijo za tekmovanje z vodjem Iztokom Mislejem ter ostale potrebne komisije.
Mercatoriada se je odvijala 5. junija v postojnskem športnem parku. Začela se je ob 7. uri z zborom ekip, otvoritveno slo vestnostjo in pozdravnim govorom predsednice Skupščine občine Postojna in predsednika korša. Po končanih uvodnih formalnostih so se ob osmih, z majhno zamudo, pričela tekmovanja v dvanajstih panogah. Skupaj je sodelovalo več kot 1.000 športnikov in športnic iz 27 organizacij združenega dela v sestavu Mercatorja.	,
Po množičnosti sta na mercato-riadi prednjačili delovni organizaciji M-Izbira Panonija in M-Nanos. Največ ekip je sodelovalo v kegljanju, in sicer kar 30, sledili pa so mali nogomet s 23 ekipami, namizni tenis z 22 ekipami, košarka s 14 ekipami, šah in plavanje s po 15 ekipami itd.
Središče športnih dogajanj je bil postojnski športni park, kjer sta delovala vodstvo tekmovanja in razglasna postaja. Tudi ostala tekmovanja, tako na primer šah, košarka, namizni tenis in balinanje, so se odvijali v neposredni bližini, tekmovalke in tekmovalci v plavanju pa so morali v 35 kilometrov oddaljeno Lipico pri Sežani, ker bazen v Jamski restavraciji še ni končan.
si ga vsak mladinec lahko le želi. V tej manifestaciji se je resnično pokazala moč in enotnost naših narodov in narodnosti ter samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije.
Slovesnost je dosegla vrhunec, ko je zadnji nosilec štafete, Ciril Zaplotnik, izročil predsedniku ZSMJ štafetno palico s pozdravi celotne jugoslovanske mladine.
Vzdušje je bilo res enkratno in proslava se je zaključila z enotno in odločno zaobljubo, da bomo mladi še naprej hodili po poti, ki jo je začrtal tovariš Tito.
Po končani manifestaciji smo se, precej utrujeni, a srečni in zadovoljni, odpravili proti železniški postaji, kjer nas je že čakal vlak, ki nas je odpeljal domov.
Letošnja prireditev ob dnevu mladosti nam bo, štirim mladinkam in mladincem M-Nanosa, ostala v trajnem spominu.
voritev z nošnjo zastave. Foto Silvo Čuk
Za prehrano tekmovalcev in ostalih sodelujočih je bilo dobro poskrbljeno ob športnem parku. Delavci hotelskega podjetja Jama iz Postojne so priprvili okusen pasulj z mesom, ki je šel vsem sodelujočim v slast.
Razglasitve rezultatov so potekale sprotno, ob koncu posameznih tekmovanj. Razglasitveni ceremonial se je odvijal strogo formalno. Medalje so podeljevali vodje panog, ob zvokih fanfar in ob sodelovanju treh brhkih deklet v narodnih nošah.
Tekmovanja so se začela v lepem vremenu, vendar jih je okrog poldneva zmotila manjša ploha. Ta ni vplivala na potek tekmovanj, saj je kmalu spet posijalo sonce in vsem vrnilo dobro voljo in tekmovalni duh.
Tekmovalci v tenisu so bili po številu v manjšini, po času tekmovanja pa so prednjačili, saj so zadnji končali s športnimi boji. Kot zanimivost naj povemo, da je zadnjo tekmo v tenisu odigral generalni direktor, Miran Goslar, ki je zasedel-4. mesto.
Ob zaključku opisa poteka letošnjih letnih športnih iger moramo ugotoviti, da je tudi ta, tako kot vse ostale štiri letne mercato-riade, v celoti uspela. Število tekmovalcev je bilo veliko, organizacija tekmovanja pa dobra. Pogoji tekmovanja so bili, zahvaljujoč novemu športnemu parku, od-'-lični.
Ob 18. uri je bila v obeh Jamskih restavracijah večerja za vse udeležence, nato . pa v stari Jamski restavraciji razglasitev ekipnih rezultatov s podelitvijo prehodnega pokala, ki ga je tudi letos prejela ptujska delovna organizacija Mer-cator-Izbira Panonija. Sledila je zabava s plesom do poznih večernih ur.
Z organizacijo 5. mercatoriade smo pridobili veliko izkušenj, ki jih bomo lahko posredovali bodočemu prireditelju, obenem pa bomo lahko opozorili na vse pomanjkljivosti in napake, ki so se letos pripetile. Nasvidenje na zimski mercatoriadi 83!
Pravnik svetuje
Kakšne ukrepe je mogoče izreči delavcu v disciplinskem postopku zaradi kršitve delovne dolžnosti?
Določla o disciplinski odgovornosti najdemo v Zakonu o združenem delu (člen 193. do 204.), v Zakonu o delovnih razmerjih (člen 148v do 157) in v Pravilniku o disciplinski in odškodninski odgovornosti.
Predno konkretno odgovorimo na postavljeno vprašanje, moramo pojasniti, da se disciplinski postopek vodi izključno na ravni tozda oziroma delovne skupnosti. Vsak tozd oziroma delovna skupnost ima lahko svojo disciplinsko komisijo, lahko pa tudi izvolijo skupno disciplinsko komisijo na ravni delovne organizacije. V naši delovni organizaciji imamo že tretjo mandatno dobo skupno disciplinsko komisijo.
Ukrepi, ki se delavcu lahko izrečejo v disciplinskem postopku, so:
-	opomin,
-	javni opomin,
-	razporeditev na druga dela in naloge za dobo enega leta,
-	denarna kazen in
-	prenehanje delovnega razmerja.
Izvršitev ukrepa prenehanja delovnega razmerja oziroma denarnih kazni se lahko odloži za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta. To pomeni, da pri tem delavcu ne preneha delo niti mu ni treba plačati denarne kazni, če v času preizkusa ne stori ponovno hujše kršitve delovne dolžnosti. V nasprotnem primeru komisija prekliče pogojno izrečeno izvršitev ukrepa in delavcu preneha delovno razmerje oziroma mora plačati ustrezno denarno kazen.
Moram poudariti, da skupna disciplinska komisija Mercator-Nanosa v praksi ni uporabila ukrepa denarne kazni, da pa je večkrat uporabila pogojno izvršitev ukrepa, zlasti pri prenehanju delovnega razmerja.
V bodoče bi bilo vsekakor potrebno uporabljati denarno kazen kot disciplinski ukrep, saj iz prakse v drugih delovnih organizacijah izhaja, da je to učinkovito sredstvo, ki vpliva na kršitelja bolj učinkovito kot drugi ukrepi, ima preventivni učinek in s tem doseže namen kaznovnja.
Sergej Patemost
8. STRAN	JUNIJ ’82		MERCATOR
-			
Nanosove
vesti
Prihod v Postojno in posnetek za spomin. Foto Kancijan Hvastija
Rezultati
Mali nogomet: 1. M-Agrokombinat, Krško, 2. M-Velepreskrba, TOZD Grosist, Lj., 3. M-Rožnik 2, Lj., 4. M-Velepreskrba, TOZD Hladilnica, Lj., 5. M-Rožnik 3, Lj., 6. M-Hoteli gostinstvo, TOZD Ilirija, Lj., 7. M-KK Sevnica, 8. M-Potroš-nik, Lenart, 9. M-Nanos 1, Postojna, 10. M-Sadje zelenjava, Lj., 11. M-Izbira Panonija, Ptuj, 12. M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje, 13. M-Univerzal, Lendava, 14. M-Nanos, TOZD Preskrba, Portorož, 15. M-Trgoavto, Koper, 16. M-Rožnik 1, Lj., 17. M-Medna-rodna trgovina, Lj., 18. M-Velepre-skrba, TOZD TMI, Lj., 19. M-Na-nos 2, Postojna, 20. M-Velepreskr-ba, TOZD Standard, Novo mesto in 21. M-Rudar, Idrija.
Košarka: 1. M-KGZ Sora, Žiri, 2. M-Nanos, Postojna, 3. M-Agro-kombinat, Krško, 4. M-Rožnik 1, Lj., 5. M-Preskrba, Krško, 6. M-Sadje zelenjava, Lj., 7. M-Sloga, Gornja Radgona, 8. M-Rožnik 2, Lj., 9. M-Izbira Panonija, Ptuj, 10. M-Velepreskrba, TOZD Grosist, Lj., 11. M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje, 12. M-Tehna, Lj., 13. Delovna skupnost SOZD + M-Intema banka, Lj. in 14. M-Ru-dar, Idrija.
Balinanje: 1. M-Nanos 1, Postojna, 2. M-Pekama Grosuplje, 3. M-Nanos 2, Postojna, 4. M-Velepreskrba, TOZD Grosist, Lj., 5. M-Sadje zelenjava, Lj. in 6. M-Sloga, Gornja Radgona.
Vlečenje vrvi: 1. M-Agrokombinat, Krško, 2. M-Ižbira Panonija, Ptuj, 3. M-KK Sevnica, 4. M-Sloga, Gornja Radgona, 5. M-Rožriik, Lj. in 6. M-Nanos, Postojna.
Šah: 1. M-Rožnik 1, Lj., 2. M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje, 3. M-Izbira Panonija 1,
Ptuj, 4. M-Nanos, Postojna, 5. M-KK Sevnica, 6. M-Univerzal, Lendava, 7. M-Izbira Panonija 2, Ptuj, 8. M-Rožnik 2, Lj., 9. M-Zarja, Ormož, 10. M-Velepreskrba, TOZD TMI, Lj., 11. M-Rožnik 3, Lj., 12. M-Rožnik 4, Lj., 13. M-Sloga, Gornja Radgona, 14. M-Rožnik 5, Lj. in 15. M-Hoteli gostinstvo, TOZD Ilirija, Lj.
Namizni tenis - moški: 1. M-Agrokombinat, Krško, 2. M-Izbira Panonija 2, Ptuj, 3. M-Sloga, Gornja Radgona, 4. M-Sadje zelenjava, Lj., 5. M-Zarja, Ormož, 6. M-Velepreskrba, TOZD Standard 3, Novo mesto, 7. M-Nanos, TOZD Preskrba, Portorož, 8. M-KK Sevnica, 9. M-Konditor, Lj., 10. M-Rožnik 2, Lj., 11. M-Velepreskrba, TOZD Standard 2, Novo mesto, 12. M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje, 13. M-Emba, Lj., 14. M-Izbira Panonija 1, Ptuj, 15. M-Mednarodna trgovina, Lj. in 16. M-Rožnik 4, Lj.
Namizni tenis - ženske: 1. M-Mednarodna trgovina 1, Lj., 2. M-Mednarodna trgovina 3, Lj., 3. M-Izbira Panonija, Ptuj, 4. M-Mednarodna trgovina 2, Lj., 5. M-Rožnik, Lj., 6. M-Velepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto, 7. M-Slo-ga, Gornja Radgona.
Streljanje - moški ekipno: 1. M-KK Sevnica, 2. M-Izbira Panonija 2, Ptuj, 3. M-Sadje zelenjava, Lj., 4. M-Agrokombinat, Krško, 5. M-Rožnik 1, Lj., 6. M-Rudar, Idrija, 7. M-Hotel gostinstvo, TOZD Sremič, Krško, 8. M-Izbira Panonija 1, Ptuj, 9. M-Mednarodna trgovina, Lj., 10. M-Tehna, Lj., 11. M-Nanos, TOZD Preskrba, Portorož, 12. M-Sloga, Gornja Radgona, 13. M-Nanos 3, Postojna, 14. M-Velepreskr-ba, TOZD TMI, Lj., 15. M-Rožnik 2, Lj., 16. M-Velepreskrba, TOZD
Standard, Novo mesto, 17. M-Na-nos 2, Postojna, 18. M-Potrošnik, Lenart, 19. M-Nanos, TOZD Op-skrba, Čaber, 20. M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje in 21. M-Velepreskrba, TOZD Grosist.
Streljanje - ženske ekipno: 1. M-Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič, Krško, 2. M-Sloga 1, Gornja Radgona, 3. M-Izbira Panonija, Ptuj, 4. M-Agrokombinat, Krško, 5. M-Sloga 2, Gornja Radgona, 6. M-Velepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto, 7. M-Mednarodna trgovina, Lj., 8. M-Rudar, Idrija, 9. M-Rožnik 2, Lj., 10. M-Potrošnik, Lenart in 11. M-Rožnik 1, Lj.
Kegljanje moški: 1. M-Hoteli gostinstov, TOZD Ilirija, Lj., 2. M-Velepreskrba, TOZD Grosist 1, Lj., 3. M-Univerzal, Lendava, 4. M-Velepreskrba, TOZD Grosist 2, Lj., 5. M-Nanos 1, Postojna, 6. M-Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič, Krško, 7. M-Velepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto, 8. M-KK Sevnica, 9. M-VElepreskrba, TOZD TMI, Lj., 10. M-Izbira Panonija 1, Ptuj, 11. M-Sadje zelenjava, Lj., 12. M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje, 13. M-Kondi-tor, Lj., 14. M-Nanos, TOZD Op-skrba, Gaber, 15. M-Pekama Grosuplje, 16. M-Rožnik 4, Lj., 17. M-Izbira Panonija 2, Ptuj, 18. M-Rožnik 1, Lj., 19. M-Nanos 3, Postojna, 20. M-Rožnik 3, Lj., 21. M-Pekama Grosuplje 2, 22. M-Sloga, Gornja Radgona, 23. M-Emba, Lj., 24. Delovna skupnost SOZD + M-Inter-na banka, Lj., 25. M-Potrošnik, Lenart in 26. M-Mednarodna trgovina, Lj.
Kegljanje ženske: 1. M-Zarja, Ormož, 2. M-Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič, Krško, 3. M-Rožnik 1, Lj., 4. M-Rožnik 3, Lj., 5. M-Hoteli gostinstvo, TOZD Ilirija, Lj., 6. M-Sadje zelenjava, Lj., 7. M-Konditor, Lj., 8. M-Univerzal, Lendava, 9. M-Izbira Panonija, Ptuj, 10. M-Nanos, TOZD Preskrba 1, Portorož, 11. M-Rožnik 6, Lj., 12. Delovna skupnost SOZD + M-In-tema banka, Lj., 13. M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje, 14. M-Emba, Lj., 15. M-Rožnik 2, Lj., 16. M-Sloga, Gornja Radgona, 17. M-Rožnik 5, Lj.’, 18. M-Velepreskrba, TOZD Grosist, Lj., 19. M-Rožnik 4, Lj., 20. M-Potrošnik, Lenart, 21. M-Nanos, TOZD Preskrba 2, Portorož in 22. M-Nanos, Postojna.
Kros - moški ekipno: 1. M-KK Sevnica, 2. M-Izbora Panonija, Ptuj, 3. M-Sadje zelenjava, Lj. in 4. M-Sloga, Gornja Radgona.
Kros - moški posamično, skupina A: 1. Stane Gregorič, M-Sa-dje zelenjava, Lj., 2. Vojko Rav-šelj, M-Nanos, TOZD Trgovina,
Organizacijski komite in posamezne komisije, zadolžene za izvedbo letošnih letnih iger, so imeli v zadnjih dneh priprav veliko dela, predvsem pri usklajevanju podrobnostL Fot® Tomaž Vrhovec
^ a’*nanje je šport, s katerim se po doseženih rezultatih v postojnski občini lahko Cuk81'*0’ kar <*okaza*a tudi ekipa M-Nanosa z osvojitvijo prvega mesta. Foto Silvo
Priprave na tekmovanja in na celotno prireditev so od za to zadolženih delavcev M' Nanosa terjale precej dela. Na posnetku je nekaj članov organizacijskega odbora, 1 Iztokom Mislejem na čelu, med zadnjimi priprvami, dan pred pričetkom prireditve, na postojnskem stadionu. Foto Tomaž Vrhovec
Postojnčani so, kot gledalci ali kako drugače, živeli z mercatoriado. Foto Kancijan
Rakek, 3. Janez Imperl, M-KK Sevnica in Janez Horvat, M-Izbira Panonija, Ptuj, 5. Ivan Kocbek, M-Sloga, Gornja Radgona, 6. Savo Mutič, M-VElepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje, 7. Janez Penca, M-Velepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto, 8. Martin Mirt, 9. Dušan Žužek, oba M-Sadje zelenjava, Lj., 10. Darko Matoše-vič, M-Sloga, Gornja Radgona, 11. Ivan Tarčar, M-Velepreskrba, TOZD Lj., 12. Marjan Mohar, M-Agrokombinat, Krško, 13. Milan Žohar, M-Izbira Panonija, Ptuj, 14, Stanislav Zgonc, M-Velepreskrba, TOZD TMI, Lj., 15. Jože Polhe, M-Velepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto, 16. Zdravko Nagode, M-Rožnik, Lj., 17. Milan Justin, M-Velepreskrba, TOZD TMI, Lj., 18. Mijo Car, M-VElepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto, 19. Pavel Lupet, M-Univerzal, Lendava, 20. Franc Petek, M-Izbira Panonija, Ptuj 21. Peter Pungartnik, Delovna skupnost SOZD + M-Interna banka, Lj., 22. Marjan Granič, M-Agrokombinat, Krško in 23. Tone Podgorelec, M-Velepreskrba, TOZD TMI, Lj.,; skupina B: 1. Alojz Zalašček, M-KK Sevnica, 2. Franc Rožič, M-Nanos, Postojna, 3. Roman Planec, M-Izbira Panonija, Ptuj, 4. Jože Zadnik, M-Sadje zelenjava, Lj., Ivan Bricelj, M-Na-nos, Postojna, 6. Alojz Trstenjak, M-Izbira Panonija, Ptuj, 7. Mihael Brežnik, M-Sloga, Gornja Radgona, 8. Anton Vencelj, M-Pekama
Prireditev je po ozvočenju zelo rutinirano komentiral Oskar Ščuka. Foto Kancijan Hvastija
Grosuplje, 9. Anton Janžekovec, M-Izbira Panonija, Ptuj, 10. Stane Accetto, M-Mednarodna trgovina, Lj;, 11. Drago Pisek, M-Agrokombinat, Krško in 12. Rade Popovič, M-Pekarna Grosuplje; skupina C: Alojz Rupnik, M-Mednarodna trgovina, Lj., 2. Jože Mihelič, M-Emba, Lj., 3. Lado Čarman, M-Velepreskrba, TOZD Hladilnica, Lj., 4. Stane Polovič, M-Agrokombinat, Krško, 5. Stanislav Planec, M-Izbi-ra Panonija, Ptuj, 6. Ivan Mlakar, M-KK Sevnica, 7. Anton Košir, M-Rožnik, Lj., 8. Slavko Weissen-bach, M-Sadje zelenjava, Lj., 9. Tone Miklič, M-Rožnik, Lj. in 10. Alojz Gomzi, M-Sloga, Gornja Radgona.
Kros - ženske ekipno: 1. M-Izbi-ra Panonija, Ptuj, 2. M-Sloga, Gornja Radgona, 3. M-Nanos, Postojna in 4. M-Mednarodna trgovina, Lj. Kros - ženske posamično, skupina A: 1. Marinka Jugovec, M-Izbira Panonija, Ptuj, 2. Darja Kačič, M-Preskrba, Krško, 3. Ivanka Brenčič, M-Rožnik, Lj., 4. Anica Dornik, M-Preskrba, Krško, 5. Marija Čeh, M-Sloga, Gornja Radgona, 6. Branka Čeh, M-Izbira Panonija, Ptuj, 7. Marija Puhar, M-Sloga Gornja Radgona, 8. Ljubica Mum, M-Velepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto, 9. Jožica Beribak, M-Preskrba, Krško, 10. Karla Simonšek, M-Agrokombi-nat, Krško, 11. Duša Pozerec, M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet,
Kočevje, 12. Edita Žiberna, M-Na-nos, Postojna, 13. Vesna Pasatič, M. Sadje zelenjava, Lj., 14. Irena Gnezda, M-Nanos, Postojna, 15. Zinka Luzar, M-Velepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto, 16. Nada Gasič, M-Sloga, Gornja Radgona, 17. Majda Lešnik, M-Mednarodna trgovina, Lj., 18. Miranda Blatnik, M-Nanos, TOZD Preskrba, Portorož, 19. Marinka Zajc, M-Sadje zelenjava, Lj., 20. Marija Benko, M-Sloga, Gornja Radgona,
21.	Helena Ragulje, M-Velepreskr-ba, TOZD Trgopromet, Kočevje in
22.	Tatjana Bohar, M-Nanos, TOZD Preskrba, Portorož; skupina B: 1. Štefka Kocuvan, M-Sloga, Gornja Radgona, 2. Zdenka Ščuka, M-Nanos, Postojna, 3. Ana Kapun, M-Emba, Lj., 4. Danica Kocjančič, M-Nanos, Postojna, 5. Marija Ber, M-Izbira Panonija, Ptuj, 6. Maša Višnjar in 7. Sonja Dolinšek, obe M-Mednarodna trgovina, Lj., skupina C: 1. Lizika Versič, M-Izbira Panonija, Ptuj, 2. Marija Grosman, M-Mednarodna trgovina, Lj., 3. Zinka Gospodarič, M-Nanos, Postojna, 4. Tilka Posega, M-Nanos, Postojna, 5. Darja Strašek, M-Emba, Lj., 6. Lojzka Tot, M-Šloga, Gornja Radgona in 7. Zlata Vasle, M-Nanos, Postojna-
Plavanje - moški ekipno:!. M-Sloga, Gornja Radgona, 2. M-Na-nos, Postojna, 3. M-Agrokombinat, Krško in 4. M-Rožnik, Lj.
Plavanje - moški posamično, skupina A: 1. Zlatko Sormaz, M-
Tekmovalec iz koprskega Mercator-Tr- Pri moških se je v krosu pomerilo preko 50 goavta si je priboril srebro. Foto Matjaž tekmovalcev v treh starostnih skupinah. Marinček	Foto Matjaž Marinček
	MERCATOR
	
Start moških v krosu, skupina A. Foto Kancijan Hvastija
Še posebno prijetno je bilo zvečer za tiste, ki so prejeli priznanja, ža dobro počutje in razpoloženje pa imajo zaslugo tudi postojnski gostinci, ansambel Metronomi in vsi tisti, ki so se znali po mnogih organizacijskih problemih in napornih športnih bojih razveseliti v krogu sodelavcev Jugoslavije v malem. Besedilo Tomaž Vrhovec, foto Pavle Požar
Sloga, Gornja Radgona, 2. Igor Antončič, M-Nanos, Postojna, 3. Marko Bokal, Delovna skupnost SOZD + M-Intema banka, Lj., in Željko Kaljančič, M-Agrokombi-nat, Krško, 5. Slavko Grosman, M-Sloga, Gornja Radgona, 6. Bojan Topolovec, M-Izbira Panonija, Ptuj, 7. Marjan Detoni, M-Nanos, Postojna, 8. Srečko Hrženjak, M-Izbira Panonija, Ptuj in Jože Miklavčič, M-Rožnik, Lj.; skupina B: 1. Jože Ribarič, M-Sloga, Gornja Radgona, 2. Andrej Vrabič, M-Izbira Panonija, Ptuj, 3. Dušan Pa-ravinja, M-Mednarodna trgovina, Lj., 4. Drago Pisek, M-Agrokombi-nat, Krško, 5. Vlado Omahen, 6. Jože Snoj, oba M-Rožnik, Lj., 7. Sergej Bertok, M-Nanos, Postojna, 8. Mitja Zega, Delovna skupnost SOZD -t- M-Intema banka, Lj., 9. Metod Logar, M-Konditor, Lj., 10. Nande Gornik, M-Mednarodna trgovina, Lj., 11. Jože Zadnik, M-Sadje zelenjava, Lj., 12. Marjan Sitar, M-Izbira Panonija, Ptuj in 13. Janez Novak, M-Nanos, Postojna; skupina C:l. Slobodan Milinkovič, M-Nanos, Postojna, 2. Ivan Jakopec, M-Mednarodna trgovina, Lj., 3. Armando Olivo, M-Rožnik, Lj., 4. Tomaž Škufca, M-Mednarodna trgovina, Lj., 5. Marjan Salovec, M-Agrokombinat, Krško, 6. Franjo Hojs in 7. Janko Puklavec, oba M-Sloga, Gornja Radgona.
Plavanje - ženske ekipno: 1. M-
Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič, Krško, 2. M-Mednarodna trgovina, Lj., 3. M-Sloga, Gornja Radgona in 4. M-Nanos, Postojna,
Plavanje - ženske posamično, skupina A: J. Branka Škafar, M-•Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič, Krško, 2. Jelka Manko, M-Sloga, Gornja Radgona, 3. Milena Štorman, M-Izbira Panonija, Ptuj, 4. Silva Kujundžič, M-Sloga, Gornja Radgona, 5. Helena Rugelj, M-Ve-lepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje, 6. Ksenija Heric, M-Mednarodna trgovina, Lj. in Heda Kralj, M-Izbira Panonija, Ptuj, 8. Darja Pungerar, M-Sadje zelenjava, Lj., 9. Brigita Gombač, M-Sloga, Gornja Radgona, 10. Silva Po-pat, 11. Darinka Rajgal in 12. Anica Pec, vse M-Nanos, Postojna;
Vsi rezultati so se stekali v informacijsko pisarno, kjer so tudi sodniki urejali svoje zapiske. Foto Matjaž Marinček
Razpoloženi navijači so mnoge panoge naredili še bolj privlačne! Foto Matjaž Marinček
Plavalke in plavalci so se pomerili v bazenu hotela Maestoso v Lipici. Foto Matjaž Marinček
Ena od tekmovalnih disciplin je bila tudi vleka vrvi. Na posnetku so tekmovalci M-Nanosa in po njihovih obrazih je moč sklepati, da je bilo merjenje moči težko. Foto Silvo Čuk
Skupna uvrstitev ekip
3.
4.
5.
6.
9.
10.
1.	M-Izbira Panonija, Ptuj
2.	M-Rožnik, Ljubljana M-Agrokombinat, Krško M-Kmetijski kombinat Sevnica M-Nanos, Postojna M-Sadje zelenjava, Ljubljana
7.	M-Sloga, Gornja Radgona
8.	M-Hoteli gostinstvo. TOZD Sremič, Krško M-Hoteli gostinstvo, TOZD Ilirija, Ljubljana M-Velepreskrba. TOZD Grosist, Ljubljana
11.	M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje
12.	M-Univerzal, Lendava
13.	M-Velepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto
14.	M-Zarja, Ormož
15.	M-Nanos, TOZD Preskrba, Portorož
16.	M-Konditor, Ljubljana
17.	M-Mednarodna trgovina, Ljubljana
18.	M-Velepreskrba, TOZD TMI, Ljubljana
19.	M-Potrošnik, Lenart
20.	M-Rudar, Idrija
21.	M-Pekarna Grosuplje M-KGZ Sora, Žiri
M-Velepreskrba, TOZD Hladilnica, Ljubljana M-Emba, Ljubljana
M-Interna banka + Delovna skupnost SOZD M-Nanos, TOZD Oskrba, Cabar M-Tehna, Ljubljana M-Preskrba, Krško M-Trgoavto, Koper
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28. 29.
Točke 144 118 104 97 96 93 87 87 67 65 63 59 48 47 42 38 36 36 25 22 20 20 18 17 16 16 15 10 7
Navdušenje Ptujčanov ob končni razlasitvi ekipnega zmagovalca. Foto Matjaž Marinček
Po končanih tekmovanjih so se tekmovalci in ostali udeleženci 5. mercatoriade zbrali J Jamski restavraciji, kjer se je v prijetnem vzdušju končala letošnja mercatoriada. Fd Silvo Čuk
skupina B: 1. Sonja Dolinšek, M-Mednarodna trgovina, Lj., 2. Branka Prepeluh, M-Rožnik, Lj., 3. Ed-ka Petrič, M-Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič, Krško, 4. Bidojka Veljak, M-Nanos, Postojna, 5. Mimica Lajevec, M-Izbira Panonija, Ptuj, 6. Elica Starovasnik, M-Sloga, Gornja Radgona in 7. Neva Rebec, M-Nanos, Postojna; skupina C: 1. Zinka Gospodarič, M-Nanos, Postojna, 2. Ana Škafar, M-Mednarodna trgovina, L j., 3. Lojzka Škafar, M-Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič Krško in 4. Tinca Svenšek, M-Sloga, Gornja Radgona.
Tenis - moški: 1. Alojz Kotah Delovna skupnost SOZD + terna banka, Lj., 2. Čehovina, * Trgoavto Koper, 3. Peter Škerl vaj, M-Tehna, TOZD Investa, in 4. Miran Goslar, Delovna sk^P nost SOZD + M-Intema bank Lj.
CifO'
Penis - ženske: 1. Marija an, M-Mednarodna trgth .p-, 2. Sonja Vidic, Delovna sk a st SOZD + M-Intema ban^.
3. Majda Lešnik, M-Medn^
* trgovina, Lj. in 4. TatLj?
A ugu v n Id,	lil -T.
kša, Delovna skupnost •=>	.
vl-Interna banka, Lj.	M
Skrb sindikata za bolne sodelavce
Kristina Antolič — Mo izbira Panonija, Ptuj
Nanosove
vesti
Humana pomoč	Pogoji letovanja v počitniških
sodelavcem	prikolicah na otoku Pagu
Delavci, člani sindikata smo zadolženi, da vodimo evidenco in obiske pri sodelavcih - staležnikih v naši delovni organizaciji združenega dela. Tako po tritedenskem bolniškem staležu obiščemo delavca na domu ali tam, kjer trenutno prebiva. To delo opravijo Predstavniki osnovne organizacije ZS in ožji sodelavci.
Na podlagi 116. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in sredstev iz sklada skupne porabe v ta namen nabavimo skromno darila, ki ga °b tej priliki izročimo delavcu.
Po nedavnem obisku pri delav-ou tozda Maloprodaja so obisko-valci ugotovili, da je delavcu potrebna še drugačna pomoč. O tem je razpravljal izvršni odbor osnovne organizacije zveze sindikatov tozda Maloprodaja in predlagal, da se delavcu odobri finančna in niaterialna pomoč za tritedensko zdravljenje v Laških Toplicah. Delavec je štiri ure invalidsko upokojen, že skoraj leto dni pa je tudi v bolniškem staležu zaradi kompli-eiranega zloma noge. Niti njegov niti družinski dohodek ne zadoščata za pokrivanje vseh izdatkov zdravljenja v Toplicah, zato so mu
Sindikalni izleti že v maju
Kristina Antolič - M-izbira Panonija, Ptuj
*
Vse bolj smo si odtujeni
po sklepu sindikata ter odbora za skupna kadrovska vprašanja in družbeni standard nabavili garderobo in mu za čas bivanja v zdravilišču odobrili žepnino. Prav tako so mu' organizirali prevoz tja in nazaj.
Po vrnitvi domov se je ta tovariš oglasil pri predsedniku sindikata in dejal: »Ne najdem besed, s katerimi bi se zahvalili za tako humano delo, zato mi prosim dovolite, da se preko glasila Mercator iskreno zahvalim izvršnemu odboru sindikata in vodstvu tozda Maloprodaja za vsestransko pomoč, ki mu je bila nudena ob zdravljenju v Toplicah. Še toliko bolj sem vesel sedaj, ko sem ugotovil, da je bila pomoč v podobni obliki nudeni tudi drugim našim delavcem.«
To je bila le ena od humanih akcij delavcev sindikata tozda Maloprodaja in prepričani smo, da se bodo takšne akcije še nadaljevale.
Osnovne organizacije Zveze sindikatov delovne organizacije Mercatpr-Izbire Panonija so letos že v mesecu maju organizirale eno in dvodnevne sindikalne izlete.
.. Enodnevnega izleta se je udeležbo okrog 170 delavcev, kar je le iZ odstotkov vseh zaposlenih. Iz £tuja so odpotovali v Kumrovec, Ner je bil ogled rojstne hiše tova-Tita ter Doma borcev NOV in Radine Jugoslavije. Tu so si ude-eženci izleta ogledali film o delu Z1 življenju predsednika Tita. Na-Prei jih je pot vodila proti Stubici, . ior so si ogledali spomenik Matiji .Gubca, znamenito lipo in mu-e3- Med potjo so postali še pri galeriji Antona Avgustinčiča ter adaljevali v Stubiške Toplice, za-^al pa jih je tudi spominski Park Trebče in izkopanine krapin-bega pračloveka.
Udeležence dvodnevnega izleta
je pot vodila v Škofjo Loko, kjer so si ogledali grad in muzej ter druge zanimivosti tega kraja, potem pa še obredli Idrijo, Postojno, Portorož in Piran.
Na organizacijo izleta ni bilo pripomb, pač pa so te padale na množičnost. Vse pogosteje ugotavljamo, da za sindikalne izlete nimamo več časa in da nam niso več zanimivi. Vedno in povsod se najdemo' eni in isti, pa naj bo to na sindikalnem izletu, pri športnih igrah, pri raznih praznovanjih ali kje drugje. Tisti, ki ostajajo doma, se ne zavedajo tega, da lahko le z množičnostjo prispevamo k boljšemu počutju in večji složnosti kolektiva.
S strani Republiškega sekretariata za ljudsko 'obrambo je naša delovna organizacija dobila v najem tri počitniške prikolice pod določenimi pogoji. Eden od teh je, da smo v primeru naravne ali druge hude nesreče dolžni na poziv Republiškega štaba za civilno zaščito ali Republiškega sekrataria-ta za ljudsko obrambo v 24 urah pripeljati stanovanjske prikolice na določeno zbirno mesto.
Stanovanjske prikolice, in sicer:
-	2 tip 450/82 - a 4 ležišča,
-	1 tip 305 SL/82 - 3 ležišča,
so locirane na otoku PAG, v campingu STRAŠKO pri Novalji. Camping STRAŠKO je II. kategorije in posluje v sklopu KOMPASA Ljubljana.
Dnevna cena za uporabo počitniške prikolice (ne glede na število oseb) znaša za delavce DO NANOS 340,00 din, za tuje uporabnike pa 450,00 din.
Uporabniki plačajo še turistično takso, ki znaša skupaj z zavarovanjem, dnevno po osebi 11,50 din, otroci do 7 let starosti pa plačajo samo zavarovanje v višini 1,50 din dnevno.
Počitniške prikolice so opremljene z vsem potrebnim za bivanje in gospodinjstvo (posoda, jedilni pribor, miza, stoli, hladilnik 50 lit., predšotor, odeje, vzglavniki), uporabnik pa mora sam zagotoviti rjuhe, prevleke za vzglavnike, krpe za posodo, brisače in čistila.
Terminski plan je izdelan za 10-dnevno bivanje, 1 da pa je predviden za vožnjo.
PLAN KORIŠČENJA -	10
IZMEN
1.	izmena 18. 6. - 28. 6.
2.	izmena 28. 6. - 8. 7.
3.	izmena 8. 7. - 1(3. 7.
4.	izmena 18. 7. - 28. 7.
5.	izmena 28. 7. - 7. 8.
6.	izmena 7. 8. - 17. 8.
7.	izmena 17. 8. - 27. 8.
8.	izmena 27. 8. - 6. 9.
9.	izmena 6. 9. - 16. 9.
10.	izmena 16. 9. - 26. 9.
Uporabniki počitniških prikolic dobijo ključe v recepciji campinga STRAŠKO, kjer jih tudi zadnji dan bivanja oddajo do 10. ure.
Ob prevzemu ključev v recepciji predložijo uporabniki prijavnico, osebno izkaznico in plačajo turistično takso. V prijavnici, ki jo bo izdala kadrovska služba MERCA-TOR-NANOS, DS SKUPNIH SLUŽB v Postojni, morajo biti vpisane vse osebe, ki bodo letova-
le v počitniški prikolici - tudi dojenčki. O tem vodijo delavci campinga strogo kontrolo in v primerih, ko dobijo v campingu neprijavljeno osebo, ukrepajo (denarne kazni, prijava LM).
Počitniške prikolice so oštevilčene z številkami: 1, 2 in 3 ter opremljene z nalepkami MERCATOR - NANOS.
Kako pridemo do Novalje -campinga STRAŠKO?
Z osebnim vozilom: peljemo se skozi Rijeko, mimo Bakra, Kraljeviče, Senja in pridemo do trajekta JABLANAC (177 km). Vožnja s trajektom do NOVALJE (1 uro). Od tu do campinga (cesta je ozna-- čena) STRAŠKO 7 km.
zašel na levo, pride do nudističnega campinga).
Kaj je vse v campingu? Zelo velik market, restavracija, polnilnica za plin, zdravstvena ambulanta in drugo.
Novalja, ki je od campinga Straško oddaljena 7 km, je zelo prijetno in lepo obmorsko mesto.
Obveza vseh uporabnikov počitniških prikolic pa bo, da se bodo strogo ravnali po hišnem redu, ki ga bodo prejeli ob odhodu, predvsem pa uporabljati počitniško prikolico in inventar kot dobri gospodarji.
Komisija za upravljanje počitniškega doma
Prijavnica
za letovanje v počitniški prikolici na otoku Pag
1. PRIIMEK IN IME ................................
zaposlen v TOZD oziroma DSSS....................
stanujoč ........................ ul. št.
štev. osebne izk ........ , izdane od SO , dne
2. ZAKONEC IN DRUGI
priimek in ime	št. os. izk. izdane od SO, dne
3. OTROCI
priimek in ime	dan, mesec in leto rojstva
4. LETOVANJE PRIJAVLJAM ZA CAS
od .................................. do
ali
od ................................. do
Obvezno izpolniti oba možna datuma.
5.	Rok prijave takoj.
6.	Prijavnice sprejema KADROVSKA SLUŽBA DS SKUPNIH SLUŽB MERCATOR-NANOS Postojna.Datum
Podpis prijavljenca
Kako vozijo trajekti?
JABLANAC - NOVALJA
1.7.-31.8.	5.30 h
29.5.-12.9.	7.15 h 9.45 h
13.00 h 16.30 h petek, sobota, nedelja, vsak dan 12. 6. - 12. 9. 19.00 h	
NOVALJA -JABLANAC	
29.5.-12.9.	8.30 h
.	6.00 h
■v	11.30 h 15.00 h
petek, sobota, nedelja, vsak dan 12. 6. - 12. 9.	1,7.45 h
1.7.-31.8.	19.00 h
Ne glede na zgornji urnik, bo v primerih navala trajekt vozil vsako uro.
In kakšne so cene za trajekt?
Za osebno vozilo in voznika 266,00 din, po osebi pa 57,00 din.
Z avtobusom: odhod avtobusa z Avtobusne postaje Rijeka ob 14.00 h, prihod v Straško - izpred recepcije ob 17.30 h.
Kje so locirane počitniške prikolice MERCATOR-NANOS? Od recepcije proti campingu prva cesta desno do mini golfa, in zopet desno. Tu nekje so. (Če bo kdo
flvrOR: Bizoak
-	Pa ne da se spet pogajajo?
-	Verjetno so ugotovili, da jih vojni stroški in žrtve več stanejo kot so Falklandski otoki vredni...
Nanosove
vesti
Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik priloge Sergej Patemost (telefon: (067) * 21-441) - Tisk ČGP Delo - Naklada 12.000 izvodov
Mercator v SV Sloveniji
Mipovci v Arandelovcu
Kristina Antolič - M-Izbira Panonija, Ptuj
Na poti prijateljstva
V petek, 11. junija je na 1.400 kilometrov dolgo pot v Arandelovac; k pobratenemu kolektivu Industrije Elektroporcelana in h trgovski organizaciji Kolektiv, odrinila 45-članska delegacija delavcev ptujske M-Izbire Panonije.
Lep, sončen dan je bil. Na avtobusu je bilo vroče in soparno, vendar nas to ni motilo, saj smo nestrpno pričakovali snidenje s pri-jetelji, še posebej tisti, ki smo tokrat prvič potovali v Arandelovac.
Ob pol šestih zvečer smo prispeli na dogovorjeno mesto, pred hotel Staro zdanje v Arandelovcu, kjer so nas pričakali pedstavniki Industrije Elektroporcelana.
Naj zapišem nekaj podatkov o mestu, ki smo ga obiskali. Arandelovac leži 80 kilometrov od Beograda, v srcu Sumadije. Letos praznuje 123-letnico; po ukazu kneza Miloša je mesto leta 1858 dobilo ime. Ima 20.000 prebivalcev, znano pa je predvsem po turističnih, kulturnih, naravnih, zgodovinskih in športnih centrih tega dela Srbije.
V centru mesta je eden največ-jih parkov, Bukovička Banja. Meri .40 hektarov, zasajen pa je s prekrasnim cvetjem in grmičevjem in poln skulptur iz belega marmorja in spehajalnih poti. Tu je kneževa dvorana, v kateri je v času vladanja kneza Miha j la zasedala skupščina Srbije, v današnjem času pa tu prirejajo razne koncerte, poroke in podobno.
Industrija Elektroporcelana je od mesta oddaljena 5 kilometrov. Predstavniki tega kolektiva so nam naslednjega dne, v soboto, pokazali proizvodne prostore. Tovarna zaposluje preko 2.000 delavcev, od katerih je približno 40 odstotkov nekvalificiranih. V njej
je. O delu in življenju narodnega heroja je govoril Djordje Pešič, ki nam je bil to popoldne in tudi naslednjega dne vodič. Kasneje smo si ogledali še vinsko klet.
Čeprav smo bili nekoliko utrujeni, tega nismo želeli pokazati našim ljubeznivim gostiteljem, ki so nam pripravili obširen program ogledov znamenitosti tega kraja in tudi zabave. Še isti večer so nam gostitelji Elektroporcelana pripravili večerjo v tovarniškem obratu družbene prehrane. Po pozdravnem govoru obeh predsednikov konferenc sindikata smo izmenjali spominska darila. Ob zvokih narodnega ansambla tega kolektiva
je njihova folklorna skupina zaplesala kolo in kmalu je glasba tudi nas pritegnila na plesišče.
Po nekaj urah spanja so nas naslednjega dne odpeljali v Kragujevac, na ogled spominskega muzeja 21. oktober in spominskega parka. Spomeniki, slike in besede govore o najstrašnejšem in/najbolj surovem streljanju Šumadincev med narodnoosvobodilno vojno. 21. oktobra 1941 je bilo ustreljenih 7.000 ljudi tega mesta, od tega 300 učencev, 18 učiteljev in 15 otrok od osmega do dvanajstega leta starosti. Marsikdo med nami je s solzami v očeh zapušča Kragujevac.
Iz Kragujevca nas je pot peljala še v Topolo, ki leži na prometni magistrali med Beogradom in Kragujevcem. Topola je znana po narodni revoluciji, predvsem pa po njenih herojih NOV. Ogledali smo si še mavzolej dinastije Kara-dorevičev v Oplencu; ta slovi po znamenitih mozaikih, ki so kopije fresk srbskih cerkva in samostanov.
Bližal se je čas odhoda, slovo od prijateljev, znancev in tovarišev. Ob pesmi »Jugoslavija« in plesu kola smo se razšli. Avtobus je počasi krenil izpred hotela Staro zdanje proti Ptuju, mi pa smo zapeli »Druže Tito mi ti se kunemo...«
Po položitvi venca pred spomenik Dušana Petroviča-Šaneta posluša delegacija M-Izbire Panonije pripoved Djordje Pešiča o revolucionarnem delu Šumadincev. Foto Kristina Antolič
Naslednje leto bo v Pomurju organizator M-Univerzal
Jože Makovec - M-Sloga, Gornja Radgona
Športne igre delavcev v trgovini v Pomurju
proizvajajo porcelanske izolatorje vseh vrst. Pred kratkim so zamenjali stari način dela, z modernizacijo opreme pa so tudi prešli na proizvodnjo izolatorjev za nadzemeljske vode visoke napetosti. Svoje proizvode izvažajo v države Evrope, Amerikč, Azije in Afrike.
Še pred ogledom tovarne so se športniki pomerili v športnih disciplinah, v katerih so sodelovali tudi predstavniki trgovske organizacije Kolektiv. Športne igre so se odvijale v malem nogometu, šahu, kegljanju in pikadu. Ne bom pisala o tem, kdo je bil boljši, saj ni pomembno zmagati, temveč sodelovati.
Zatem smo bili gostje trgovske organizacije Kolektiv, kjer je predsednica konference sindikata M-Izbire Panonije, Alenka Kolarič, izročila generalnemu direktorju, Nikoli Gavriloviču, sliko Ptuja. Predstavniki tega kolektiva so predstavili svojo organizacijo in izrazili željo po ponovnem sodelovanju med obema delovnima organizacijama. Gostje smo prejeli komplet značk ob njihovi 20-let-nici.
Popoldne smo obiskali tudi spomenik narodnega heroja Dušana Petroviča-Šaneta, kjer so predstavniki sindikata naše delovne organizacije položili venec in cvet-
V soboto, 12. junija je bilo v Ljutomeru srečanje trgovskih organizacij Pomurja.
Kljub temu, da je zjutraj deževalo, smo se zbrali v lepem številu. Svoje sposobnosti in moči smo pomerili v malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Posebnost je bila »prleška dirka«.
Čeprav smo se vsi dobro zavedali, da niso glavni namen srečanja rezultati na športnem področju, temveč medsebojno spoznavanje in izmenjava izkušenj, smo vsi tekmovalci dali od sebe vse moči, ki smo jih premogli. Tudi navijačev, ki so z vpitjem in ploskanjem bodrili svoje športnike, je bilo precej. Udeleženci iz naše delovne or-
ganizacije so se posebej izkazali v namiznem tenisu in ženske v streljanju, nekoliko manj uspešni pa gmo bili v malem nogometu in kegljanju.
Po končanem športnem srečanju je bila svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in pokalov.
Končna uvrstitev je bila naslednja: 1. Potrošnik Murska Sobota, 2. Vesna Ljutomer, 3. Mercator-Sloga Gornja Radgona in 4. Mer-cator-Univerzal Lendava.
Organizator je poskrbel tudi za prijetno razpoloženje. Naslednje leto bo organizator športnih iger delavcev v trgovini v Pomurju Mercator-Univerzal Lendava.
10-letnica ptujske blagovnice
V mesecu avgustu bo minilo že deset let od pričetka poslovanja blagovnice na Ptuju, ki predstavlja največji trgovinski objekt v ptujski občini. V tozdu Maloprodaja, pa tudi v sami blagovnici že tečejo priprave na proslavitev 10-letnice. Predvsem želijo urediti vhod v Pepsi bar, nekoliko povečati oddelek samopostrežbe in tako spremeniti lokacijo nekaterih drugih oddelkov. Odpraviti bo treba še nekaj aranžerskih del in izložbe urediti tako, da bodo opozarjale na jubilej. Pripravljajo še športna tekmovanja in piknik za vse delavce blagovnice, izdati pa želijo tudi jubilejne PVC vrečke iz značke. Besediko in foto Kristina Antolič
Ribolov na prihodnji letni mer catoriadi ?
Kristina Antolič — M-Izbira Panonija, Ptuj
Velik uspeh Mipovih ribičev
Konec meseca maja je bilo organizirano 3. tekmovanje v lovu rib s plovcem za prvaka Mercator-Izbire Panonije in ekipnega prvaka med temeljnimi organizacijami združenega dela v sestavi delovne organizacije M-IP.
V lepem, sončnem popoldnevu se je v gramozni jami v Tržcu zbralo 13 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo organizirano v okviru Ribiškega društva Ptuj, ki je pomagalo pri kontroli pravilnega lova rib in pri izračunavanju doseženih rezultatov.
Naslov prvaka M-IP je že drugič zapored osvojil Adolf Hvalec iz tozda Veleprodaja s 1.550 točkami, drugi je bil Jože Lovrenčič iz tozda Maloprodaja s 1.225 točkami in tretji Dušan Horvat iz tozda Veleprodaja s 1.025 točkami. Ekipno je zmagal tozd Maloprodaja s 3.200 točkami, druga je bila ekipa tozda Veleprodaja z 2.925 točkami in tretji tozd Zaščita s 1.925 točkami.
Na sindikalnem prvenstvu za pokal Gorenja je sodelovalo 12 ekip iz delovnih organizacij ptujske občine. Naša DO je sodelovala z dvema ekipama. Prva ekipa, v kateri so bili prvi trije z domačega teknfiovanja - Adolf Hvalec, Jože Lovrenčič in Dušan Horvat, je osvojila 1. mesto in prejela prehodni pokal. Imela je samo štiri negativne točke, zato je prejela dve
Mercator v SV Sloveniji
Najuspešnejši mipovci v športnem ribolovu.
zlati plaketi in srebrno medalj0 . sektorsko uvrstitev posam02 kov.
Druga ekipa, v kateri so bili ^ že Ogrizek, Vekoslav Lašič in ^ p jan Strašek, je dosegla 4. mes imela 21 negativnih točk.
Ribiči M-Izbire Panonije Pr^r>' gajo, naj bi se športna pan°Cj $° bolov uvrstila med panoge, na letnih mercatoriadah. da to športno panogo pogre® i
Pogovor s predsednico osnovne	Poezija iz naših vrst
organizacije	----------------------
Predstavljamo Janeza Bevka
Jožica Bizjak - M-Kmetijski kombinat Sevnica
Mladinci na pomoč v proizvodnjo in na kmetije
Po nekaj letnem premoru je v delovni organizaciji Mercator-KK Sevnica zopet zaživelo delo mladinske organizacije. Od 329 članov kolektiva je skoraj polovica mladincev, vendar se sestanka udeležuje le nekaj najaktivnejših članov.
Na svojih srečanjih, ki so dva-'vat mesečno, obravnavajo aktualna družbenopolitična dogajanja doma in v svetu, redno spremljajo tudi rezultate poslovanja v delovni organizaciji, pa tudi o nadaljnjem delu teče beseda.
2e kmalu po ustanovnem sestanku so mladinci izkazali pozor-Uost vsem zaposlenim ženam v kolektivu, ko so jim ob osmem Uiarcu stisnili roko in poklonili droben šopek cvetja in ročno izdelano vizitko.
Mladinci so aktivni in priskočijo na pomoč tudi pri delu v proizvodnih konicah. Tako so letos organizirali akcijo sajenja jablan in °vijanja hmelja. S prisluženim denarjem pa bodo organizirali strokovno ekskurzijo.
Med vsem mladinci je najbrž najprizadevnejša predsednica Ire-
Mercator v Posavju
na Klenovšek, ki sem jo poprosila Za kratek razgovor.
Kdo je dal pobudo za sklic Ustanovnega sestanka mladinske nnffanizacije?
Pobudo so dali mladi, ki'so bili aktivni v že prej delujoči osnovni Organizaciji, ki pa je zaradi odhoda predsednika in namestnika ne-nala delovati. Tudi želje vseh za-n°slenih so bile, da bi začela mladina aktivno delovati.
Kaj, meniš, je vzrok majhne Udeležbe na sestankih?
Sestankov se veliko število mladi ne udeležuje zaradi prevelike ddaljenosti od Sevnice, kjer so .e.stanki. Vseeno pa aktivno delu-1° po osnovnih organizacijah v , l°jem kraju. Nastaja tudi pro-oru pravočasnega obveščanja, opravlja svoja dela in naloge °sti mladih na terenu in v proi-dj^dnji. Večina nas je iz kmečkih .ružin, kjer so nujno potrebne pri-roke tudi v popoldanskem
v S čim ste poskušali pritegniti krog mladih v svoje vrste?
v ^rudimo se, da bi nas bilo vedno d, pa ne zaradi števila, ampak ia- Organiziramo tudi izlet, ki
naj bi bil predvsem spoznavalni, pa tudi o nadaljnjem delu osnovne organizacije bi se dogovorili. Pri
organizaciji nam je priskočila na pomoč tudi delovna organizacija s finančnimi sredstvi. Veseli smo, da imajo posluh za naše delo in težave vsi zaposleni.
Kaj meniš glede nadaljnjega dela osnovne organizacije?
Nalog smo si zadali veliko, a ne smejo ostati le na papirju. Se naprej želimo pomagati TOZD Proizvodnja pri obiranju jabolk in ostalih večjih delih. Prav tako želimo pomagati ostarelim pri delu na njihovih kmetijah.
Tudi na športnem in kulturnem področju se nameravamo bolj udejstvovati.
Razmišljamo tudi o glasilu, ki bi bilo sestavljeno iz prispevkov zaposlenih.
Radi bi priredili tudi družabna srečanja z mladimi iz drugih osnovnih organizacij v naši občini in izven nje.
Sestajali se bomo še naprej dvakrat mesečno, še naprej bomo pripravljali referate, tako strokovne kot družboslovne narave. Tudi v priprave na XI. kongres ZSMS smo se aktivno vključili.
Dela je veliko, moramo ga vestno in resno opravljati, saj nam družba zaupa, pokazati pa moramo, da smo vredni imena »Titova mladina«
Hvala za razgovor, pa obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
Upor proti suženjstvu civilizacije
»Motijo ga negativne posledice industrializacije, ne more se sprijazniti s tem, da potrošniška mrzlica dela iz predmetov kult, da se ljudje ženejo le za statusnimi simboli...« S to oznako je predstavljen v prilogi Dolenjskega lista z dne šestega maja 1982, naš delavec v Železnini tozda Metlika (DO Mercator-Rožnik), Janez Bevk.
Janez Bevk je po rodu iz Novega mesta, kjer je bil rojen pred 21 leti. Šolo za prodajalce je končal v Brežicah in se zaposlil v Mercatorjevem tozdu Metlika. »S poezijo se resneje ukvarja od leta 1977«, pove sam. Objavljal je v Mladih potih, Razmerjih, Prizmi. Z Rudolfom Vlašičem je izdal dve pesniški zbirki z značilnim naslovom »Halucinacija pod belimi brezami« (1977) in »Halucinacije št. 2«-
Mercator na Dolenjskem
(1981). Je urednik literarnega dela mladinskega glasila Razmerja. Naj spregovori skozi verze:
Jani Bevk Jg
tf-
I:	Bili smo na tolikih poteh
v ogledalu in konzervi Si res obvladal poslanstvo in se spremenil
Glej - in ti gledaš - tako so te učili ne moreš mimo zgodovine Nekega jutra potrkajo na tvoja vrata plazilci sedanjosti in ti ponižno vrnejo abecedo Takrat boš spregovoril v svojem jeziku Nekdo bo dolgo nosil zastavo spominjal te bo na deda in otroštvo puščal bo sledi da bi ti videl in pisal bo globoko v skale tvoje ime Ha, tedaj boš dolgo smešno mrtev kot gospa v zelenem jutru
V	desantu na možgansko skorjo si v igri zmote
II. Za ponovno uničenje teatra ti nadenejo novo ime Misli se že od kamene dobe praznijo v tišini norcev Igra ostane in se nadaljuje
V	kvadratnem blišču -Evropa potopljena v otroštvo strupa prazni mestne ulice
Se bomo visoko smejali se bomo globoko za vedno Na drugi strani poti do mene si in nekoč bom uničil tvojo pesem Ko me ubiješ s pomočjo narave postaneš heroj
Hej evropa kaplja hladne vode solza in gnus
Poslovili smo se od Jureta Vuka
Iz tozda. Golovec, Ljubljana
Vzornik
in
pedagog
Prav je, da se spomnimo tudi skromnih ljudi in sodelavcev, kakršen je bil naš Jure Vuk. Minilo je že več mesecev,odkar smo se poslovili ob njegovem grobu. Zastopnik tozda Golovec je orisal njegovo težko mladost med fašističnim zatiranjem, kar mu je narekovalo, da je postopal z učečo se mladino z izvirnimi prijemi; sicer odločen in strog, toda hkrati blag in pravičen, da je iz njega odsevala očetovska toplina.
Do konca svojega dela je ostal zagnan, vnet organizator in zvest socialistični samoupravni poti. Tako je prispeval svoje delež, da so se hitreje razvijali samoupravni odnosi povsod tam, kjer je mogel vplivati s svojim mentorstvom. Dosegel je primeren odnos do organizacije dela in odgovornosti, da so izpolnjevali sprejete delovne naloge zlasti pri humani vzgoji mladih kadrov. Bistvena in odločna napotila mladim so bila: medsebojna vzajemnost, vztrajnost pri delu, spretnost, poštenost in rodo-Ijubnost. Z vidika vseh teh lastnosti je poslovna enota, v kateri je bil dolga leta poslovodja, žela vidne
IjjPokojila se je Minka Tomc
fr
°lektiv tozda Investa Ljubljana
vrednote, ki jih je poosebljala, ostanejo
sJ\red nedavnim so se sodelavci v tozdu Investa iz ^ stava Mercator-Tehne poslovili od delavke, ki je * fired ustanovitelji tega tozda, ko je bil v letu 1963 je V*.110vljen Zavod za poslovne objekte. Minka Tomc fir rned pionirji in ostala zvesta ter postala duša Pooseblja kontinuiteto razvoja temeljne orga-0d afC^e Zvesta. Kolektiv temeljne organizacije se je tovarišice Tomčeve poslovil tudi z naslednjimi Sedami:
Rektor ^VzaJ^mir,
vzgojili oba svoja otroka v prizadevna člana naše družbe, kar vam lahko le zavidamo.
V svojem prostem času med tednom in marsikatero nedeljo ste namesto med domačimi preživeli za delovno mizo. Na svoje delo ni-
ste bili nikoli ljubosumni. Prizadevali ste si, da bi se vsakdo izmed nas kar največ naučil. Bili ste dobra pedagoginja in naša materinska prijateljica. Vaše razlage so bile jasne in preproste, takšne, kakršni ste bili vi sami. K vam smo se zatekali s svojimi problemi. Razvozlati ste pomagali tudi marsikateri osebni problem. Včasih sc bili to življenjski koraki in nekajkrat ste vi sami opravili prve.
Mercator v Ljubljani
Žal nam je, da vaše izkušnje z' ljudmi niso bile tako dobre, ker se dobro ne vrača vselej z dobrim.
Šele pred kratkim ste šli na brezskrben dopust, saj vsa leta niste poznali 14-dnevnega oddiha. Vedno ste se ^čutili dolžno podjetju in včasih ste to pričakovali tudi od nas. Pogrešali vas bomo in upamo, da se še ne bomo ločili, ker vas bomo še zelo potrebovali.
Zahvaljujemo se vam za vaše nesebično delo in se hkrati opravičujemo za neljube dogodke, ki se včasih primerijo. Bili so lepi, a tudi grenkih ni manjkalo. - Vaši sodelavci.«
Ah si ne bi bilo vredno v življenju prizadevati za takšno sodbo tudi o nas?
uspehe in mladi kader, ki ga je s tako vnemo nesebično vzgojil, vse to nadaljuje.
Kmalu po vojni mu je bila zaupana odgovorna naloga vodenja Potrošniške zadruge, nato pa v očini Moste poverjeništvo za trgovino in preskrbo.
Od leta 1952. je bil poslovodja v poslovni enoti Miklošičeva 34, ki jo je uspešno vodil do konca.
Njegovo neutrudno in zavedno delo sega tudi čez okvire poklicnega dela. Posebno zaupanje in spoštovanje sodelavcev in krajanov si je pridobil s svojim mentorstvom, z delovno zglednostjo in vedrino, kot predsednik DS Trgovskega podjetja Emona, TOZD Emona in tozda Golovec v sestavu Mercator-Rožnika.
Vlival je vero, da bomo z marljivim in poštenim delom premagah vse težave za drugačen in boljši svet, za prave človeške odnose. V srcih številne trgovske mladine in vseh sodelavcev je spomin nanj neizbrisen.
Sodelavci tozda Golovec, Ljubljana, Miklošičeva 34

Novost iz ponudbe Lekove kozmetike
£0tsk{xrfh^
Mile Bitenc
Aktivni šamponi KLAS
Bi radi odšli na prijeten izlet ali dopust? Marsikdo prav zadnji trenutek razmišlja, kam bi šel. Lepo in prijetno je lahko marsikje, Radenci pa ponujajo še nekaj več... So blizu prometnih poti severovzhodne Slovenije, pa vendar odmaknjeni od hrupa.
ne livade in vinorodni grički, ki so Deit pomeni osvežitev s petimi ra-znani po dobri vinski kapljici, zličnimi okusi: oranž, citro, gfape-
Gozdovi so bogati z divjadjo in fruit, jabolko in cola.
tudi lovci tam pridejo na svoj račun.
Mlajša od deita je družina swing. Swing, ledeno hladen, pri-
Ob koncu še na hitro pokukaj- jetno osveži. Swing citrona, oran-
Lek je na področju izdelkov za nego las že močno uveljavljen proizvajalec. Svojo ponudbo stalno dopolnjuje in tako se zdaj predstavlja z novo linijo problemskih šamponov KLAS.
Ta zdraviliški in turistični kraj, kjer so doma »tri srca«, je znan doma in onstran meja. Znan je po vodi, ki že dolgo vre iz zemlje. Po sestavi mineralov in po naravnem C02 je ena najbogatejših v Evropi. Prav zato v Radence prihajajo tisti, ki iščejo zdravja in tisti, ki bi ga radi ohranili.
Iz majhnega zdravilišča se je razvil sodoben zdravstveno rehabih-tacijski center, v katerem s pomočjo sodobnih diagnostičnih in fizioterapevtskih postopkov uspešno izvajajo vzporedno specifično terapijo z mineralno vodo. Pri tem uporabljajo mineralno vodo na tri načine: kopalne kure so namenjene zdravljenju bolezni srca in ožilja, pitne kure so za zdravljenje bolezni ledvic, sečnih poti in prostate, motenj presnove ter bolezni želodca in črevesja, ustne kopeli pa uspešno zdravijo bolezni ustne sluznice.
KLAS so rezultat dolgotrajnega razvojnega dela in mnogih dermatoloških testiranj. Novi aktivni šamponi KLAS delujejo sicer brez čudežev, vendar z vso resnostjo in so namenjeni potrošnikom, ki imajo probleme s svojimi lasmi. Ti problemi so lahko kaj različni: nekateri imajo probleme z mastnimi lasmi, drugi spet s presuhimi, tretje muči prhljaj, seveda pa je treba negovati tudi normalne lase. Za vse to skrbi nova družina šamponov KLAS. Zaradi aktivnih sestavin, ki so v vsakem šamponu, so jih v Leku poimenovah aktivni šamponi.
Značilnost vseh štirih šamponov KLAS je tudi njihova kislost -ph vrednost, ki odgovarja ph vrednosti normalnega, zdravega lasišča.
tem velja naslednje priporočilo: lase si vsak teden umijte s KLAS šamponom, ki ohranja naravno stanje las. Po umivanju bodo lasje bleščeči, lepo se bodo oblikovali v pričesko, imeli pa boste tudi prijeten občutek obilice las. To je še posebej pomembno, če so lasje tanjši in mehki.
Aktivni šampon KLAS, ki oživlja suhe in poškodovane lase
KLAS šampon, ki je namenjen odpravljanju problemov suhih in poškodovanih las, deluje na lasno površino tako, da lahko mokre lase lepo počešemo; posušeni lasje so bleščeči, voljni in so videti polni. Po večkratni uporabi KLAS šampona postanejo odpornejši, čvrstejši in se dajo lepo oblikovati.
Hotel Radin v Radencih obkroža čudovita narava. Fotoarhiv Radenske
Rekli smo že, da Radenci ležijo na mirnem kraju. Tam je narava najlepša, polna parkov, rdečih vrtnic in borovcev, zrak pa je čist in svež. Nedaleč stran so prostra-
mo za vrata polnilnic radenskih pijač. Mineralno vodo »tri srca« smo že omenili, ta pa je tudi osnova za druge brezalkoholne pijače. Na primer za deit, ki je nizko kaloričen in kot nalašč za vse, ki se boje odvečnih kalorij. Deit pomeni osvežitev z manj kalorijami.
ža, tonik in eksotik, z okusom tropskih sadežev.
Veliko nudijo Radenci, tudi za tiste, ki pridejo tja zaradi športa in rekreacije. Vredno jih je obiskati, saj ležijo tam, kjer je narava resnično najlepša.
Mile Bitenc
Za boljšo postrežbo v Šiški
Mile Bitenc
Preurejena
samopostrežba
V zadnjih nekaj mesecih je tozd Grmada odprl kar nekaj popolnoma preurejenih prodajaln. Sčasoma seveda oprema stari in postaja nefunkcionalna, pa tudi kvari se. Z »bliskovito« adaptacijo pa je lahko že v nekaj dneh videz prodajalne povsem drugačen, nakup prijetnejši, delo pa seveda veliko lažje.
Aktivni šampon KLAS, ki daje lesk normalnim lasem
Normalni lasje so že sami po sebi lepi in ne potrebujejo dodatne nege, žal pa potrošniki, ki imajo normalne lase, opažajo, da zaradi nečistega ozračja težko ohranjajo normalno stanje lasišča. Vsem
Prodajalna nasproti občine v Šiški je od svojega rojstva (kakšni 2 desetletji sta mimo) doživela že nekaj sprememb: iz klasične je postala samopostrežna, menjala se je oprema. Zdaj je spet »nova« in na. skoraj enakem prodajnem prostoru ponudi mnogo več kot prej.
Mercator v Ljubljani
Drugačna razporeditev blaga in nova oprema, ki »požre« tudi več blaga, sta bistveni spremembi. S tem je seveda preglednost nad blagom lažja in večja, boljša pa je tudi prostranost pri blagajnah.
Delček prostora so »odščipnili« od bifeja (tega prav zdaj prenavljajo) in tam je zdaj na voljo sveže in zmrznjeno sadje in zelenjava ter sladoledi.
Posebno pohvalno je to, tako rekoč čez noč. V nekaj dneh je bilo vse nared in ob ponovni »otvoritvi« je bilo med stalnimi kupci veliko navdušenja. Gospodinja, ki tam kupuje že vrsto let, je zatrdila, da so zdaj lahko z vsem popolnoma zadovoljni.
Adaptacija bo, ko bo gotova, veljala poltretji milijon, kar je Grmada zbrala z lastnimi sredstvi.
V začetku sestavka sem omenil, da se takšnih adaptacij v Grmadi lotevajo kar po vrsti. Zdaj čaka na obnovitvena dela samopostrežba na Trgu komandanta Staneta.
_ _ svojim
Pfegam
Aktivni šampon KLAS, ki preprečuje in odstranjuje prhljaj
Zaradi prhljaja se mnogi pogo; sto pritožujejo, saj je to nadloga, # ’ se ji je težko izogniti. Lek tokrat priporoča uporabo šampon0 KLAS, ki je namenjen prepreči vanju prhljaja. Vsebuje sestavin®’ ki normalizirajo poroževanje p°' vrhnjice kože lasišča. Razen teg0 šampon zmanjšuje mikrobiološK0 aktivnost in pretirano izločanj0 žlez lojnic, pospešuje regeneracij0 kože in deluje adstringentno. La0' je in lasišče so po umivanju čist1’ kar je za preprečevanje prhljaj0 zelo pomembno. S stalnim umiva' njem las s šamponom KLA$ prhljaj zmanjšamo ah celo odpr0' vimo.
Prijeten občutek dobi človek, ko stopi v urejeno prodajalno. Pri nas, v Mercatorju, skušajo aranžerji, pa tudi trgovci, vsak po svoje, skrbeti za to. Jim uspeva ali ne?
V torek, 1. junija popoldne sem nakupoval v diskontu na Sloveče-vi v Ljubljani. Že pri vhodu v prodajalno me je za dobrodošlico pozdravila čestitka za dan OF in 1. maj. Štiri ali pet velikih plakatov tako že več kot mesec dni opozarja na minule praznike. Žal ni nikogar, ki bi imel toliko časa, da bi odstranil to, kar je svoj namen izpolnilo že pred mesecem dni.
Da ne bo kdo rekel, da sem se »skopal« prav nad to prodajalno. Ne, le moti me, kot na primer tudi to, da so že zdaj na izložbah na Djakovičevi, Šišenski, pa še kje nalepke, ki opozarjajo na 9. kongres ZKS.
Aktivni šampon'KLAS, ki zmanjšuje maščenje las in lasišča
Mastni lasje prav gotovo niso ; okras, temveč v nadlogo in nepr)'
Ko mačku stopiš na rep, zacvih, pravi star pregovor. Zdaj vemo, kaj je treba odstraniti, pa kje tudi. Ne vemo pa še, kdo bo to napravil. Trgovci se izgovarjajo na aranžerja, ta spet pravi, da se je dogovoril s trgovci...
Mile Bitenc
ljubljand
Notranjost prenovljene prodajalne na Celovški 104 v Ljubljani. Foto Mile Bitenc
jetno počutje. Šampon KLAS te' meljito čisti mastne lase in lasišč^ zato v končnem učinku zmanp0 maščenje las. Aktivne sestavi11 delujejo adstringentno, zmanjšu' jejo delovanje žlez lojnic, mikT? biološko aktivnost in srbenje. F sebni protimaščobni dodatki zaV rajo maščenje lasišča in normal12 rajo delovanje žlez lojnic.
Delovanje KLAS šamponov lase je opazno že po nekaj^r uporabi. Prav gotovo jih bod° vte trošniki dobro sprejeli, seved0^ jih bodo trgovci tudi pravo®3 naložili na prodajne police.
Šamponi KLAS - narav*1* lepota vaših las!
LEK Ljuty TOZD Kozd1 ^
/Sli SfliiPffX /siafl				PPuE- VA1A- STJE	OPREHA	Liter,	/i/o	PJJDO- NK,	RIMSKA ENA-	vsrop- n/cb			1 1		
			K>UTld. l>£t^ -VEC								BtJtKINE OVKPN PRI KJiE Z*J Klil		ir RJPRAJ- REN/ NARObl	M	
f prcpre£uj« In odst 1	prhlj*! I	apradva t A*r|. p, lilSis		ranluje I	KAPO PAHOR.			mera' LAPP			TUtLŠkJ* VEUKA& lUKOV						
		n SV.'j	VEK. H-N/N				OKROŽJE IPA KRAVA*!- 7A-						ALPE APR J A		
1 Ji« KM1VRI p« M1HDR! j ■	n 2 oc J irmum »O«.' i Z UD 5 wnm M													IL7USIN	bičlAVEC V 7BK-LARLNl	
			►	'		1									
			PEL rsoHA				AKABS. ŽJZEJbSrO			HiŠNA, , ZABAVA	VAN7B	KJIAA7 ŽIVALI			
			PON6ICA REKA				Z.VE2A-, POG*Ob - &A					SEVER,			
S *OST	LV.OOBof vobozob. 1UST4 -iATERJl			MUNS- ZJ-£B	PESNI FRIVOlo PONAVE	KAR ZE PRJ PISANO NIKALN.							KAV UOG(ht+ PLUS		
									AU37Z			ILOVICA			
												4			
								'SKIAPIS-<*£ OROŽJA-KOMET	■						
<°CtNA						TURČnA SREPIŠ. vrtenja			UJEVlČ				K.VAZT- IZRAZ.		
									STAR.. POPEVKA				NETO		
het^i-rr			SorE-CL PAH V TEbAtU				mesto / sov. EVE3J KASTA							IT.ČRJd	
pes - V Sftngbu				TOVAR-A/A V KAHNI-	LAHEN vernjč ritiTR. -b/LNtCA-					OS VEZJU. NA „ PI7A<sA	TEPEN- SkA TVJbJNA	NIPIČ ALTI	NIC.	4. SAM. POLbRA v PREb obHOPOM	
						SAMOTA SRE KAP- s/oe^ka									
p^e/ei-^ teror						.							L4CX? ORAZEM		
							CS.VAIH.						OJtS* M GORAT		
kr					MVSUM. Z. IME PEKOČA VOPA							TEŽAV			
Soajcvv		\		LCTEČA Z/VAL				'			RISBA,: MAJA Hočevar	GARPNER NAJb.RE- P/RENE7 POUZSOKL			
Kj££>OGr			M4fcA PAHOR.	ESJAlcA SAMOG- lASNIKA			igral- ka NOVAK			pravska H/bRO -ELE. RT-PARNA	kLi&no ZRNO FKAAIC -				
^»<sr S*IITH /9.				PAEAM- &.OL aft.. ČRKA				peter EUZEN	IG&A - 74MGŠ R.NOČ					JARO TbRJcAR	S-SA- MOGLA- SNtK,
	min						1								
liwas\			OKAME-												MAJA HCCEVAt.
Nagradna križanka Lek Ljubijana
. Po daljšem zatišju se tokrat v nagradni križanki spet predstavlja ljubljanski Lek to s svojim najnovejšim izdelkom, šamponom Klas: seveda bo tudi nagrade ^ar pet jih bo) prispeval Lek iz Ljubljane. Rešitve pošljite najkasneje do 9. julija ^.naslov SOZD Mercator, studio za EP, Breg 22, 61000 Ljubljana. Veliko užitkov reševanju in sreče pri žrebanju!
[hidi rastline potrebujejo svoje -fj^0) hrano in gnojilo. Ko hodili Po trgovinah in nakupujemo ^ zase, moramo pomisliti tudi °krvK^e rastline v stanovanju, na SiTu ’ na balkonu. Kupimo jim U0/^STRALi! Enkrat tedensko Hal^^ite svojim okrasnim rastli-S UB STR Al., tekoče mine-'n° gnojilo.
^Kneralno gnojilo SUBSTRAL ^bUje dušik, fosfor, kalij in mi-Cemente, vezane v kompleks. j^tiBSTRAL, najdete na prodaj-PoW b°hcah v ličnih plastenkah, rjCar?Y^ek pa hkrati služi kot me-e0 /' biitru vode dodajte eno meri-^hRSTRAj vc^0^^na Pokrovčka)
b4ra2stoPin° zalivajte sobno in med°nslco cvetje enkrat tedensko rastjo in cvetjem oziroma en-ra^ii^osečno med mirovanjem
brOrac+Vna Podoba rastlin za do-ha rPr~So svetloba, toplota in hra-hUdid t°J ^	Gostilni pa morate
hačin <5U. Pravo zemljo, pravilen aliaj6n^a Postavitev v son-se.n6en prostor. Zelo po-.‘čina0-Je zabvanje ter pri tem k^Pe vr ^ temPeratura vode. Ra-h iejo r v °krasnih rastlin potre-k°st vspvfllčl?° nego. skupna last-'^ani - ba ie potreba po dodatni ! .^»u;
niineralno gnojilo k	dllf7, VSebuje idealno ra-
^	^a, fosforja, kalija in
za rastline posebno pomembne mikroelemente. SUBSTRAL je primerna hrana za vse zimzelene ali cvetoče rastline, saj jih krepi, da postanejo bujnejše, obenem pa omogoča tudi obilnejše cvetenje.
Krka kozmetika
Večina ljudi ima prirojen čut, da ne zavrže izdelkov, ki bi komurkoli lahko še koristili, četudi je to uporabljena embalaža Naš sodelavec Kancijan Hvastija je posnel v Krškem tole zbrano množico, ki spodbuja. Le zbiranje bi morali zainteresirani bolje organizirati.
•	•	• e • ••	•••••,	•••••	•
•	•••••• ••• ••
• • •• • ••••
•• •••••••••• •
•	••• •	•• •••••
•••••••••• ••
•••• •• •• •• •
0	0 000	00000 0
No, pa smo zakorakali v poletje! Tu je čas brezskrbnih počitnic in dopustov, čas, ko gremo tudi po službi večkrat v naravo, na sprehode, na piknike. Ah, ti pikniki! Prav prijetni so lahko, a kaj, ko je treba vzeti s seboj toliko stvari. Ko tako hitiš in jih pripravljaš, se kaj rado zgodi, da pozabiš doma tisto, na kar si najbolj mislil.
V tokratnem nasvetu nam »nekaj za seboj« priporoča tudi naša znanka, Ilirija-Vedrog. Opozoriti nas želi na bakle in plamenice, ki nam še kako pridejo prav, če se piknik ali večerni klepet na vrtu potegne v noč.
Bakla in plamenica sta izdelka, ki jih pri nas, razen Ilirije-Vedrog, ne izdeluje nihče drug. To sta pravzaprav nekoliko drugače oblikovani sveči, ki seveda služita svojemu posebnemu namenu.
Plamenica je prav primerna za to, da nam razsvetli okolje takrat, ko ni na voljo drugega svetlobnega vira. Če se piknik v teh toplih poletnih dneh potegne pozno v noč, nam bo prišla še kako prav. Tudi večerni klepet na vrtu ali kje drugje bo prijetnejši, če si boste okolico osvetlili s plamenico. Z njo boste na koncu koncev pričarali tudi kanček prijetnejšega vzdušja. Plamenica pa ima tudi še
co, kot signalizacija pa bo svojo veliko vlogo odigrala takrat, ko boste ponoči ostali z avtomobilom kje na cesti.
Samo še tole o plamenici: gori kar nekaj ur, močan stenj pa varuje plamen celo pred najhujšim vetrom.
Bakla je po svojem videzu še bolj privlačna od plamenice. Je na lesenem držalu in skupaj z njim meri kar 83 centimetrov. Tudi baklo uporabljamo le na prostem, prižgali pa jo bomo lahko ob različnih priložnostih. Spet bo to na pikniku ali pa ob klepetu na vrtu. Gostinci bi lahko večerno posedanje na vrtu (v poletnem času seveda) prijetno popestrili, ko bi prižgali baklo. Ni treba kakšnega posebnega podstavka, saj jo lahko zasadimo kar v vrtno gredo ali cvetlično korito.
To je torej nekaj besed o teh »drugačnih« svečah - o baklah in plamenicah. Ilirija-Vedrog pa želi tokrat opozoriti še na svoj najnovejši izdelek, na WC dezinfektor Adria. Adria je neke vrste čistilno sredstvo, ki hkrati tudi razkužuje. Plastično škatlico s čistilom obesimo kar v WC-kotliček, kjer se vsebina v vodi počasi topi, s potegom ročice pa modro obarvana voda steče v školjko, očisti, razkužuje
drugo pomembnejšo nalogo: pomaga nam odganjati komarje in drug nadležen mrčes.
Kje vse boste uporabile plamenico, je stvar vaše iznajdljivosti in domišljije. Prav nam bo prišla pred šotorom ali počitniško hiši-
in hkrati napravi obilico pene. WC dezinfektor Adria je že v prodaji in prav je, da ga namestite tudi v svojih toaletnih prostorih.
Toliko za danes, in lep pozdrav od Ilirije-Vedrog!
Mile Bitenc
Izid žrebanja rešitev nagradne križanke iz majske številke
Menili smo, da bo 10 Mercatorjevih kap, ki jih je Studio za ekonomsko propagando obljubil za nagrado reševalcem križanke v prejšnji številki glasila, bolj pritegnilo reševalce kot sicer, pa je bilo ravno obratno. Prispelo je namreč le 275 rešitev, večinoma pravilnih. Nagrade bodo prejeli:
•	Ivanka Raspet, M-Rudar, Travnik 40, 65282 Cerkno;
•	Marija Bernard, M-Univerzal, Partizanska 22, 69220 Lendava;
•	Jožica Ivanuša, M-Izbira Panonija, TOZD Veleprodaja, skladišče galanterije, Srbski trg 6, 62250 Ptuj;
•	Ivan Gregom, M-Mednarodna trgovina, DSSS, Titova 66, 61000 Ljubljana;
•	Anton Jelenko, M-STP Hrastnik, poslovalnica 7,61430 Hrastnik;
•	Fani Korče, M-Nanos, DSSS, Tržaška 59, 66230 Postojna;
•	Marija Požar, upokojenka tozda Grmada (M-Rožnik), Rožan-ska 2, 61000 Ljubljana;
•	Dušan Šešek, M-Tehna, TOZD Investa, Ciril-Metodov trg 1, 61000 Ljubljana;
•	Irena Rauter, M-Zarja, poslovalnica Moda, Kolodvorska 6, 62270 Ormož;
•	Mihaela Trošt, M-Rožnik, TOZD Golovec, računovodstvo, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana.
Pravilna rešitev
KUPON KRIŽANKA
Mr

L E
1-
BdKr-a.- !—1K|0
Ba|~NKM|y
"#
- L.! ;p,Ai
~ A L ljo
mm >;k
m£;S::P;A;T 1
K R, I
* 'ja O MRE V
isr*'
Ha
HlA
A.AT.A& P A..R
RtIaMk-aJh"
AMžflSj
==•»=■ g E A P—E
* ‘ —f l 1	.	It’..—Tr^ I .	/^<
APM
sk__
aiA

RIO SL
ebAr
jJUlA^fb AfeE
A= D. I “A,AT R&A NT :: N>, M	E"-*-
ARA:AN;TO M — M 1 J - O KO “-OKI I 'S-L AS
I
I
| Ime in priimek.
I
, --------------------
I ____________________
Naslov iz delovnega mesta.
DO ali TOZD
Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna križanka, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Humor v delovni halji
Franček iz Kopra
Pohištvo v trebanjski telovadnici
Matjaž Marinček
Stabilizacijska modna revija
Poslub za poslovnost
Naj najprej predstavim revijo in to v slogu filmskih špic. Producent: Franček iz Kopra. Direktor revije: Koncertna poslovalnica Koper. Režiser: gospod Jackson iz Trsta (mednarodna udeležba!). Garderoberka: tovarišica Ada, Dom Koper. Glasba: hi-fi 200 watt. Igralci: manekenke iz Zagreba in Beograda, kot gostja pa mulatka iz Miinchna. Čas dogajanja: mesec maj. Kraj dogajanja: hotel Triglav Koper. Razsvetljava: žarnice Uvoz. Statisti, gledalci. Gost večera: Nela Kržišnik.
Zahvaljujoč organizacijam Kroj Škofja Loka, Gorenjska oblačila Kranj, Beti Metlika, Novost Ljubljana, Triglav Kranj, Slavonija Osijek in Vezenina Maribor, smo revijo lahko poimenovali stabilizacijska - naši dobavitelji so revijo namreč finančno podprli. Koprski tozd Indus je dal samo idejo in dobro voljo.
Revija je bila zelo dobro obiska-
na - kristalna dvorana hotela Triglav je bila polna do zadnjega kotička. Bila je tudi na zelo visokem nivoju, saj je bilo prisotnih enajst samoupravnih poslovodnih organov ali, po domače, direktorjev koprskih podjetij. Da pa nam ne bi kaj »zamutili«, smo jim določili funkcijo gledalcev.
Že sam pričetek je bil zelo slavnosten. Nastopilo je šest mane-
kenk v belih majicah z napisom Nanos, in to na prsni strani, tako da sta črki N in s vidno izstopali. Zatem smo videli novosti poletja 1982. Nastop manekenk je spremljal buren aplavz, pri prikazovanju kopalk pa je bilo slišati globoko vzdihovanje (moških, seveda). Vzdihovanje je bilo slišati tudi pri poročnih oblekah, le da so bili ti vzdihljaji tanjši.
Prikazali smo 82 modelov ženske, moške in otroške konfekcije. Nastop manekenk je tekel, v zadovoljstvo gledalcev, brezhibno in hitro. Mene je motilo samo to, da mi je moja Franca obrnila stol tako, da sem odru kazal hrbet. Še tri dni po reviji sem imel v vratu »čarobni strel« ali »heksenšus«.
Po reviji je nastopila gostja večera, Nela Eržišnik, ki je za dober honorar skritizirala vse, le nase je pozabila. Sledila sta prosta zabava in ples do zgodnjih jutranjih ur.
V času od 7. do 9. junija je bila v telovadnici stare trebanjske osnovne šole prodajna razstava pohištva, ki jo je priredil domači tozd Gradišče (v sestavu M-Rožnika).
Mercator na Dolenjskem
To je bila 4. tovrstna razstava, kj pa je letos prinesla nekoliko manj uspeha kot prejšnja leta, česar so krivi slabi kreditni pogoji (visoka obrestna mera in kar 50-odstoni polog), pa tudi prazne obljube nekaterih proizvodnih tozdov Slovenijalesa, da bodo na svoje programe dali popust (tako na primer brežiška tovarna pohištva). Dobavitelj vse razstavljene in prodajane pohištvene opreme je bila ljubljanska Lesnina, proizvajalci pa iz vse Jugoslavije.
Jeseni bodo razstavo, morda v manjšem obsegu, ponovili, saj bo v tem času v Trebnjem dokončanih nekaj stanovanjskih blokov. Razmišljajo tudi o tem, da bi zdaj, ko ima Trebnje novo osnovno šolo in s tem tudi telovadnico, staro telovadnico vzeli v najem in tam odprli stalno razstavo pohištva.
Nekaj okroglih z modne revije
-	Mami, ta model bova pa kar kupila.
-	Saj takšne zelene kopalke že imam!
-	Jaz sem mislil na blond model...
-	Mami, a veš, zakaj so manekenke tako suhe?
-	Sigurno pijejo deit, pa lahko držijo linijo.
-	Če bi tebe moški tako »požirali«, bi tudi imela linijo!
Ko je bil defile poročnih oblek, sem dahnil da, da, da...
Pa ne manekenkam, ampak natakarju, da mi je natočil vina...
Franc Sorko - TOZD Indus, Koper
Cankarjev dom
Programski oddelek, telefon 221-121
Animirani filmi
Od 21. do 25. junija bo v Zagrebu 5. svetovni festival animiranih filmov. Na festivalu, ki je nastal na pobudo znamenite »zagrebške šole risanega filma« sodelujejo avtorji z vsega sveta, poteka pa vsako drugo leto. Izbor najboljših filmov festivala bomo prikazali v Srednji dvorani Cankarjevega doma: v sredo 30. junija ob 20. uri; -v četrtek, 1. julija ob 20. uri.
Sporeda obeh večerov sta različna.
Cena za oba večera 80 din - Cena za posamezno projekcijo 50 din.
Glasbeni filmi
Cankarjev dom in Vesna film prirejata v dneh od 5. do 9. julija v Srednji dvorani VEČERE GLASBENIH FILMOV. Spored obsega: klasičen ameriški musical HELLO, DOLLY v režiji Gena Kellyja in z Barbro Streisand v glavni vlogi; glasbeno dramo TA VRAŽJI JAZZ v režiji Boba Fos-seja (pri nas zelo znanega tudi po filmu Kabaret);
-	angleški rock filmi QUA-DROPHENIA, posnet po slavni plošči ansambla The Who;
-	FANTAZIJO, znamenito prelitje klasične glasbe v risani film iz Disneyevih študijev ter
-	filmsko opero ČAROBNA PIŠČAL, kot jo je za film napravil Ingmar Bergman.
Izbor bo skušal predstaviti razvoj žanrov v glasbenem filmu, hkrati pa bomo, ob tehničnih možnostih Srednje dvorane, poskusili pripraviti kar najboljšo tonsko reprodukcijo glasbe in filmskem traku.
Cena paketa vstopnic za vseh pet večerov je 150 din; za posamezne projekcije pa 50 din.
Abonenti koncertov Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu dobijo na podlagi abonmajske izkaznice brezplačno vstopnico za en večer po lastnem izboru, kpm-plet vstopnic pa lahko kupijo za 100 dinarjev.
Organizator stikov z javnostjo CD Marjetka Heric
Želimo pridobiti in zainteresirati stalne aktivne animatorje kulture, ki bodo v tesnem sodelovanju s Cankarjevim domom kot kulturnim in kongresnim centrom približali delo in zanimive prireditve delavcev v OZD po vsej Sloveniji. V Cankarjevem domu se vrstijo različne zanimive in kvalitetne kulturne prireditve.
Vabimo. vas; da nam pri organizaciji obiska pomagate. Prepričani smo, da bi aktivno sodelovanje z osrednjim kulturnim centrom v Sloveniji vzpodbudilo zanimanje v vaši DO in našlo možnosti za kolektivne obiske prireditev, ki vas zanimajo. Radi vam bomo pošiljali naše programe, če ste za to zainteresirani, in pričakujemo vzpodbude tudi z vaše strani.
Za nekatere prireditve nudimo pri organiziranem obisku, oziroma pri odkupu večjega števila vstopnic popuste. Vstopnice lahko plačujete z naročilnico DO; sklenili bi lahko dogovor za permanenten odkup vstop-
Želimo, da te možnosti preučite in nas pri odmerjanju sredstev za kulturne prireditve upoštevate.
Zahvaljujemo se za sodelovanje, pričakujemo odgovor in vas tovariško pozdravljamo.
Marjetka Heric, organizator stikov z javnostjo
Še proste kapacitete v Dajli
Koordinacijski odbor Počitniškega doma v Dajli obvešča vse delavce in upokojence SOZD Mercator, da so v Počitniškem domu v Dajli še proste kapacitete in sicer v tehle izmenah:
od 1. do 10. 7.
3 sobe z dvema ležiščema
1	soba s tremi ležišči
2	sobi s štirimi ležišči
od 11. do 20. 7.
1 soba z dvema ležiščema
1	soba s tremi ležišči
2	sobi s štirimi ležišči
od 11. do 20. 8.	'	od 21. do 30. 8.
2 sobi z dvema ležiščema	5 sob ^štirimi ležišči
2 sobi s štirimi ležišči	Od 1. do 10. 9. je na razpolago dovolj sob.
Prosimo vse interesente, da se najkasneje do 1. 7. pismeno prijavijo na naslov: M-Velepreskrba, TOZD Grosist, Drago Arhar, Slovenčeva 25, Ljubljana, oziroma po telefonu 348-731, interna 277, ali 349-637.
V tem mesecu bodo predsedniki dobili vprašalnik
Pobuda KO sindikata SOZD
Lahko bi nastopali sami
Prednost velikih organizacij združenega dela je tudi njihova številčnost, ki omogoča oblikovanje kakovostnih amaterskih kulturnih skupin, kakor so pevski zbor, dramska sekcija, fotografski klub ipd.
Člani koordinacijskega odbora sindikata SOZD Mercator so na svoji 1. seji v torek, 8. junija letos, sprejeli v načrt dela tudi skrb za organizacijo nekaterih skupnih oblik kulturnega udejstvovanja delavcev. Skupine naj bi se oblikovale v posameznih regionalnih središčih - v Krškem, v Postojni, na Ptuju v Ljubljani - pa tudi v
tozdih in DO in nastopale na vseh prireditvah Mercatorja. Lahko bi tudi izmenjavale gostovanja, se medsebojno obiskovale... To so prvi obrisi zamisli o organizirani kulturni dejavnosti, ki bi jo podpiral koordinacijski odbor sindikata.
Vabimo organizatorje in animatorje kulturnega življenja oziroma vodje sekcij, krožkov in klubov, kjer pa teh ni, predsednike osnovnih organizacij sindikata, da izpolnijo vprašalnik, ki ga pošiljamo v teh dneh po pošti predsednikom osnovnih organizacij sindikata. O nadaljevanju akcije vas bbomo sproti obveščali.
esecu maju je bil v Novem S.a^ dnarodni kmetijsko-živilski s ‘oznavalci sejma pravijo, da r
„ ^------______________Tl**
nejsa lovrsroa sejemsaa " s, pri nas. Vrsto let je na tem s«r delovala naša Emba, letos R. e prvič predstavili kot SOA tor. M-Emba, ki si je v mino* la tej prireditvi utirala pot- ,
Icttnvraln «« n-■•m aA*«
torom ves c as veiiKa« * y v Novem Sadu vključi*1 p
- i.
ne in Postojne, M-Agroko» ^ ko in M-KK Sevnico ter to*^ iva M-Mednarodne trg0)' tf-in Slovenija sadje, zunanJ
r #
rnTC+avni nfOS*

Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3, - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odb® ; Kristina Antolič, Jože Čemoša, Sonja Dolinšek, Sergej Paternost, Anton Kočevar, Nada Rihtar in Mirko Vaupotič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 221-044) - Novinar in lektor MaU*: Marinček (telefon 221-010) - Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 221-010) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk ČGP Delo - Oproščeno temelja*” davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 12.000 izvodov