Izhaja vsaki četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem oa dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k.
» '/« „ • A- 80k.
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. , pol leta . 1 il. 30 k.
, V« • -fl-70k.
Posamezni listi sc dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 3.
V Mariboru 20. januarja 1870.
Tečaj IV.
Spominici (memorandi) ministerski.
Po ukazu Njih Veličanstva cesarja, ste se obe spomi-nici ministerski dale v vladnem listu (Wien. Ztg.) tiskati in ste se dale tako občinstvu na presodbo.
Obe ste zlo dolgi, zapopadek vendar obeh kratek. — Spomenica večine hoče, da se za zdaj naj pustijo na stran vse nevarne poskušnje, in hoče po sedanji poti dalje iti in tako upor zoper ustavo počasu uničiti. Prvo delo zoper federalizem bi naj bila poprava volitev v državni zbor, to delo bi naj pa vlada sama v roke vzela in ga naj nebi izročila državnemu zboru, ker to bi bilo prenevarno. Poljakom tudi noče nič dovoliti, ker to bi bilo tudi nevarno za Galicijo. Med ustavo in češko deklaracijo pa tako ni mosta. Večina hoče dokazati, da je federalizem za zdaj nevaren, ker se po njem še ne bi napravil mir. Koncesije, ki bi zdaj nekoliko po magale, bi se vendar kesnej morale nazaj vzeti, zato so tudi nevarne za državo. Češki zbor razpustiti je tudi nevarno. Večinina spominica konča s tem, da le med seboj edino ministerstvo more premagati vse težave.
Spominica manjšine (Taaffe, Berger, Potočki,) razvija program, kakor ga hoče izvesti, pravi, da se je raz-por v ministerstvu začel, ko je večina hotela neposredne volitve v državni zboi izpeljati brez drugih naredebj, manjšina se je temu zoperstavljala in je hotela, naj se prej napravi pogodba z narodi. Na nalog cesarjev je večina izdelala program brez posvetovanja z manjšino, kar je neustavno, ker je proti prestolnemu govoru. Manjšini se zdi nedoločena poprava volitev v državni zbor nevarna, ker se opozicija ne bo potolažila, temuč še oni del je poostril, kteri je zdaj sodeloval v državnem zboru. Če se ob enem ne da narodni opoziciji nekoliko priznanj, se bo v popravljenih volitvah le videlo nemško gospodstvo. Poljaki bodo nezadovoljni in bodo zapustili državni zbor, in ž njimi tudi Slovenci in Tirolci in Nemci bodo ostali sami. S kakimi pomočki misli večina potreti upornost Čehov? z izjemnim stanjem se ni nič opravilo. Manjšina pravi, da program večini tudi ni po miših večine prebivalcev. Položaj države je zarad zmirom vekših razprtij znotraj, in tako zarad negotovosti mira od zunaj nevaren. Če se država ne pogodi z narodnostmi, bo državni zbor sam na sebi razpadel. Tudi manjšina vidi, da bi dobro bilo, če bi se volitve predrugačile, ta poprava pa bo le takrat dobrodejna, kadar se osnovna postava v državnem zastopu tako spremeni, da bo narodni opoziciji mogoče ustavno sodelovati. Razpusti se naj zdajni nepopolni državni zbor in vsi deželni zbori in naj se skliče nov redni državni zbor s slovesnim izrekom, da prenaredi volitveni red in ustavo. — Kratki zapopadek spominici pa je ta:
Spominica večine tirja ostre naredbe, celo izjemno 6tanje za Avstrijo, ona manjšine pa je pravična za narode, in hoče, da bi se z njimi na vsak način pogodba napravila.
morju 220.000 in Ogerski in Hrvaški 60,000 tedaj jih je najmanj med avstrijsko-slovanskimi narodi. Dr. Fischhof pravi, da Slovenci nimajo velikih preddedov, ali nadjajo se slavnih vnukov; nimajo take zgodovinske preteklosti za seboj, kakor Poljaki in Čehi, ali vendar kažejo prav srčno na svojo sijajno prihodnost; po Nemcih in Italijanih mnogo trpijo, ali čudovita osoda si je ravno Slovenca, tega drobnega sinčka matere Slave, izvolila, da bo enkrat maščeval svoje slovenske brate nad nemško silovitostjo. V deželnem zboru Kranjskem, kjer so Slovenci v večini, posnemajo svoje nemške izglede (namreč prejšnjo nemško večino) z ono komično resnobo, ktera bi bila smešna, če ne bi bila žalosten dokaz kratkovidnosti avstrijske notranje politike. Ta mladostna sila tega narodiča pa nas ne sme motiti, da nebi videli važnosti njegove, kajti Slovenci so jedro našega p rimo rja, kjer le ob bregovih bivajo Italijani; ako se pametno ž njimi ravna, so močna trdnjava proti lahonstvu, in vih tega morajo kedaj biti Avstriji velika pomoč v ilirskem trijaku.
Italijanov
je dandanas v Avstriji malo, le na jadranskem pobrežju in v južnem Tirolskem jih je skupaj kakih 587.000 in sicer: 55000 v Dalmaciji, 184.000 v Istriji, na Goriškem, Gradiški in Tržaškem, 348.000 pa na južnem Tirolskem. Lahoni tedaj niso več nevarni Avstriji. Če bi Italijani res dobili Istrijo, se tamo nebi mogli držati , ker spada le drugim deželam in večina stauovnikov je zmirom slavjanska, ktera se jim bo
Lože bi se Italijani ločili od južnih zvezi z Italijo.
R u m u n o v
zmirom zoper stavljala. Tirolcev, ker so bolj v
Knjižica dr. Adolfa Fischhofa.
(Dalje.)
Dalje piše tako le o
Slovencih: Slovencev je vseh skupaj blizo 1,200.000 in sicer v Šta-jarski 400.000 v Kranjski, 400.000 v Koroški 220000, v Pri-
je v Bukovini komaj 200000, več jih je vendar v Erdelskem in južno-izhodnih županijah Ogerske, namreč poltretji milijon. Madjari stiskajo tako Rumune, da še nimajo svojega zastopa, madjarska napaka pa je ravno kriva, da imajo Rumuni sočutje do svojih bratov, ki vživajo svobodno gibanje v Vla-hiji pod lastnim knezom. Ako bi bila kedaj ura nevarnosti, se lebko obrnejo Rumuni zoper Avstrijo, ker so naslonjeni na svoje sobrate v Vlahiji.
Ko je dr. A. Fischhof tako popisal narode avstrijske, prišel je do tega, da Avstrija, zmes mnogovrstnih narodov, mnogovrstnih dežel, ni enojna država tudi ne danes, kakor ni bila nikdar. Bach in Schmerling, moža stare šole, sta mislila krepčati Avstrijo s tem , da sta vlekla vse politično življenje v središče, t. j. na Dunaj, da s tem vendar nista nič dosegla, se dandanes kaže celo očitno. Avstrija ni enotna, ona je, kakor pravi Schuselka: „država več držav, prestol več prestolov, krona več kron." Le v tem velikem smislu mora Avstrija močna biti, sicer mora hirati in konec vzeti.
Narodnost je klic in zahteva sedanjega stoletja; narodni duh giblje ves svet in tudi manjše narode, ki hočejo biti ravnopravni z velikimi. Le narod v otročjih letih ali starikast pripušča, da se jemlje njegov jezik, narod pa, ki je v možatih letih, se drži krepko svojega jezika, s kterim se je rodil na svet in raste in s kterim tudi umreti hoče. Neumno je, če kdo trdi, da narodno gibanje ovira napredek, in če bi ne bilo prepira zarad jezika, da bi tedaj urno napredovala omika. Ako bi to res bilo, tedaj bi tudi svet moral biti le ena velika planjava, in ne smelo bi biti nobenega
morja, nobene gore itd. To kar na videz loči deželo od dežele, veže jo še le bolj skupaj, da drug drugemu daje, kar ne prideluje doma. Naj Nemci ne silijo svojega jezika drugim narodom in zlasti Slovanom ne, sicer jih silijo v pan-slavizem, v Rusijo. — V različnosti svojih narodov hranuje Avstrija svojo moč, v tej različnosti pa je tudi njena slabost, ako ne da vsakemu narodu popolnoma to, kar mu gre.
Da se Avstrija kot država narodov prav krepko osnuje, ne sme noben narod biti podložen drugemu, kajti nič ne žali narod bolj, kot tuje gospodstvo; čeravno bi p tujec daval podložniku svobode na kupe on ne bode mara! za njo in sicer že zato ne, ker so mu dali „gospoda". Zato mora tudi država tako osnovana biti, da je vsak narod samostojen, in ker tako imenovana federativna (zvezna) ustava daje vsakemu narodu potrebno samostojnost, zato je taka ustava edino naravna v Avstriji.
Pisatelj našteva potem imenitne može ki so se že od leta 1809 poganjali za tako sistemo, in med temi se nahaja celo tisti mož, kterega liberalci imajo za svojega malika, kteri podira cerkvene svetinje: dr. Milhlfelda; o tem pa molčijo kakor zid!
Ko jc dr. Fiscbbof vse razmere in okoljšine v Avstriji dobro pretehtal, jo primerja s Švajco.	(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
(Dalje.)
Jablane.
Sledeče jablane so posebno vredne da jih pomuožujemo, ker donašajo prav dober sad, za jed in sploh gospodarstvu velik dobiček.
1.	Grafenštajnar (Gräfeusteiner) raste po visokih krajih in dobro stori, samo nekoliko hoče zavetja, inače se tudi sadi po vrtih in polju. Sad v jeseni dozori , ki je jako pisan ali rudečkast, srednje velikosti, pa zlo prijeten za jed in dober za vsako rabo.
2.	Rudeči jesenski kalvil (rotber Herbstcalville) najraje raste po bregih in visokih krajih, sicer pa tudi v vrtih in polju dobro stori; Kjer ostri vetrovi vlečejo, je to drevo posebno dobro saditi. Sad ima močno barvan, ki v jeseni dozori, in je dober za vžitek in sploh za gospodarsko rabo dostojen.
3.	Pisani jesenki kalvil (gestreifter Herbstcalville) je zadovoljen z vsakim krajem, rad raste po bregib, vrtih in polju; drevo je zlo rodovitno. Jabelka v jeseni dozorijo, so lepo pisana, prijazne podobe, jako dobra za jed, čislana in ljubljena pri vsakem gospodarstvu za razno rabo.
4.	Zimak (Wiuterpostof) raste po bregih, polju in ob stezah, in je jako rodovitno drevo, kterega sad v pozni jeseui dozori, in je toraj zimski, dober za vžitek še boljši za jabelčnik in sploh za gospodarski prid.
5.	Rumeni angleški guldar (gelber englischer Gulderling) povsod rad raste na polju in v vrtih, ljubi nekoliko težko zemljo, če le ni mrzla. Sad je zimski, izvrstne lepote in žlahtnosti, srednje velikoßti.. temeljno barvau; zlo dober za jed in priljubljen vsakemu gospodarstvu.
6.	Š a m p a n (Champagner — Reinette) sadi se po višinah, polju in ob stezah; drevo je velike rodovitnosti, kterega sad za zimo dozori, je srednje velikosti, nekoliko rudečkast, ki se dalj časa lahko hrani; dober za vžitek, še boljši za jabelčnik.
7.	Danciški kaut (Danziger Kantapfel) se sadi po višinah, vrtih in polju. Sad v jeseni dozori, je močno barvan in najkoristnejši, ker je izvrsten za jed, in ravno tako prekoredne vrednosti za razno rabo pri gospodarstvu in jabelčnik, To sadno drevo jo vsega razširjenja vredno.
8.	Karlomovšček (Charlomovski) raste po breži-uah in vrtih, je lepega odrastka, zgodnje in jako velike rodovitnosti. Sad dozori velikega srpana ali avgusta meseca; je pisan in srednje velikosti; dober za vžitek, še boljši za gospodarsko rabo.
9.	Alant (Alantapfel) se sadi po bregih, vrtih in po* lju; drevo je jako rodovitno, in tudi v lahki peščeni zemlji rado raste. Sad je zimski, srednje velikosti, pisan; prav dober za jed, pa tudi dober za razue gospodarske potrebe.
10. Golobček rudeči z i m s k i (rother Winter-Taubenapfel) je z vsakim krajem in lego zadovoljen, tudi po vrtih in polju rad raste; drevo je silne rodovitnosti. Sad je zimski, majhno pisan; dober za jed, in ravno tako za gospodarstvo, ki ga vsak ljubi.	(Dalje prih.)
Velika izložba.
Preteklo je že 50 let, ko se je osnovalo v Gradcu kmetijsko društvo zaStajarsko; ta petdesetletnica se bode sijajno obhajala letos tudi s tem, da se bode napravila velika i silo ž b a raznih pridelkov gospodarskih, obrtniških in umetnih. Da se to ko najkoristnejše in lepše izvrši, je voljen poseben odbor, ki je že zdaj ua vse strani prav marljivo delaven. Dobrotnih denarnih darov je že prišla prav velika številka in zastop mesta Gradca je v ta namen že tudi daroval 3000 gold. Upa se, da se izložbe ne bodo vdeležili samo Stajarci, temuč vsi avstrijski državljani.
Slovenski gospodarji) udeležite se tudi vi prav obilno z vašimi pridelki te izložbe, in pokažite svetu, da tudi vi niste zaostali, temuč prav pridno napredovali v gospodarstva.
Pri županu.
(Zbrano je mnogo kmetov,)
Brezove c. Pov&jte mi, kaj pa je to, ministerski grijs ?
Crtič. Ministerski grijs? Vse svoje žive dni nisem nič čul o tej jedi.
B r e z o v e c. To pa se mi res čudno zdi, ker ljudje vsak dan govorijo o njem in vsi časniki že više 6 tednov vedno pišejo o ministerskem grijsu.
I g 1 i č. Vi morebiti hočete reči, ministerska kriza?
Brezove c. No, kriza, ali grijsa, tako se nekako pravi, kaj pa je to, kriza ?
Urša. To vam celo jaz vem povedati. Ko je namreč moja stara tetka nevarno bolena bila, je rekel zdravnik: Zdaj pazite, zdaj pride kriza in na to je umrla.
B r e z o v e c (prestrašen). Tedaj bi morali vsi ministri umreti? Ali so res tako nevarno'boleni?
I g 1 i č. No neka j tere vsakega.
Zupan. Da, da! finančnega ministra tere najbolj to, da nima denarja.
Iglič. Vojnega ministra pa dalmatinska trešlijka.
Črtic. Ministru notranjih zadev pa leži razsajanje delavcev v želodcu.
B r e •/. o v e c. Kaj pa le manjka policijskemu ministru?
Iglič. Temu manjkajo vsi tati in tolovaji, ktere bi rad v]ovil.
B r e z o v e c. Vi se zmirorn samo šalite.
Iglič. In vendar to ni več šala, temuč prav resuobna
stvar.
Brezove c. Zdaj pa še le ne vem, kaj je kriza V
Iglič. To vara taki razložim. Če se, postavimo, fantje v krčmi prav tepejo, in se še ne vč, ktera stranka bo ven vržena, ali če bo morebiti krčmar vse skupaj ven vrgel, bi se to reklo kriza!
B r e z o v e c. Ali ministri, tako veliki in pametni gospodje se vendar ne bodo tepli, kaj pa mislite?
Iglič. No, večkrat se skorej takega nekaj godi, in če se ravno ne zbadajo z noži, se vendar zbadajo s celo tankimi ospici tako dolgo , dokler jednega ali drugega preveč deleti, ki tedaj reče, jaz nočem več med vami biti.
B r e z o v e c. To je tedaj ministerska kriza ?
Župan. To še ne celo. Jaz bom vam še to vse bolj razjasnil : Mislite si, da je cela država velik voz, h kteremu je pripreženo osem konjev, vsak konj ima svojega lastuega hlapca ki ga vodi, vsi hlapci sedijo na vozu. Zdaj pazite! Dokler so vsi hlapci enega in istega mnenja, kako bi se namreč najhitrej in najbolj varno vozili, gre dobro, in vsi lehko na vqzu ostanejo.	i	s
Brez o ve c. More vendar drug drugemu na potu biti,
Župan. Se tudi večkrat primeri, to vendar ne škodi mnogo. Če vendar eden reče: „Jaz mislim, da bo najbolje, če se peljemo po desni cesti," in potegne svojega konja na desno; in če drugi reče: „jaz pa hočem, da se peljemo po levi cesti", in potegne svojega konja na levo; če tretji reče: „peljimo se počas" in potegne konja nazaj, in če četrti reče: „vozimo se hitro", in začne svojega konja z bičem naganjati.
Brezovec. Tedaj se najlože zgodi, da zvrnejo t grabo.
Zupan. Prav imate, in to je kriza.
Brezove c. Kdo pa tedaj odloči, kteri hlapec je imel prav ?
Župan. Včasi gospod, kterega je voz — t. j. vladar.
I g 1 i č. Včasi pa ljudstvo, ktero stoji ali gre po cesti in ktero se večkrat povozi.
Brezove c. Kdo pa to razsodi ?
Iglic. To bi morali razsoditi državni poslanci, ki imajo pravico vprašati ministra : Kako pa se je to zgodilo gosp. minister?
B r e z o v e c. Ce pa ministri nočejo prav odgovoriti ?
Iglič. Tedaj se jim da iz dobrega razumeti, da naj odstopijo od ministrovanja.
Župan. Ali minister že prej ovoše, kako se misli o njem in reče, jaz nočem več biti minister.
B r e z o v e c. Ali bodo morebiti letos tudi poslanci ministre vprašali, kako je to ali to?
Iglič. Hudo bi bilo, če tega ne bi storili; zato pa se ministri tudi preveč ne veselijo letošnega državnega zbora, čeravno so še zdaj prepričani, da imajo večino poslancev na svoji strani.
Žalec. Jaz že vem, kaj bi vprašal ministra verskih zadev, namreč: ali še hoče naše duhovstvo dalje tako žaliti, kakor^dozdaj ?
Župan. Prav imate, „kar je preveč tudi s kruhom ni dobro", pravi stari pregovor; žalibog da ima v sedanjih tako imenovanih liberalnih časih največ zaslug tisti, ki najbolj napada duhovščino.
Brezove c. Zakaj pa bi ministra notranjih zadev napadli ?
Iglič. Zastran društvenih pravic, ktere je naenkrat tako zlo skrajšal.
Župan. Tudi vojnega ministra bi marsikaj vprašal, da bi se moral prej dolgo za ušesi praskati, prej ko bi mi odgovoriti mogel.
Iglič. Da! Dogodba v Dalmaciji bi bila za njega prav trd oreh , posebno pa to , da so naši revni vojaki bili zlo slabo oskrbljeni z živežem.
Župan. Glavno vprašanje pa bi bilo do vseh ministrov to, kako pa je to, da se vlada cislajtauska dozdaj še zmirom ni porazumela z narodi?
Iglič. Zastran tega je že marsikteri hlapec ~ jaz namreč tudi hočem rabiti vašo pripodobo, g. župan — drugemu vajet iz roke vzel, noben še vendar do zdaj ni našel pravega pota.
Brezovec. Jaz sem sicer samo prost kmet, ali v takem primerljeju si pomagam na poseben način!
Župan. Kako, neki ? povejte !
Brezovec. Ce se peljem katno ali odkod, in me doleti taka tema, da ne vem, ktera steza je prava, pustim vajeti ceio iz rok, iu konji si naj iščejo pot sami, in na ta način sem se še vsikdar naj bolj vozil.
Iglič. Saprlot! meni se zdi Brezovec je federalist.
Brezovec. Kaj pa je federalist?
Iglič. Ce si namreč mislite, da je vsak vaš konj en narod in vi rečete: Vsak narod naj gre po svoji poti, ktera se mu najboljša zdi, t j., naj si dela sam za-se postave, ktere se mu najboljše zdijo za deželo, vsi narodi skupaj Vendar naj imajo samo jed ne ga najvišega gospoda; če si to mislite, ste federalist!
Brezovec. Glej, glej! zdaj sem jaz tudi nekaj, kar še, sam nisem vedel.
Iglič. Tako marsikteri nekaj postane in sam ne ve, kako in zakaj.
Župan (Igliču). Jaz se ne zlagam celo z vašo priliko. Premislite, če vsak konj Iehko gre, kamor se mu ljubi, lehko grejo celo narazno.
Brezovec. Oho! pri meni to ne morejo, jaz imam že vajeti tako pripravljene in vse tako osnovano, da ne morejo iti narazno.
Iglič. Glejte, gosp. župan! in ravno take vajeti bi morala imeti federalistična ustava, če je ta le dobro napravljena, bo že vsak narod spoznal, da mora iti z drugimi narodi, če noče sam sebe pokončati, in če ravno neki konj po svoji naravi hitreje gre kakor drugi poleg njega, nič ne dene, če le vsi skopaj dobro voz naprej vlečejo.
Brezovec. Zakaj pa ti hlapci — hočem reči ministri — nočejo na ta način voziti?
Iglič. Ker niso zložni v tem, da je to pravi način pri nas. Eden misli da je bolje tako, dragi pa, da je bolje na drug način, in zato vlečejo vajeti enkrat sem, drugikrat tamo, in bati se je, da bodo tako dolgo sem ter tje vlačili, da konji zadnjič celo zdivjajo.
Brezovec. Tedaj pa je že slednji čas, da se tim hlapcem — ministrom — reče: Vi, ste culi! vi ne veste konjev voditi, stopite zato iz voza.
Iglič. To je ravno, kar se že dolgo govori po celi državi, odstopiti bo ena stranka morala, ne ve se še vendar ktera, ali ono in to se prav za prav pravi ministerska kriza.
L j u b o m i r (stopi v sobo). Dober dan dragi sosedi!
Župan. Dober dan g. učitelj, kaj Vas je k meni prineslo?
L j u b o m i r. Žalostna novica, ktero sem ravno čital v vseh časnikih.
Iglič. Kaka žalostna novica?
Ljubomir. Da je namreč manjšina ministerska, t. j. oni ministri, ki so hoteli, da bi se s Slovani napravila sprava, odpuščeni.
Iglič. Mi smo tudi ravno govorili o ministerski krizi.
Ljubomir. Kriza je po tem takem pri koncu, in če se ne motim, ne na srečo države.
Brezovec. Kaj so morali oni odstopiti, ki so hoteli voziti po pravi poti?
Ljubo mir. Žalibog, da je tako. To sem vam hotel povedati, zdaj pa se spet poslovim in grem dalje, ker nikjer nimam miru, ko sem zvedel to žalostno novico. Z Bogom!
Dopisi.
Iz Maribora. Tukajšna čitalnica je napravila 15.
t. m. letos prvo besedo, pri kteri se je sošlo prav mnogo posebno mladih rodoljubov. Govoril je gosp. Š. in sicer o pevski umetnosti sploh in o glasovitih pesnikih. Po govoru se je volil novi tajnik in eden odbornik, in vmes so se prepevale lepe pesmi, po volitvi je bil ples.
Naši srenjski očetje so imeli 13. t. m. sejo, pri kteri so najprej to važno stvar (?) rešili, da so poslali adreso do zbornice poslancev, da se naj močno držijo ustave. (Res prav važna stvar!) Važno je vendar res to, da se naj, ko naj hitrej zida novo poslopje za mestne šole, in sicer na novem Tapajnarjevem trgu. Ta šola nam je res že krvavo potrebna, in zato se je tudi sklenolo, da se še mora letos najmanj dozidati 18—19 sob.
Iz slov. bistriške okolicc 12. pros. — (Starega leta stari kvas.) Ko sred adventa enkrat v slov. Bistrico pridem, vidim listonošo prav skrivnostno z veliko polo jo iz hiše v hišo drobiti. Bodo pa zopet kaj modrega skuhali, si mislim. In res. Nabirali so takrat denarno podporo za tako zvani že razpodeni „Freidenkerkoncil" v Nea-poli. Opeharili so res nekoliko v teh zadevah nevednih meščanov za pol osemnajst gold., in jih poslali svojemu poslancu Zimruerman-u. Čudno pa je to, da si one za protiverske namene tako darežljive, ali bolje reči, sicer dobre duše , ki se pa prenaglo opehariti dajo, da si niso upali na polo razločno zapisati svojih imen, ampak so svojo blagosrčno darež-Ijivost za mnogovrstne nezastopne črke in morske tace skrili. To je ali tolika sveta ponižnost, ali tolika moč prepričanja za svojo podpirano reč, ali pa moč tenke vesti. To so mi lepi ljudje to. Radi bi bili katoličani, pa se ne upajo, radi bi bili neverni liberalci, pa se tudi ne upajo. Kmetje, kako imenujete takovo živad? Tičmiš. Ne? Jih je le zdaj, ko jim je njih ljubljenec iz Neopola za 17 in pol gold. sramote za odpustke prinesel, svojega darovanja kaj sram, še nisem čul. — Na Štefanovo je bil v Bistrici bokeljski punt v malem. Razloček je le ta, da ondi niso podložniki avstrijanski vojščakom, svojim brambovcem nosove rezali, ampak bram-bovci svojim varvancem meščanom. Popadli so se bili iz več ali menj nesnažnih uzrokov v neki zakotni krčmi husarji in lopničarji prav krvavo klali se, da je bil strah. Krčmarja, ki je miril, so tako zdelali, da so ga komaj oživili. Eden hu-sarjev, kteri so bili tepeni , je z razklano glavo knialo v bolnišnici umrl, drugi no vem. Kaj pa bi počeli brambovci naši? Lep pisan čas imajo, z dobrim živežem jih pa tako lepo preskrbuje njih varvancev krvavo žuljeva roka. Stoječa armada, stoječa kuga, lakota, dragina.
Neki „zidarski leerfantek" je gosp. nemškega pridigarja v Bistrici, se mi zdi v „Marb. Ztg." zarad neke časniške pridige na št. Štefanovo zlo razglasil. Mislili so nekteri, da bo kaplana zarad tega tuge in žolča kar kar srce počilo, oni se pa tega še le prav srčno veselijo, kakor se moder zdravnik ves zadovoljen smehlja, kadar ga omočen bolnik zavoljo bridkega pa koristnega zdravila zmerja. Na kihanju se pozna, da je kadilo zdravo in pravo po domače. — če mačku na rep stopiš, zacvili. Tako in enako kašlanje po židovskih časnikih naj bo sploh vsem duhovnikom le v tolažbo, kajti dandanes je eno najgotovših znamenj , da spol-nujejo dolžnosti svojega poklica.
4. januarja so umrli župnik pri sv. Venceslu, g. Jožef Soler še le v 40. letu svoje starosti. Bog jim daj lehko. — Škoda, škoda za gospoda!
-1 ■nrn i-
Politični ogled.
Ministerska kriza je tedaj končana in manjšina, t. j. ministri Taaffe, Berger in Potočki so od cesarja odpuščeni; to se čita v vseh časnikih, in to je oglasil tudi predsednik državnega zbora v zboru, in ob enem tudi to, da je minister Plener dobil cesarjev rokopis, po kterem mu je naročeno sostaviti novo miaisterstvo, po kterem je imenovan za začasnega predsednika ministerskega svetovalstva in za ministra deželne brambe. Na pogodbo s Slovani še tedaj zdaj celo ni misliti, temuč pričakovati je, da se bode proti njim še ostreje postopalo kakor do zdaj, ker to se je izreklo v spominici one ministerske stranke , ki še dalje ostane ua krmilu. — Zgodilo se je to, kar smo mi rekli, da pričakn-jemo, ko smo prečitali prestolni govor cesarja. Strune, ki so že tako zlo napete, se bodo še dalje napenjale; harmonija v državi pa prihaja zmirom bolj zmotena in neprenesljiva.
V	z b o r n i e i poslancev se je 19. t. m. začela debata o adresi do cesarja.
V	Ogerski se tudi zboruje, in ravno tako v Prusiji in Bavarski.
V	Francoski so še zmirom veliki nemiri.
Iz Rima se nič posebnega ne čuje, ker cerkveni zbor je popolnoma skriven.
Tur čin zdaj spet mirno puši tabak, kar se je z Egiptovskim podkraljem spet spravil.
--f aman» i-
Novicar.
(Minister v pokorivnici za pijance.) V Bostonu (v se-vrni Ameriki) so ustanovili pokorivnico za pijance, ki se tamo pošiljajo, da bi se odvadili pijanstva. Med prvimi, ki so bili tje poslani, se nahajajo mnogi senatori, bogati trgovci, mnogo žensk in tudi eden minister. Pravi se, da se tamo ljudje dobro odvadijo pijančevanja. Bi tudi pri nas ne škodila taka pokorivnica!
(Tudi kmetje znajo dobro računiti.) V Dunaj se napeljava vodotok iz zlo oddaljenih gor. Vodotok mora iti blizo dunajskega Novega mesta skoz mali vrtič nekega kmeta, na kterem stoji samo jeden jablan. Ta vrtič se mora kupiti in jablan podreti, ker vodotok drugega pota nima; kmet je zato bil pozvan k dunajskemu mestnemu poglavarstvu in poprašan, koliko hoče imeti za svoj majhen vrtič? „4000 gl.u reče kmet in rajta tako: „Moja jablan rada rodi in prinese mnogo izvrstnih jabelk, ktere še le prodavam konec zime, ker se tako dolgo lehko hranijo, in tedaj dobim za nje 200 gld., in to da obresti, če samo rajtam 5 procentov od 4000 gld." Rajtal je dobro, ali bo vendar toliko dobil, je drugo vprašanje?
(Kaki ljudje skrbijo za javno varnost v Ogerski.) V veliki Kikindi je neki pošten popotnik postal samo zato sumljiv, ker je v krčmi pokazal, da ima precej denarja pri sebi. Ko je odšel, je krčmar to taki oglasil pri komisarju javne varnosti, ta pošlje svoje pandure za njim, ti ga dojdejo in mu vzamejo 400 gld., ter ga spet pustijo iti svojo pot, obro-pan popotnik je tožil, in pri preiskavi se je komisar prepričal, da so njegovi panduri roparji. V nekem drugem kraju so napadli pa neki tolovaji nekega gospodarja, in so začeli ropati po hiši; na krik in vik prebivalcev se začnejo zbirati sosedi, in pokazalo Be je, da so bili le panduri ki so ropali, ker se je zbralo mnogo ljudi, so roparji pobegnili in odnesli,
kar so že imeli. In taki ljudje, ki so le roparji, varujejo ljudi roparjev! Prav ugodno življenje na Ogerskem.
(Tropman,) še celo mlad človek, ki je pri Parizu umoril celo rodovino Kink ovo (osem oseb) je spoznan za krivega od porotnikov, če ravno je vse tajil, ker priče so natanko dokazale, da je on morivec. Obsojen ie na smrt. Ko je čul svojo razsodbo, se je smejal in se lepo zahvalil pred sodnijo. Strašen človek to!
(Blisk in grom po zimi.) Pri Oseku je na sveti dan pret. 1. tako zlo dež šel, ko da bi vodo iz škafa vlival , in bila je tako strahovita burja, da se take še nikdo ne spominja; bliskalo pa se je in grmelo tako strahovito, kakor po najbolj vročem poletju; strela je udarila na mnogih krajih in telegrafične sohe je vihar skoro vse podrl.
Za Slomšekov spominek
se je spet dotičnemu denarničaru poslalo 18 gold., ktere je sporočil v ta namen ranjki g. Regula, župnik v Tinjah.
Razglas.
V	zadnji sesiji deželnega zbora se ni bilo določilo, ktero posestvo v Mariboru ali mariborski okolici bi ugajalo za vi-norejno učilnico, kojo osnovati je bilo po deželnem zboru sklenjeno, marveč se je v deželnem odboru v 24. seji deželnega zbora zaukazalo, da v prihodnji sesiji o tej reči poroča. Zarad tega poživlja deželni odbor vnovič posestnike, ki bi utegnili v najbliži okolici mariborski imeti posestvo, za vinorejno učilnico primerno, in ga niso bili do zdaj ponudili, da do 1. svečana (februarja) 1. 1870 naznanijo deželnemu odboru, s kakimi pogoji bi bili pripravljeni prodati tako posestvo. Treba pa, da tudi povedo, koliko posestvo meri, kje je, kako je obdelano in kakova pohištva ima. Opomniti pa je tu, da bi bilo všeč posestvo, ki ima okoli 10 oralov vinograda, 3 orala za trtišče (za rožnjenišnico), 5 oralov za drevesnico in 6 oralov za izborno sadno drevje.
Štajerski deželni odbor.
V	Gradcu 24. grudna meseca 1869.
Tržna cena pretekli teden.	V Varaž-	dinu	>	M ariboru	>■	Celju	>	s 's5 •♦a P-
	fl.	k.	fl.	8.	fl.	JL	fl.	1 t-
Pšenice vagan (drevenka	4	—	4	50	5	—	4	80
Rži „	2	70	2	85	3	40	2	70
Ječmena „	2	80	Ó	00	3	55	0	—
Ovsa „ ... .	1	80	1	90	2	10	2	—
Turšice (koruze) vagan .	2	45	2	85	2	70	2	50
Ajde „	2	40	2	65	2	35	2	40
Prosa „ .	2	60	2	80	3	35	2	70
Krompirja » •	1	20	1	—	1	20	1	—
Govedine funt ....	_	19	—	25	-—	24	—	25
Teletnine ....	mim	22	—	26	—	26	—	26
Svinjetine črstve funt	-	26	—	26	—	26	—	26
Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	10	—	10	50	9	—	12	—
n 18" „	_		5	85	0	00	—	—
„ 36" mehkih „ . .	4	_	0	00	6	70	9	—
r? 18"_ „ „	_	—	0	00	—	—	•—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	_	80		60	—	55	—	60
n » mehkega „ „	—	60	—	50	—	50	—	50
Sena cent ..	1	90	1	50	1	25	1	50
Slame cent v šopah	1	40	1	—	¡ 0	80	1	—
„ „ za steljo	1	10	0	80	0	75	—	SO
Slanine (špeha) cent	42	'—	27	00	132	—	27	—
Jajec pet za ...	—	10	—	10	! —	10	—	10
Cesarski zlat velja 5 fl. 80 kr. a. v. Ažljo srebra 120.45. larodno drž. posojilo 70.25. Loterijne srečke. V Gradcu 15. januarja 1870 : 4« 55 45 37 47 Prihodno srečkanje je 29. januarja 1870.
|gT Vsak gosp. naročnik, ki se bode zdaj oglasil, še dobi vse liste tega tečaja „SI. Gospodarja."