Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 14.	v LjobiM v loreK, is. Morja 1915.
Leto XL1D,
Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . za Nemčijo oeloletno , za ostalo Inozemstvo .
V LJubljani na
Za celo leto naprej . , za en meseo „ I opravi prejeman meseCno
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— ■ ostalo Inozemstvo. „ 12'—
„ 2'20 „ 29'-„ 35'-
dom: K24-
„ 2-1'70
Enostolpna peUtvrsta (73 ni); za enkrat .... p« 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat ...» „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Porotna oznulli, zahvale, osmrtnice Itt:
enostolpna petltvrsta po 23 Tin.
■	Poslano:	»
enostolpna peUtrrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje ln praznike, ob S. url pop.
Bedna letna priloga Vesni red.
Uredništvo |e t Kopitarjevi nllol štev. 8/IIL Bokoplst se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 8. — Haču poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Kal hoče Grška?
Essad paša ima težke boje, da napravi mir v Draču. Zdi se, da mu gre boljše, odkar so mu prišli na pomoč Italijani s svojimi križarji. Kar se lepega dne pred Dračem prikaže grška križarka »Hellas«. Ali ne zadoščajo italijanske ladje, da varujejo tisto peščico tujcev, katerih nekateri se jia tega nemirnega albanskega gibanja sploh ne boje. Avstrijski in bolgarski diplomatični zastopnik nista hotela bežati na laško ladjo. Koliko pa je Grkov v Draču? Celih sedem in ti bi vendar lahko zbežali na italijansko ladjo. Italijani so kaj tekega tudi pričakovali, saj je evropska vojska vse ostale velesile izključila od vmešavanja v albanske liomatije in si je Italijo velikodušno naložila vse skrbi v imenu teh velesil in sedaj za druge in preko drugih pomirjuje nemirne Albance. Sedaj pa grška križarica vznemirja Italijane pri njihovem pomirjevanju. »Giornale d' Italia« — glasilo zunanjega ministra pravi: »Če nima navzočnost grškega križarja kak poseben političen stranski namen, tedaj naj si v Atenah pokličejo v spomin, da se ne more dopustiti nobenega vmešavanja Grške niti v Draču ali kje drugje v Albaniji, in sicer iz enostavnega razloga, ker se Grška ni udeležila londonske konference in tako nima nikake pravice do vmešavanja v albanske zadeve. V imenu nevtralnih držav more samo Italija prevzeti zastopstvo udeleženih držav. Sicer pa je Grška dobila že svoj dober kos, ko je vzela severni Epir in pripadajoči kos južne Albanije. To bi bilo dovolj!« Podobno pišejo »Corriere d' Italia«, »Po-polo romano« in drugi veliki dnevniki. »Vittoria« pa dostavlja: »Kar tako nenadoma priti v Drač, kjer grških vojnih ladij na oči niti ne poznajo, in to takoj po dveh italijanskih kanonadali in v imenu sedmih človeških otrok, je čisto navadno pretiravanje one Grške, ki bi rada obnovila svojo zgodovino po vzorcu Aleksandra Velikega. Ker je dalje Grška z dvojnim kavljem povezana s trojnim sporazumom, ki je celemu svetu razglasil, da noče motiti italijanskih interesov v jadranskem morju, bo ta ljubeznivi obisk precej zmotil italijanske nacionalistične krožke. Kajti kako naj si ti kakor vsi drugi hujskači proti Nemčiji in Avstriji to vmeša-
vanje Grške v Adriji razložijo, ki bi si gotovo ne upala storiti prav nobenega koraka, če ga niso odobrili v Londonu ali Parizu? Nacionalisti pa znajo tudi to vodo napeljati na svoj mlin in v »Idea Nazipnale« z dne 9. januarja pravijo, da je Venizelos, ki je bolj zvit kakor italijanski demokrati, spoznal, kateri italijanski interesi so v Albaniji splošno in v Draču še posebej v nevarnosti. Zato se je poskusil — kakor že pač gre braniti, da zabrani Italiji, da si ta ne zagotovi v Jadranskem morju takega gospodstva, ki bi zabranilo Grški prodreti z njenimi bližnjimi gospodarskimi interesi ali daljnimi imperialističnimi nadami. Po mnenju nacionalistov pa je to nov razlog, da se Italija usede v Drač in morda — tako prerokuje »Idea Nazionale«, — se tu in v severni Albaniji skreše iskra, ki takoj zaneti neodložljiv vojni požar. Grški poslanik v Rimu, Coromilas, pa zatrjuje, da je grški konzul v Draču pozval križarko »Hellas« samo v varstvo grške kolonije. Italijanov pa ne more prepričati in zato jih albanski problem in, kar je ž njim v zvezi, muči noč in dan.
Vstaši se pogajajo z Essad pašo.
Rim, 17. jan. »Giornale d' Italia« poroča, da Essad paša tekom premirja močno utrjuje Drač in ne pusti nobenega človeka ne v mesto ne iz mesta. Vstaši se ne vedo odločiti, ker so prestrašeni vsled številnih topov na utrdbah. Ne upajo si napasti mesta in mnogo jih je, ki bi se radi podali in so že poslali posredovalce, pa Essad paša stavi trde pogoje, da se ljudstvo zopet ne upre proti njegovi oblasti. To nagnjenje za podajo pa imajo samo vstaši iz Ščiaka in Kavaje, tiranski vstaši pa pašo^ smrtno sovražijo in baje namerava Essad začeti proti njim novo ofenzivo.
Namesto »Sardegne« pridejo v Drač italijanski ladji »Etna« in »Piemonte«. Torpcdni lovec »Perseo« jc odplul iz Valone v Meduo, da nadzira albansko obal in prepreči presenečenja in onemogoči kontrebando orožja za vstaše pri Valoni.
Grčija napravi nov arzenal.
Atene, 18. jan. Mornariško vodstvo je dovršilo priprave za novi arzenal, ki ga postavijo v Eleusis pri Atenah. Gradbena dela se v kratkem prično.
Romunijo, BoloorsMn ln tlijo.
Pod tem naslovom piše »Kolnische Volkszcitung« iz Carigrada:
Že nekaj dni se širi govorica, da sta se Rumunija in Bolgarska sporazumeli v vseh spornih vprašanjih. Poročilo bolgarskega uradnega lista, da Rumunija prevozu blaga za Bolgarsko ne bo delata nobenih težav, jo opravičevalo mnenje, da sc je sporazum res dosegel. Sedaj pa poročajo, da sta se soseda docela sporazumela, in sicer v sledečih zadevah: Rumunska prizna Bolgariji pravico do Macedonije in se ne bo več upirala, da jo Bolgarija res tudi dobi. Nadalje naj se obe državi za-vežeti, da bosta zabranili vsako vmešavanje od strani tretjih v svoje zadeve, četudi bi se to zgodilo pod plaščem dobrih svetov. Svet, ki ga sprejme ena, je treba- sporočiti drugi državi. Oba soseda se zavežeta za najstrožjo nevtralnost, dokler ne bi varstvo njihovih interesov zahtevalo, da jo opustita. Glede Dobrudže se dogovori izprememba meje v korist Rumunske za slučaj, da dobi Bolgarska od Srbske bolgarski del Macedonije. Sporazumeli sta se tudi glede gospodarskih vprašanj: o prosti plovbi po Donavi, prevozu bolgarskega blaga na Rumunsko in podobne stvari. Kasneje se sklenejo tudi trgovske pogodbe. Končno sta se tudi dogovorili živeti s Turčijo v dobrem sosedstvu in prijateljstvu. Če sta se Bolgarija in Rumunija res sporazumeli glede Dobrudže, bi to bil velik političen napredek, ker bi na Balkanu usahnil vir mnogih političnih nevarnosti. Turški listi pišejo o tem sporazumu z velikim zadovoljstvom, posebno glede obljube o dobrem sosedstvu in prijateljstvu s Turčijo. Da Bolgarska ne misli pustiti tc obljube samo na papirju, je že dokazala v dejanju, ko je dovolila zopet izvoz raznega blaga na Turško, tako na primer premog iz rudnikov v Perniku. Tukajšnji listi precej govorijo, da sc bo tudi Italija pridružila temu dogovoru, ki naj rodi novo zvezo proti bližnjim sovražnikom. Če se Bolgarov noče smatrati za Slovane — v balkanski vojni niso hoteli biti — tedaj bi bil cilj nove zveze naperjen proti slovanski nevarnosti, ki more biti samo ruska. Med Rumunsko in Italijo se že delj časa plete politično zbližanje. Italijani čutijo v sebi narodno dolžnost, da stoje
ob strani na vzhodu najbolj izpostav« ljeni sestri latinske narodno družine. Ena kakor druga sta si že delj časa izkazovali razne nežnosti; po izbruhu vojne pa se z vso gorečnostjo dela za medsebojno zbližanje. V Rimu se jo ustanovila »italijansko - rumunska liga« in v bukareški zbornici je nek poslanec imel bogate domišljije poln govor o skupnosti Italije in Rumunske in je v ognjenih barvah slikal zasluge Italije za Rumunsko in zadnje dni je bilo italijansko poslanstvo z velikimi častmi sprejeto v Bulcareštu. Treba bo počakati, kako bo to seme vsklilo.
KAJ JE Z ITALIJANSKO-RUMUNSKO.
30LC-ARSK0 ZVEZO ?
Lani so se trosporazumne velesile in Italija močno trudile, da bi se vpostavila prejšnja balkanska zveza, a vse prizadevanje je bilo zaman, ker je Bolgarija apodik-tično vztrajala na svojih zahtevah glede Macedonije, Grčija pa niti slišati ni hotela ničesar o tem, da bi Bolgariji odstopila kak kos Macedonije. Italija, o katere obnašanju se moramo v sedanjih razmerah vzdržati vsake kritike, je nato začela delati na svojo pest in si prizadevati za uresničenje zveze med njo, Rumunijo in Bolgarijo. Danes se že slišijo glasovi, da je to zvezo smatrati za gotovo stvar. Italijansko in rumunsko časopisje se veliko peča z medsebojnimi odnošaji ter je znano, da že imajo v Rimu italijansko-rumunsko ligo, v Bukarešlu pa rumunsko-italijansko. Povodom osnutja lige v Bukareštu je pisal konservativni list »Inainte« med drugim to-le: »Cela dežela z navdušenjem pozdravlja italijansko-rumunsko ligo. Ta obnovljena srčna zveza med dvema bratovskima narodoma je odločen činitelj za njun napredek in pospešenje narodnega zedinjenja vsakega izmed njih. V času, ko so se narodi vrgli v tako medsebojno mesarenje, kakršnega zgodovina še ne pozna, nas laki pojavi iskrenega, lojalnega in toplega prijateljstva med Italijo in Rumunijo napolnjujejo z navdušenjem. Modra politika Italije, njena iskrena, prisrčna skrb za mlajšo sestro na Donavi, so za nas spodbuda in jamstvo za zmago naših narodnih teženj. Naj živi, raste in napreduje itali-jansko-rumunska liga!« — »Journal des Balkans«, ki izhaja v Bukareštu, pa piše med drugim: »Kadar rumunski narodni zastopniki, člani italijansko-rumunske lige, govore o krvnem edinstvu in edinstvu v aspiracijah, tedaj računajo z onim, kar je v duši vsakega Rumuna. Njihovo delo ima
LISTEK.
t Ivan Miiavec.
V noči od nedelje 17. na ponedeljek 18. januarja je popolnoma nepričakovano v deželni bolnici po operaciji na slepiču umrl po vsej slovenski zemlji znani, izbor-ni orglarski mojster Ivan Miiavec. Operiran je bil za vnetjem slepiča; upali smo, da se v par tednih pozdravi in okrepi, pa ga je smrt v par dneh iztrgala iz naše srede in ž njim uničila visoke upe, ki smo jih stavili na njegovo znanje in umetnost.
Postavil je po celi slovenski domovini obilo orgel, ki so vse dobre, velika večina prav dobrih in izvrstnih. Največje njegovo delo so orgle v ljubljanski stolnici
—	postaviti so se morale iz zgodovinsko-umetniških razlogov v stare, pol premajhne omare, tako da je vse stisnjeno, in kar bi moralo stati v eni ravnini, je postavljeno v tri nadstropja. — Za temi se odlikujejo po izborni intonaciji orgle v župni cerkvi na Bledu in najnovejše — zadnje delo
—	v župni ccrkvi v Žireh. Če se morajo že blejske orgle prištevati najboljšim orglar-skim izdelkom v ljubljanski škofiji — nekateri trdijo in zdi se, da po pravici — da so bile do zadnjega časa sploh najboljše orgle na Kranjskem, narejene po Goršičevi smrti, trdijo strokovnjaki, da jih žirovske orgle po svoji izbrani, premišljeni, na vse strani natančno pretehtani intonaciji še precej prekašajo.
Z eno besedo: sedaj, ko ga ni več med nami, lahko povemo, da je bil to najboljši sodobni slovenski orglarski mojster, ki ga bo slovenska cerkvena glasba prav močno pogrešala, pogrešala zlasti zato, ker je pokojni mojster še vedno z mogočnimi koraki napredoval, kar je vsako njegovo novo delo vnovič dokazovalo; pogrešali ga bomo, ker je bil dostopen vsaki besedi, vsaki upravičeni želji strokovnjakov, pogrešali zlasti zato, ker se je vedno bolj bližal idealu, ki za njim teži in mora težiti moderna orglarska umetnost: moderne pridobitve glede tehnične izpeljave, pridobitve glede karakteristike posameznih registrov združiti s tisto čudovito sijajno in blestečo intonacijo temeljnih, principalnih in mešanih registrov, ki je dosegla svoj višek v 18. stoletju (Silbermann, Dom, Bedos, pri nas Križman), pa ga je kesneje
—	po napačni teoriji zapeljana — popolnoma izgubila in si ga do danes še ni docela zopet nazaj priborila.
Za tem doslej nedoseženim idealom jc pokojni mojster vedno zavestno težil, temu idealu se je z vsakim delom tudi vedno bolj bližal. Dosegel ga ni na zemlji, pa jc brez dvoma kot mož poštenjak, mož žive vere in globokega krščanskega prepričanja dosegel drugi višji svoj ideal: počitek po zvesto dovršenem delu v naročju božjem. Saj je bil — kakor čujemo — prav dobro pripravljen in je brez strahu smrti pričakoval. Naj tamkaj v družbi sv. Cecilije, v slavi božji, ki je na zemlji toliko zanjo storil, uživa zasluženo plačilo!
—	Njegovo blago ženo in otroke in druge
blage sorodnike pa naj Bog tolaži v njih žalosti po bridki izgubi, tolaži naj jih zavest, da z njimi vred žaluje in sočuvstvuje vsa slovenska glasba, tolaži zavest, da dočim nam žalost srce napolnjuje, se on že v veselju in blaženstvu ozira na nas. — Naj v miru počiva v objemu božjem! K,
Iz vojne.
Sveti večer v Karpatih.
Slovenski vojak piše iz prelaza Du-kle: Po premikanju prejšnjih dni smo se ustanovili v požgani vasi. Pripravili smo sredi taborišča clično smreko. Okrasili smo jo ter po moči razsvetlili s svečkami. Pihljal je veter ter meni kot prižigalcu napravljal vedno novo delo. Postregli smo si s čajem, vinom in rumom. Naši pevci so zapeli več božičnic.; pa zdele se mi niso tako vesele kakor doma. Na nebu so se utrinjale zvezde, meni v očeh pa solze. Pogrešal sem namreč svojih ljubih domačih, s katerimi sem se sicer skupno veselil na sveti večer. Počastil nas je pa s svojo navzočnostjo naš veledobri nadporočnik dr. P., ki nas je v ognjevitem nagovoru navdušil za presvetlega cesarja. Komaj smo še odpeli cesarsko, pa je prišlo povelje »maršbereit«. Vozili smo po strmi cesti, kakršna pelje na Trojane. Od jutra do popoldneva smo v dokoleneni blatu malo počivali. Potem smo do drugega jutra nadaljeva,-
li potovanje. Nato smo sladko pospali. Sem večkrat moker, pa nič ne de. Bolj sem zdrav kot doma. Vesel pa zato, ker trdno upam na zmago.
Križi in težave vojnega življenja.
črnovojnik Fran Pustišek iz Kozjega piše svojim domačim dne 5. januarja 1915: Ljubi brat in mama! Prejmite lepe pozdrave od mene in mojih tovarišev. Zopet , Vam po vrsti napišem svoje doživljaje na'' bojnem polju. 31. decembra smo vojaki dobili po eno škatljo božičnih darov. Bog plačaj vsem darovalcem! Kar ste mi od doma poslali, še vedno nisem dobil; pravijo, da jc v Budimpešti 8000 naših zavojev. — Božične praznike sem žalostno obhajal. Na sveto noč sem vozil vso noč do 4. ure zjutraj, blato nam je segalo do kolen. Potem smo pot nadaljevali v blatu, snegu in dežju. Prenočevali smo s konji vred pod milim nebom — sredi blata in snega. Kurili smo si, da bi se ogreli in posušili obleko, ki je bila do niti vsa premočena. Na Janezovo smo šli naprej in prišli v mesto, ki so ga bili Rusi oplcnili. Tukaj smo se s konji vred nastanili v prodajalnah, krčmah in sobah. Manjkalo tudi ni tistih živalic, ki ><kjcr čičajo, tam papajo«. Drugih živali tod ni skoro nič, a teh pa prcobilo. Žalostno je pogledati tc kraje, ki so vsi oplcnjcni, požgani in opustošeni. Kdo ve, kdaj bo konec tc strašne vojne. Bog in Marija pomagajta nam, da bi mogli kaj kmalu streti moč krutega sovraga. Naš hrabri pogum naj velja do zadnjega zdili-ljcja: Vse za vero, dom, ccsarjal
nedvomno političen pomen, ker so uradno izrekli ono, česar ne bi bili mogli izjaviti v parlamentu. To se bo razumelo na bregovih Tibcre, kakor se jc razumelo na bregovih Dimbovice.« — K vsemu temu sc doznaje, da vladajo zadnji čas med Sofijo in Bukareštom izvrstni prijateljski odno-šaji ter da bolgarski politiki potujejo na Rumunsko, rumunski pa v Sofijo. Ravno te dni sc mudi v Rimu bolgarski odposlanec Genadjev, h vsega tega sc jasno vidi, da italijansko-rumunsko-bolgarska zveza ni samo časnikarska kombinacija.
RUMUNSKA ARTILJERIJA SE UMAKNILA 12 DOBRUDŽE.
Dunaj, 19. januarja. Iz Varne poročajo listu »Deutsches Volskblatt«, da je Rumunija umaknila vso svojo arti-Ijerijo iz Dobrudže in jo prestavila v Črnovodo. To poročilo se spravlja, v zvezo s poročilom petrograjskega lista »Nowoje Wremja«, ki se glasi: »Nesporazumi jenja med Rurnunijo In Bolgarijo so odpravljena; pokazalo se je, da imata obe državi iste interese.
Novi olesovi umije.
Sv, Oče svari.
Rim, 18. jan. »Osservatore Romano« izjavlja, da jc od Sv. Stolice pooblaščen ostro karati ono laško časopisje, ki se imenuje katoliško in želi, da se ga smatra za katoliško, paš pa proti namenom sv. očeta v besedah in slikah poseda neprestano hujskajjoče in zastrupljajoče v evropski konflikt. Sveti oče s poudarkom ponavlja svoje navodilo: »Ostati strogo nevtralni« in izraža upanje, cla bo to zadostovalo. V nasprotnem slučaju bo Sv. Stolica drugače nastopila proti temu časopisju.
Kardinal Gasparri.
se je proti sotrudniku »Perseveranze« izjavil glede stališča Italije v tem času, cla slabo delajo tisti, ki silijo k vojni. Če bi se vojni res ne dalo izogniti, tedaj bi vsi Italijani storili svojo dolžnost. Zagovarjati pa vojsko, dokler je ne zahteva nobena kršitev ozemlja, pa ni samo nepatrfoiičao, ampak zločinsko dela. V Monzi so nameravali zborovati za vojsko. Govornika pristašev vojske posl. Chiesa pa so večkrat prekinili in končno izžvižgali, nasprotno pa je zagovornik nevtralitete, Serati, žel veliko priznanje.
Zveza za nevtralnost Italije.
Zadnje dni se je v Italiji osnovalo društvo: »Comitato per la tutela degli interessi nazionali« (Društvo za varstvo narodnih interesov). V društvu je mnogo senatorjev in poslancev ter odličnih mož. Častni predsednik je senator Mazella. Nacionalistične liste in vojne hujskače in te vrste listi silovito napadajo novo društvo, ki hoče pokazati pravo ljudsko mnenje vojnemu hujskanju ocl strani večinoma podkupljenega časopisja. Društvo prodaja listke po 2 solda, ki gresta v narodne namene — na katerih je izjava, da je podpisanec proti nastopu z orožjem. Italija naj poseže po orožju samo, če bi bili njeni nacionalni in odločilni interesi oškodovani. Rimska »Tribuna« grozno kriči nad temi listki, in nacionalistični poslanec Gallenga hoče z interpelacijo doseči, da ministrstvo nastopi proti tej mirovni agitaciji, čeravno se ta giblje v mejah vladne izjave. Posebno se društvo trudi, da proti enostranskemu poudarjanju ital. interesov v Adriji tudi one v Srednjem Morju spravi v pravo luč. Tako je lahko umeti jezo nacionalistov in njim sorodnih strank, ker se na ta način jasno pokaže pravo mnenje delavca, meščana in kmeta. Ker se mora za vsak podpis nekaj malega plačati, se ne more reči, da se lovi podpise pi^i neodgovornih elementih. Kdor cla nekaj centezimov v narodne svrhe samo s tem namenom, da podpiše to izjavo, ta gotovo tudi pošteno in resno podpise.
Florenca, 18. jan. Tu prične v kratkem izhajati nov dnevnik, ki bo nastopal za nevtralnost Italije. List namerava izdajati Giolittijeva stranka, ki je v ta namen zbrala glavnico 2 milijonov lir. Največ je nakazal senator Bombrini.
Italijanska armada.
GraŠki listi poročajo iz Rima z dne 18. t. m.: Italijanski vojaški uradni list je včeraj objavil veliko število častniških povišanj in prestav. Stanje častnikov se s tem ne zviša, ampak se s tem izpopolnijo že decembra izdane odredbe.
Burni shodi.
Genova, 19. jan. VMilrnu je zborovalo včeraj istočasno 10 socialističnih ljudskih shodov za nevtralnost Italije. Po shodu so se v Gallcria Vittorio Emanuele spoprijeli nevtralisti in in-tcrvencionisti. Karnbinieri so morali nastopiti in napraviti red
Vpoklic vseh iloseif poirjeii čnevojikov.
Kakor znano, so bili v soboto, dne 16. t. in., vpoklicani črnovojniki letnikov 1887 do 1890, ki so bili pri prebiranju od 16. novembra do 31. decembra 1914 potrjeni.
V letih 1834, 1885 in 1886 rojeni in potrjeni avstrijski črnovojniki morajo odriniti pod orožje dne 1. februarja, v letih 1878, 1879, 1880, 1881, 1882 in 1883 rojeni pa dne 15. februarja.
Od ogrskih državljanov so vpoklicani letniki 1883 do 1886 dne 15. februarja, letniki 1878 do 1882 pa dne 1. marca.
Pri naknadnem prebiranju potrjeni črnovojniki morajo tekom 48 ur po prebiranju odriniti v vojaško službo.
Vofsla z Rusi.
AVSTRIJSKO IJFADNO POROČILO. Uspeh naše artiljerije vzhodno od Zakli-czyna. — Rusi se umaknili v daljavi 6 km. — V Karpatih manjši boji med patruljami.
Dunaj, 18. januarja. Severno od Visle ni bilo nobenih bistvenih dogodkov.
Na višinah vzhodno od Zakliczyna je naša artiljerija s koncentričnim ognjem prisilila Ruse, da so zapustili nekaj sprednjih strelskih črt. Umikovalno gibanje se je pri sovražniku razširilo tudi na druge dele fronte, tako da je sovražnik končno v razdalji 6 kilometrov zapustil svoje prednje postojanke in se med našim uspešnim artiljerijskim ognjem in ognjem strojnih pušk v neredu umaknil na bližnjo črto višin. Pri tem je v svoji prejšnji postojanki pustil mnogo pušk in veliko mu-nicije.
Na ostali fronti v Galiciji se je vršil le artiljerijski boj,
V	Karpatih so bili le neznatni spopadi med patruljami.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, fml.
Kraj Zakliczyn, kjer je naša artiljerija prisilila Ruse, da so se morali umakniti, leži ob srednjem Dunajcu, med Tarnovvom in Novim Sandecom, ob vznožju povprečno 500 metrov visokega gorovja, ki se razteza od severa proti jugu. Zakliczyn je že od 16. decembra v rokah naših čet, ki so se tu močno utrdile.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Na Flanderskem artiljerijski boji. — Nemški uspehi pri La Boiselle in v Argonih, — V Vogezih in Alzaciji sneg in megla.
Berolin, 18. januarja. Veliki glavni stan: Pri Nieuportu se je vršil le artiljerijski boj. Zadnje dni ni bilo opaziti sovražnega napadalnega gibanja. Na obrežju je na več točkah morje naplavilo angleške mine.
Pri La Boiselle, severno od Alberta, so vrgle naše čete v bajonetnem napadu Francoze, ki so se zopet utrdili na cerkvenem dvoru in v selu jugozahodno od tu, ven in ujele 3 častnike in 100 mož.
V	Argonskem gozdu smo osvojili več francoskih jarkov, francoske posadke pa skoro uničili.
Napad Francozov na naše postojanke severozahodno od Pont-a-Mous-son sc je raztegnil na neki višini 2 km južno od Vilceya do naše postojanke; boj šc traja.
V	Vogezih in v Zgornji Alzaciji je sneg in megla, ki ovirata boje.
Najvišje armadno vodstvo.
Ze nekaj dni sem se množe znaki, da namerava naša armada iz dosedanje defenzive preiti v ofenzivo. Vsled izgub ob Nidi in Dunajcu so bili Rusi zelo prizadeti. Zdi se, cla je položaj zrel za protinapade.
Armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda ob Dunajcu je pridržano, da upelje ofenzivo. Važen uspeh je že do-sežen: V rusko fronto med izlivom Du-najca in Gorlicami je napravljena 6 kilometrov široka zagozda. Poizkusi, da bi Rusi izgubljene postojanko zopet osvojili, so sc izjalovili s težkimi izgubami za Ruse. Trdi se, da se je tu umaknil cel ruski armadni zbor. Sest
kilometrov v stoječem boju veliko pomeni.. Naš uspeh vzhodno od Zakliczy-na ima podobnost z nemško zmago pri Soissonsu.
Vsekako stojimo pred začetkom velikih dogodkov. Mnenje, da je nastopil daljši operacijski odmor, se ne strinja z dejstvi.
»Pester Lloyd« piše o položaju na vzhodnem bojišču med drugim sledeče: Stojimo pred začetkom petega tedna silnega borenja od izliva Bzure do prelaza Lupkov, na črti, dolgi več kot 400 km. Okoli štiri tedne je trajal ruski odpor na črti Plock — Lodz — No-woradornsk — Pilica — Novi Sonč ob-začetku našo druge ofenzive v Galiciji in na Poljskem. Nam bo li peti teden velikanske bitke tudi prinesel tako odločitev, kot je padla začetkom decembra? Zdi se, da mnogo znakov govori za to. Če se ne motimo, se množe na ruski strani pojavi zmanjšane delovne sile. Javnosti so znani le trije pomembni ruski ofenzivni sunki. Napad osme ruske armade proti Beskidom, napadi med Gorlicami in izlivom Dunaj ca in napadi ob Nidi. Ne glede na umikanje slabejših avstrijskih moči iz gališkega predkarpatskega ozemlja, niso ruski napadi nikjer uspeli. Izjalovili so se 3 težkimi izgubami: 40.000 do 50.000 Rusov je pustilo svoje življenje pred ■ ■ jeno avstrijsko fronto med Gorlicami in Inovvlodzom.
RUSKA URADNA POROČILA.
Kodanj, 18. januarja. Uradna ruska poročila posebno poudarjao, da na vseh frontah zelo ovirajo nadaljevanje operacij zelo neugodne vremenske razmere, zato da vlada v splošnem mir, izvzemši neznatne artiljerijske boje in spopade prednjih čet.
Pri Kozlcvvu in Borzymo\vu (ob Bzuri in Rawki) so prešli zavezniki k ljutim napadom. Na teh točkah in sploh zahodno od Visle se vrši v nasprotju z ostalim bojiščem srdita bitka, v kateri se morajo Rusi zadovoljiti z defenzivo, ker bi bila ofenziva združena z obilimi izgubami.
Na vzhodnem Pruskem se je rusko prodiranje ustavilo, ker so nenadoma napadli nemški artiljerijski oddelki, podpirani od pehote.
Ob Dunajcu so v teku akcije pripravljalnega značaja. V Karpatih so imeli ruski sunki proti raznim prelazom dober uspeh. V južni Bukovini se ruske operacije nadaljujejo, ne da bi jih nasprotnik oviral.
PRED VARŠAVO.
Kodanj, 18. januarja. Poročevalec lista »Politiken« poroča: Kljub slabemu vremenu so Nemci prodrli s svojimi postojankami do obsega varšavskih topov. Železniški vlaki vozijo vsak dan tisoče civilistov iz Varšave v Bielostok.
PRED VARŠAVO SE PRIPRAVLJAJO VELIKI DOGODKI.
London, 18. januarja. Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Varšave: V okolico Varšave dohajajo vsak dan močna ojačenja. V desetih dneh se bodo odigrali pred Varšavo veliki dogodki.
BOJI OB DUNAJCU.
Krakov, 18. jan. »Nowa Reforma« prinaša opis bojnega polja in bojev ob dolenjem Dunajcu v okolici mesteca Radiov (ob Dunajcu severnozaliodno od Tarnova). Plodna ravnina jc vsa raz-rita od strelskih jarkov, okrvavljena in posejana z grobovi. Na razmočeni zemlji leže kupi posekanega drevja; vse vrbe in vse grmovje ob Dunajcu in Biali je uničeno. Vasi ob Dunajcu so po večini popolnoma pogorele. Mestece Radiov je veliko trpelo. Rusi so mesto oropali. Potem so mesto zasedli Avstrijci, a v bojih je bilo mnogo hiš porušenih. Cerkev je bila zadeta ocl treh granat.
Najhujši boji so bili 21., 22. in 23. decembra. Bilo je strašno streljanje in grmenje noč in dan. Najbolj krvavi boji so bili pri vasi Nicoka, kjer so kupi trupel delj časa čakali skromnega vojaškega pogreba. Sedaj so se boji pomaknili dalje proti vzhodu.
Naše čete, podpirane od morilnega ognja naše artiljerije, ki po številu presega rusko, se polagoma pomikajo naprej ter v krvavem boju osvajajo vsako ped zemlje. Zdi se, da bo naša armada sovražnika kmalu pregnala iz njegovih postojank.
POLOŽAJ OB DUNAJCU PRI TARNO-VU.
Položaj naših čet ob Dunajcu pri Tarnovu je tako ugoden, cla se bo kmalu lahko obnovila železniška zveza s Tarnovom. Krakovska lista (Glos Narodu« in »Nowa Reforma«) sta dne 16. t. m. poročala, da vozijo vlaki že do Bogumilovic ter cla se že popravlja most čez Dunajoe. »Nowa Reforma« dne 17. t. m. piše, da so bile te vesti sicer prezgodnje; res pa vozijo vojaški in osebni vlaki do Biadolin, torej do pred-I zadnje postaie pred Tarnovom, in sc
popravlja železniški tir do Bogumilovic.
Naše čete so Tarnov, kakor smo žo poročali, že zasedle. Mesto je v bojih veliko trpelo. Železniška postaja je porušena, uničeno jo eno železniško skladišče in železniški tiri na postaji. Porušena je cerkov misijonarjev (lazari-stov) in več zasebnih hiš v zahodnem delu mesta.
IZJAVE UJETIH RUSKIH ČASTNIKOV.
Berlin, 17. januarja. (Kor. urad.) Wolf-fov urad poroča: Naš posebni poročevalec z vzhoda brzojavlja: V nekem mestu je interniranih veliko ruskih častnikov, ki so razne zanimivosti izjavili: 1, Neki stotnik polka Aleksander III.: Nesreča Rusije in ubogega ljudstva je, ker se kvalificirajo voditelji po njih sorodstvu in ne po tem, kar znajo. 2. Poročnik K. polka št. 23. je rekel o bitki pri Tannenbergu: Ko je postal položaj kritičen, je izginil naš divizij, ski poveljnik, generalni poročnik Tarklus z načelnikom generalnega štaba, polkovnikom Stubendorffom. Diviziji je poveljeval divizijski pobočnik. Povelj ni bilo nobenih, nihče ni znal, kaj da naj stori. Sanitejci so letali med mrtvimi in ranjenci in jih plenili. 3. Neki general, poveljnik neke pos hotne brigade, je izjavil: Star mož sem, nisem vojak. Ko je prišla neka nemška patrulja, sem dvignil roki in zaklical: Udam se. 4. Neki polkovnik je izjavil, ko je zagledal 1300 ujetih vojakov svojega polka: Udeležil sem se rusko-japonske vojske. Ni bila tako naporna, kakor seda-nja. Zdaj se bijejo vsak dan boji; ljudje padajo in se udajo, da imajo mir. Neki rezervni častnik in jaz sva edina častnika mojega polka. Po moji sodbi ima nemški narod boljše živce. Ritmojster K. nekega kavalerijskega polka je rekel častnikom svojega eskadrona: Rusija je izgubila preveč mrtvih in ujetnikov, da bi mogla še dobiti vojsko. Ne verujem na zmago Rusije. 5. Neki poročnik 3. sibirskega armad-nega zbora je izjavil: Počasi izpregleduje-mo, da nas je Anglija potegnila v sedanjo vojsko. Ni bilo nikakega povoda za vojsko proti Nemčiji.
RUSKE PATRULJE V CIVILNIH OBLEKAH.
Berlin, 18. januarja. (Kor. urad.) Po« sebni poročevalec Wolfovega urada na vzhodu poroča: Zdi se, da so ruski vojaki izgubili pogum za podjetne poizvedovalne pohode. Z zanesljive strani sem čul, da ujamejo vedno več ruskih patrulj, ki so preoblečene v civilne obleke. Dva zgleda iz različnih krajev: Pri Čenstohovu so prijeli nekega vojaka polka 187, ki je bij odposlan v civilni obleki naprej, da po-izve, kako močna da je posadka v nekem kraju. Blizu Mlave je došel k nemškim četam neki civilist, ki je govoril nemško in je javil, da je vojak nekega ruskega huzarskega polka. Preoblekli so ga in odposlali, da naj poizveduje pred bojno črto. Vesel je, ker je tako prišel do nemških črt in se pusti rad ujeti. Ta dejstva stavljajo v zelo slabo luč ruske častnike, ki izpostavljajo tako svoje ljudi usodi, da se postopa ž njimi kot z vohuni. Preoblečenje vojaka v civilista ni dovoljena vojna zvijača in se mora že z ozirom na miroljubno civilno prebivalstvo strogo kaznovati,
NOVI USPEHI VOJAŠKIH KOLESAR.
JE V.
Gradec, 17. januarja. »Grazer Volks-blatt« objavlja naslednje vojnopoštno pismo o novih uspehih naših vojaških kolesarjev. Vojna sposobnost naših vojaških kolesarjev je podala nov sijajen zgled njihove vojne porabnosti. Kolesarji so se v bojih 30. in 31. decembra na severnem bojišču posebno izkazali. Še vedno smo na fronti. Fri G., kjer smo ocl 30. na 31. decembra izvršili po-nočni napad na neki kraj, ki so ga imeli Rusi močno zartadertega, smo uplenili več strojnih pus. c, mnogo konj, telefonski materijal itcl. To je bilo plačilo v boju proti veliki ruski premoči, v katere vrstah je polkovna godba komaj uro pred bojem igrala »Hej Slovani!« Na levo in desno je bil sovražnik in mi smo prodrli kar skozi sredo. Pač drzni čin majhne kolesarske skupine. Žalibog ni šlo brez izgub. Ranjena sta bila oba graška kolesarska prostovoljca Haus pl. Kahler in Anton Horvath, ki sta se le nerada ločila s fronte. Kahlerja je zadela krogla, Hor: vata pa šrapnel. Med častniki je vse zdravo.
IZSELJEVANJE IZ VZHODNE GALICIJE V RUSIJO.
»Gazela Warszawska« poroča: Ko se je obnovil redni železniški promet med vzhodno Galicijo in Rusijo, se je obubožano gališko prebivalstvo začelo izseljevati v Rusijo. :>Dziennik Kijowski« piše, da se preseljevanje vrši v velikem obsegu ter da vsak dan narašča. Iz mnogih obmejnih vasi potujejo ljudje peš v Rusijo, da bi dobili dela na posestvih ob gališki meji. Veliko ljudi se potika v obmejnih krajih volinjske in podolske gubernije ter sc preživlja z beračenjem. Ruski posestniki si prizade-' vajo, da bi tem siromakom preskrbeli delo
in živež vsaj čez zimo. Toda izseljencev je toliko, da je težko vse preskrbeti. Trume galiških siromakov prodirajo vedno dalje v rusko Ukrajino ob Dnjepru; nekateri so prišli že do Kijeva. Veliko galiških prebivalcev živi v bedi zato, ker so veleposestniki, oziroma njihovi židovski oskrb-»iil ' ežali pred Rusi in zapustili svoja a, pri katerih so okoliški prebivalci i zaslužek in kruh. A v Galiciji je lo mnogo premožnih posestnikov, o v zvezi s posestniki Podolja in lahko dali kruha in zaslužka bed-v • rebivalstvu.
'USTOŠENJA NA JUŽNO. POLJSKEM BOJIŠČU, kov, 18. januarja. »Czas« poro-halomice kažejo strašne sledi porušene hiše, posekana dreve-liki, ki štrle osamljeni kvišku, i"	le. Okoličanski kraji so le še
razvaline. Wegrzce so popolnoma porušene. V celi okolici so razpleteni strelski jarki in skrivališča. Ruski carinska uradi so porušeni. Mesto Slom-niki je veliko trpelo. Uničen je Mied-zwiedy s palačo grofa Wodzicki, kakor tudi Poradov, Czaple, Jaksice, Proszo-wice in toplice Ojco\v. Zelo je poškodovano mesto Miechovv,
IZ LVOVA.
Lvov. Nervoznost Rusov v Lvovu dokazuje, da izvaja proslula ruska ohra-na hišne preiskave in zapira ljudi. Stanovanja načrtoma plenijo. Na tisoče hiš beguncev je oplenjenih. Celo častniki plenijo. V Rusijo pošiljajo opravo, preproge, umetnosti. Kljub aprovizacijskim akcijam je strašno drago. Od zadnjih dni decembra se je prekinila dobava živeža. Seženj drv stane okroglo 100 kron. Nenadne smrti je na sveti večer umrl višji deželno-sodni svetnik dr. Munzi; njegova rodbina je pobegnila še pravi čas v Gradec.
PRAVOSLAVNA SROPAGANDA V GA-LICIJI.
Razen nadškofa Evlogija še cela trsta pravoslavnih agitatorjev »izpre-obrača« katoliške Rusine v pravoslavje. Pop Mitrocky, clumski poslanec ki-jevske gubernije, se je vrnil z dvame-sečne »misijonske« poti v Galiciji. V svojem poročilu se hvali, da je »izpre-obrnil« 30.000 Rusinov, med njimi nekoliko uniatskih duhovnikov.
POLOŽAJ RUSKE ARMADE.
Nemški listi obširno poročajo, da manjka v ruski armadi municije in orožja. Moštvo je deprimirano. Množe 6e slučaji bega ruskih vojakov iz bojne fronte k Nemcem. Ruski vojaki si obstreljujejo prste leve roke, da bi tako postali za vojno službo nesposobni. Vrhovni poveljnik ruske armade je v tem oziru izdal zelo strogo povelje na poveljnike.
X X X
ODREDBE PROTI NEMCEM V GU-
BERNIJI JEKATERINOSLAW.
Stockholm, 18. jan. Guverner v Je-katerinoslawu je izdal naslednje odredbe: 1. Sestanek več kot dveh odraslih Nemcev moškega spola, bodisi v stanovanju ali zunaj, je prepovedano tudi v slučaju, če so dotični ruski podaniki. 2. Izven stanovanj je prepovedano nemško govoriti. 3. Prepovedani so vsi nemški napisi, nemške vizitke, kakor tudi nrtoošiljanje nemških pisem. 4. Tiskar-n je prepovedano tiskati časopise, >šure, knjige, lepake in vizitke v nškem ^ziku. — Prestopki se bodo znovali z zaporom do 3 mesecev ali >bo do 3000 rubljev, v važnih sluča-ti s pregnanstvom v Sibirijo.
X X X BOJI V KARPATIH.
Ko so se po prvih ruskih uspehih v Karpatih umaknile naše čete za črte na vrhu in se je pripravljal sovražnik, da podaljša svojo bojno črto bolj proti vzhodu, se je v ruskih zmagovalnih poročilih zasledovalo, da upajo na to, da se posreči njih načrt. Od tistega časa naprej se pa ni niti zahodno od sedla Uzsok in ne vzhodno proti rumunski meji nič takega zgodilo, kar bi utemeljevalo rusko zavest, da zmagajo. Sovražnik ni prodiral niti v Beskidih in tudi ne v zaraščenem karpatskem gorovju. Boji, ki se tu bijejo, se vedno bolj izpreminjajo v boje za strelske jarke. Zdaj se_ poroča, da se boji v dolini Ung nadaljujejo in da naše čete ujamejo vedno več ruskih vojakov. V stolici Bereg prodirajo naše čete. Kakor so Rusi primeroma hitro vzeli oddelek Suczavva in ga držali, tako počasi, obotavljajoč in tavajc prodirajo Proti edinima dvema sedloma, ki vodita na Ogrsko. Po zadnjih poročilih o položaju je neka ruska kolona zavzela postojanko pri Kimpolungu, ki leži ob cesti med Suczawo m sedlom Radna. Poizvedovalne čete so bajc Prodrle do Jakobenya, ki je oddaljen Približno 10 kilometrov od ogrske meje. P? Se £rične strma, težavna pot v sedlo K*flRft. Prodiranje v gorah, proč od ceste,
Zemljevid k nemškim uspehom pri Soissonu.
ki se lahko dobro brani, se težko predstavlja. Tu se bodo predvsem bili ljuti boji za edina dva prehoda. Naskok ne bo lahak in ne sme se verovati, da ogrska meja pri sedlu Radna in Porgo-Prund ni zavarovana.
Ungvar, 18. januarja. V dolini reke Ung je položaj še vedno neizpremenjen, pride samo do manjših bojev prednjih straž. Celi dan sneži in dežuje. V Beregu in Marmarosu vlada popoln mir, Ko so se Rusi zadnjikrat umaknili iz doline reke Ung, jim je zadala naša lahka artiljerija velike izgube. V obmejnih krajih stanujoče prebivalstvo je moralo dati Rusom krave, da so jih vpregli v svoje topove in tako vlekli na višine, V vsak top so vpregli 6 do 8 krav,
IZ STOLICE UNGVAR.
Budimpešta, 16. januarja. »Magyar Orsza g«poroča iz Ungvara: V Czonto-su so že pričeli popravljati porušeno železniško progo. Med popravljanjem je napadla vojakke neka ruska patrulja, ki so jo prepodili. Rusi v stolici Ungvar niso veliko opustošili in niso s prebivalci nasilno postopali. Ruski ujetniki pripovedujejo, da se je umaknila njih glavna sila čez ogrsko mejo.
RUSI NA MEJI KOMITATA BISTRICE.
Bistrica, 18, januarja. Poveljnik rusko-bukovinskih čet je prišel včeraj v Pozso-rico. Pred Jakobenyem je položaj popolnoma neizpremenjen. Tam so bili v zadnjih treh dnevih sovražni napadi na naše utrjene postojanke popolnoma odbiti. Sovražnik se zadovoljava le z majhnimi boji prednjih straž. Pri Kirlibavi iz severnega dela Bukovine skozi Seletyn udrle ruske čete so mirne. Strašen mraz in neprestani snežni zameti popolnoma onemogočajo vsako gibanje v gorovju.
RUSI SE UTABORILI V DOLINI UNGA.
Ungvar, 18. januarja. Prednje ruske čete so se utaborile v dolini Unga,
HRABRI RUMUNSKI PROSTOVOLJCI,
Budimpešta, 18. januarja, Rusi so se z vso silo vrgli na Bukovino. Rusi hočejo z zmago v Bukovini popraviti vse neuspehe v severnih Karpatih. Zdi se pa, da se jim to ne bo posrečilo. Pri Kimpolungu se je posebno odlikovala rumunska prostovoljska legija, katere ena patrulja je jezdila proti Kimpolungu in prepodila ruske čete. Ko je sovražnik zapazil, da mu sledi samo ena patrulja, so se vrnili junaški mladi Ru-muni z mnogimi ujetniki k svoji četi nazaj,
XXX DELAVSKE STAVKE V RUSIJI. Ruske državne tvornice za municijo počivajo.
Stockholm, 19. januarja. Sem došli ruski listi pišejo, da v Peterburgu in v Moskvi še vedno trajajo delavske stavke v protest proti aretiranju socialističnih članov ruske državne dume. Državne tvornice za municijo počivajo.
XXX
POŽAR V ARZENALU BREST.
Berlin, 18. jan. Iz Genfa poroča »Lokalanzeiger«: V arzenalu v Brestu
je izbruhnil včeraj požar, ki je uničil vse načrte za zgradbe naddrcadnoug-htov.
XXX
GENERAL STOSSL UMRL.
Berolin, 19. januarja. (Kor. urad.) »Lokalanzcigerju« brzojavljajo iz Amsterdama, da se poroča iz Petrograda, da je umrl general StiSssL (Kakor znano, je general Stossl vodil obrambo Port Arturja v japonsko-ruski vojski.
XXX
OBISK PRI METROPOLITU ŠEP-TiCKEM.
Župnik rimsko - katoliške kurske župnije, F. Ulinski, je »Ivuryeru Litevv-skemu« poslal pismo z dne 24. novembra 1914. Pismo poroča: »Po prijaznosti kurskega gubernatorja sem dobil dovoljenje, da kot katoliški župnik danes prvikrat obiščem lvovskega metro-polita Šeptickega. Govoriti sem moral z njim v uradnem ruskem jeziku v navzočnosti policijskega uradnika. Me-tropolit se je jako razveselil in potolažil, ko sem mu povedal, da bo smel odslej v rimskokatoliško cerkev prihajati k sveti maši in obhajilu.« To lako-nično poročilo veliko pove. Tako Rusi rešujejo Rusine izpod »avstrijskega jarma«, tako ravnajo z najodličnejšim rusinskim dostojanstvenikom.
XXX
BOLGARSKI KRALJ ZA NEMŠKE RANJENCE.
Sofija. Kralj Ferdinand je dal svoj koburški grad preurediti v vojno bolnišnico za nemške ranjence.
Boji proli Črnogorcem.
NAŠI AEROPLANI NAD CETINJEM.
Iz Cetinja se poroča: Avstrijski aero-plan je vrgel 10. t. m. večje število bomb na Cetinje. Ena hiša je porušena. Na pravoslavni sv. večer se je pojavil neki aero-plan nad Hielošem blizu Cetinja, medtem ko je bilo pretežno število prebivalstva v cerkvi; tudi tukaj je vrgel letalec nekoliko bomb, ki pa po uradnem poročilu niso napravile nobene škode. Letalec je nato od-plul proti Kotorju. Avstrijsko topništvo na vseh točkah živahno deluje,
ALBANCI PROTI ČRNOGORCEM.
Sofijska »Kambana« poroča: Večja albanska kolona je šla proti Črnigori, da udre v njo. Prišlo je do boja s črnogorskimi prednjimi stražami, ki pa je za Albance ugodno izpadel.
Nove burske Cele.
Amsterdam, 19. januarja. Reuter poroča: V Bloemfontein je došlo 13. januarja poročilo, da so se pri Mafokingu
Transport ranjencev na saneh.
pojavile nove burske čete, ki se bližajo Pretoriji.
Velik promet v solunski loki.
Rim, 18. januarja. Listi poročajo iz Soluna: V tukajšnji luki vlada po večmesečnem mrtvilu zopet najživahnejše vrvenje. Promet je ogromno narastel. Posebno velike množine blaga prihajajo iz Trsta. Ne* katere grške družbe so vpeljale posebno vožno službo med Grško in Trstom. Grški parniki niso imeli nobenih neprijetnosti z ladjami vojujočih se držav. Uvoz sladkorja, špirita, papirja in manufakturnega blaga je velikanski. Vse to prihaja iz Avstrije in ne tvori kontrebande. Parnik »Inion« je še pred kratkim pripeljal 8000 zabojev sladkorja, Iz Marzilje je dospelo mnoga kave. Uvoz žita iz Amerike je postal živahnejši. Iz Grčije pa izvažajo velike mno« žine olja, oliv in sadja.
Ruski poseii mlsiiji v Srbijo infrnogoro, Francijo in v Anglijo.
Kodanj, 18. januarja. (Kor. urad.) S posebno misijo sta odpotovala 8. januarja iz Petrograda generalni major grof Tatičev in štabni ritmojster Olivv, prejšnji pobočnik generala Rennen« kampfa v Srbijo Črnogoro. Druga misija je odpotovala v Francijo in v An*
glijo
Spor med Severno Ameriko in
Berolin, 19. januarja. »B. Z. am M.« poroča, da se je spor med Severno Ameriko in Angleško poostril, še ta teden bo v Londonu izročena nova ame« rikanska nota, ki bo vsebovala določene najmanjše zahteve.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
V splošnem položaj neizpremenjen. — Odbit ruski napad na severnem Poljskem.
Berlin, 18. jan. Veliki glavni stani V vzhodni Prusiji je položaj neizpremenjen.
Na severnem Poljskem so poizkušali Rusi prodreti čez Wkro pri Rad-zanovvu, pa so bili odbiti.
Na Poljskem, zahodno od Visle, se ni nič posebnega zgodilo.
Najvišje armadno vodstvo.
XXX
Obstreljevanje Soissons-a.
Rotterdam, 18. jan. »Rotterdam-sche Courant« poroča: Nemci še nadalje obstreljujejo Soissons. Nemške ar-i tiljerijske postojanke se uspešno pri« bližujejo mestu.
Bitka pri Soissonsu se nadaljnje.
Kodanj, 18. januarja. »Berlingskd Tidende« poroča iz Pariza; Z zadnjimi vlaki se je pripeljalo v Pariz veliko beguncev iz Soissonsa in iz okolice. Bili so zelo utrujeni, ker so morali korakati 16 km peš. Vsi pripovedujejo, da se bitka najljutejše nadaljuje. Ko so zapuščali hiše, je divjal strašen artiljerijski dvoboj. Vžigalne granate so padale neprestano v mesto. Škof, prošt, podpre-fekt, mirovni sodnik in načelnik poli-licije so že zapustili mesto, v katerem je ostal le še poveljnik in nekateri občinski svetniki. Reka Aisne neprestano narašča. Nemci reke zato ne morejo prekoračiti.
Pri Ypernu.
Berolin, 18. januarja. »Lokalanzeiger« poroča o bojih pri Tpernu po listu »Rottcrdamscher Courant«: Pri Yper-nu stoje zdaj Nemcem nasproti francoski vojaki. Nemški topovi streljajo vedno na mesto Tpernčani, kolikor jih je še ostalo v mestu, prebivajo v kleteh, Ubitih je bilo nad 100 meščanov.
Nemško letalo zopet nad Parizom.
»Neue Zuricher Zeitung« poroča, da se šele sedaj zve, da je 3. januarja nad Parizom zopet krožil nemški letalec, ki je z bombami precej poškodoval stanovanje monaškega kneza. Vojaški guverner je zahteval od vlado novih odredb za omejitev zasebne razsvetljave, kar naj bi zabranilo napade iz aeroplanov.
Omejena peka finega peciva v Bruslju.
Bruselj, 17. januarja. (Kor. urad.) Holffov urad poroča, da je generalni guverner ukazal, da smejo peči fino pecivo peki, slaščičarji in gostilničarji le ob sredah in ob sobotah.
Koliko francoske zemlje imajo Nemci.
Berolin, 19. januarja. Od zanesljive strani se poroča, da je bilo 1. januarja skupno 2,050.000 hektarjev francoske*
ga ozemlja v nemških rokah. Na polovici tega ozemlja je že vpeljana nemška civilna uprava.
Iz hitite pri Solssonsu.
London, 18. januarja. (Kor. urad.) »Daily Cronicle« poroča, da jc v bitki pri Soissonsu na višini Vregny naskočilo 50.000 Nemcev Francoze in jih prisililo, da so se umaknili.
Velike izgube indijskin čet.
Amsterdam, 18. januarja. Iz Londona se poroča: Vlada je sklenila, da izda nove izkaze o izgubah indijskih čet. Izkazi se pa priobčijo samo v listih »Indian Man«, »The Army an Navy Gazettc« in »The Broad Arro\v«, ker da domačim angleškim listom manjka zanimanja za te izkaze. Najbrže so pa izgube indijskih čet tako velike, da bi vlada rada njihov obseg kolikor mogoče prikrila.
Francosko zaupanje v Angleško.
Berlin, 17. jan. »Beri. Tageblatt« poroča iz Genfa: Ilerve opominja francoske nergače, ki veino zabavljajo čez Anglijo, k večji potrpežljivosti. Gotovo je, da Francoska tilno trpi, med tem ko Angleška skoro ne čuti vojske. Vsc-kako je bila Angleška slabo pripravljena in mora sedaj hitro nadomestiti, kar je zamudila. Njeni arzenali morajo delati tudi za Belgijo in Francijo, katerih najbolj bogati kraji so v sovražnikovih rokah. Ura Angleške napoči poleti. Sedaj izstrada Nemčijo, pozneje bo pa došla njena velikanska armada in pričelo se bo tretje dejanje za Nemce, kakor nekoč za Špansko, za časa Ludvika XIV. in za Napoleona.
Francosko in angleško Brodovje pred Miielami.
Berlin, 18. jan. (Kor. ur.) Iz Aten poročajo »Lokalanzeigerju«: Z Lemno-sa se brezžičnim potom brzojavlja, da križari francosko in angleško brodovje pred Dardanelami.
OARDANELE ZAPRTE S POTOPLJE-NIMI LADJAMI.
Bukareši, 15. januarja. Tukajšnji list »Dimineata« poroča iz Carigrada: Na povelje nemškega vrhovnega poveljstva nad dardanelskim brodovjem je bilo včeraj pred vhodom v Darda-nele potopljenih 126 ladij starejšega tipa, med njimi so bili tudi parniki, na-tovorjeni z opeko, kamenjem in zemljo. Na ta način je vhod sovražnim ladjam v Dardanele nemogoč.
Turčija v vojski.
HUDI BOJI V KAVKAZU. — RUSI DO-BILI OJAČENJA.
Carigrad, 16. januarja. (Kor. urad.) A. T. M. poroča: Naše čete, ki operirajo na Kavkazu, so zadnje dni na meji zapletene v ljute boje z Rusi, ki so dobili znatna ojačenja.
Carigrad, 18. januarja. (Kor. urad.) Turški glavni stan poroča: Naše čete, ki operirajo na Kavkazu, branijo vztrajno svoje postojanke proti Rusom, ki napadajo s premočjo. Izjalovil se je sovražnikov poizkus, ki je nameraval obiti krilo nekega našega armadnega zbora. Po nekem spopadu naše konjenice z rusko vzhodno od Choia je sovražnik pobegnil. Pustil je na bojišču več mrtvih in ranjencev.
TURŠKO PRODIRANJE V PERZIJO.
Stockholm, 15. januarja. »Ruski »Zeitungs-Curier« poroča iz Tiflisa: Turki prodirajo v Perzijo in sc že nahajajo blizu ruske meje.
Kairo imnlflvfl.
Milan, 18. jan. Listi poročajo iz Kaira: Angleške oblasti so sklenile, da proglase Kairo kot trdnjavo. Mesto so zelo močno utrdili s topovi.
Srbija.
O ČETAH, KI OPERIRAJO PROTI SRBIJI.
Bern, 18. januarja. Tukajšnje avstrijsko poslaništvo objavlja: Razni švicarski listi so posneli po »Giornale d' ltalia« poročilo, da je bilo poslanih veliko število čet iz Nemčije v Bosno in Hercegovino, zato pa so c. in kr. polke slovanske narodnosti prestavili na zahodno bojišče. Avstrijsko poslaništvo je pooblaščeno označiti prestavo čet slovanske narodnosti kot golo izmišljotino.
NOVI RUSKI TRANSPORTI ZA BR-BIJO.
Budimpešta, 18. januarja. »Az Est« poroča iz Galca z dne 14. t. m.: Tudi danes popoldne je zopet plulo po Donavi navzgor več ruskih ladij. Bilo je
šest parnikov s štirimi vlačnimi ladjami, ki so vozile municijo, topove in orožje za Srbijo. Na poveljniških mostovih je bilo videti ruske častnike. Imena parnikov so bila: »Sevčenko«, »Patriota«, »Bessarabec«, »Grof Ignat-jev«, »Beograd« in »Romania«.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Srbska skupščina bo začetkom februarja sklicana v Niš.
Rusi se m vsej črti umikajo.
Dunaj, 19. januarja. Newyorški »Herald« napoveduje rusko umikanje na celi fronti.
V Karpatih se je umikanje že pričelo. Ruski generalni štab smatra vsled vremenskih razmer za ugodnejše, da spravi svoje čete v zavarovane pozicije.
Gornjo dolino Dunajca so Rusi že izpraznili. Rusi so prisiljeni, da zapu-ste prelaz Uzsok in vse zasedene točke do komitata Ung.
Nemški avijaiiki mečejo DomSie v Varšavo.
Varšava, 19. januarja. Na Moskovski cesti se je podrl cel oddelek hiš, katere so porušile bombe nemških avi» atikov.
Švedska odklonile rusko zatiievo.
Stockholm, 19. januarja. Švedska vlada je odklonila rusko zahtevo glede prevoza municije in vojnega materiala skozi Švedsko v Rusijo.
Italijanski sociaPsli za neviralileio Matije*
Rim, 19. januarja. (Kor. ur.) Predsedstvo socijalistične stranke je v svoji seji, ki se je vršila v Florenci, sprejelo dnevni red, ki obširno zagovarja nevtraliteto in je sklenilo v svrho razširjenja propagande za nevtraliteto sklicati za 21. februarja po celi Italiji shode.
Folres v llaiiji.
Monte Rovello pri Salernu se je razklala.
Rim, 18. januarja. Na Monte Rovello pri Salernu je ob zadnjem potresu nastala 1500 m dolga razpoka, ki se vedno širi. Na tisoče dreves se ie že podrlo. Prebivalci so z gorskih vasi pobegnili v dolino; biše se groze podreti. Zemlja v razpoki se vedno bolj pogreza. Na nekem mestu je nastalo jezero, ki je 250 m dolgo in široko.
Potres v dolini Salto.
Rim, 18. januarja. »Giornale d'Ita-lia« poroča iz Citta ducale: V okolici Cingolano je bilo ob potresu 15. t. m. 150 oseb ubitih. Poleg tega jc bilo veliko število prebivalcev ranjenih. »Tribuna« poroča iz Solmone: Kraj Castro-nuovo je porušen, enako tudi Canitro. V Canitru je župnik ravno maševal, ko se je pričela tresti zemlja. Od 60 osel) jih leži pod razvalinami cerkve 50. V Capistrellu znaša število mrtvih 200.
Cittaducale, 18. januarja. (Kor. ur.) Tudi v vaseh doline Salto je potres povzročil velika opustošenja. V Cianu je bilo ubitih 12, ranjenih 10; v Colerosso ubitih 11, ranjenih 15, v Sant1 Agapito, Collemazzolini in Corso cara funti skupno ubitih 12, v Santa Lucia ubitih 6, ranjenih 40, v Baccarocia in Masco ubitih 12, v Sant' Egidio ubitih 40, ranjenih 60, v Corvaro in v drugih krajih ubitih 440 oseb.
V Neaplju se tresla zemlja 70 minut.
Neapelj, 17. januarja. Tu se je tresla zemlja natančno 70 minut. Tresenje je bilo osobito močno sredi mesta in v vida Toledo. V neki cerkvi so pravkar blagoslovi j ali nekega mrliča. Kar se kakor po nevidni roki strese krsta. Po-grebci so mislili, da se je mrlič zopet vzbudil. Omedlela je neka ženska; več jih je prestraenih bežalo iz cerkve.
Poškodbe na sikstinski kapeli.
Rim, 19. januarja. Na freskah sikslin-ske kapele so se vsled potresa razpoke razširile.
Razna poročila.
PRIPRAVE ZA IZMENJAVO VOJNIH UJETNIKOV, Berolln, 16. januarja. Z ozirom na predlog sv. očeta o izmenjavi vojnih ujetnikov zdaj v Ilaporandc že delajo priprave. V švedskem misijonskem poslopju so priredili lazaret, kjer bodo po potovanju utrujeni ujetniki lahko počivali. Za prevoz vojnih ujetnikov na progi Ilaporandc—Karungi so zgradili posebne, primerne sani.
NEMŠKI ŽELEZNIŠKI OBRAT V ZASEDENIH POKRAJINAH.
Monakovo, 18. jan. Nemčija vzdržuje sedaj obrat na 29 tujih železniških progah v zasedenih ozemljih, in sicer tri proge na Francoskem, 19 v Belgiji in 7 na Ruskem. Osobje je povečini z bavarskih železnic.
ANGLEŠKA LADJEDELNICA NA ŠPANSKEM.
Madrid, 18. januarja. Velika angleška ladjedelniška tvrdka Vickers and Son, ki v Corani že gradi španske vojne ladje, je v Bilbao ustanovila ladjedelnico zglavnico 12 milijonov pe-set, kjer bo gradila velike trgovske ladje. Še tekom tega meseca začno z delom. Izpočetka bo v ladjedelnici zaposlenih 3000 delavcev. Španska trans-atlantiška paroplovna družba je pri tvrdki že naročila 20 ladij s skupaj 100.000 tonami obsega.
POŠTNI ZAVOJI VOJNIM UJETNIKOM V RUSIJO, FRANCIJO IN ANGLIJO.
Dunaj, 18. januarja. (Kor. ur.) Po posredovanju diplomacije in poštne uprave se je doseglo, kakor poroča »Korrespondenz Wilhelm«, da se smejo pošiljati našim vojnim ujetnikom poštni ovoji v Rusijo, Francijo in v Veliko Britanijo. Pošiljati se pa sme le obleka, perilo in druge potrebščine, ki se rabijo za osebno uporabo. Pisma se pošiljatvi ne smejo prilagati. Pošiljatve morajo biti trdno zavite in sc morajo dobro zapreti. Posamezni zavoii ne smejo tehtati nad 5 kg in se lahko odpošljejo poštnine prosto.
GONALES GARZA IZVOLJEN ZA ZA-ČASNEGA PREDSEDNIKA V ME-HIKI.
Mehiko, 18. januarja. (Kor. urad.) Konvent je izvolil včeraj generala Ro-que Gonzales Garza za začasnega me-liikanskega predsednika. Garza je proglasil v mestu Mehiko oblegovalno stanje. Konvent se je proglasil za najvišjo oblast in se je polastil postavoclaje, sodstva in uprave.
iz Amerike.
— Smrtna kosa v Ameriki. Umrl je v Jolietu mladi rojak Tomaž Boh, star 25 let. Kakor slišimo, se je bil ranil pri delu in si zastrupil kri. Doma je bil iz Migoške gore, občina Mirna pri Novem mestu na Dolenjskem. Dne 3. novembra 1. 1. so pokopali v La Salle 111. A. Kastilica, ki jc bil doma iz Zati-čine na Dolenjskem. Bilo mu je šele 45 let. Rajni se je nahajal v okrajni sirotišnici skoraj 2 meseca. Teden poprej se je podal peš proti La Salle kjer ga je vlak trčil s tako silo, da je tekom enega tedna umrl v bolnici. — V Houghtonu je umrl Matija Bukovec, star 34 let. Rajni je bil rojen v Mihelji vasi, črnomeljske župnije in je bival tu v Ameriki kakšnih 6 let. V Ameriki zapušča brata in strica, v stari domovini pa brata in sestro. Ko je Avstrija mobilizirala svojo vojsko, jc bil tudi on poklican pod orožje, a poziv ga je dobil na smrtni postelji.
Dnevne novice.
H- Osebna vest. Deželni glavar dr. Šusteršič se je vrnil iz služebene-ga potovanja.
-f Nadvojvodinja Cita, Soproga prestolnaslednika nadvojvodinja Cita pričakuje koncem januarja veselega dogodka. Dosedaj ima dva otroka: dve in polletnega nadvojvodo Otona in enoletno nadvojvodinjo Adelheid.
+ Izgube naše armade. Listi poročajo: 12. avgusta 1914 je izšel prvi izkaz o izgubah naše armade, sledilo mu jih je doslej še 99, tako da imamo sedaj že 100 izkazov. Prvi izkazi so obsegali le ranjence in mtrve iz prvih predstražnih bojev na lastnem ozemlju, kasneje, ko so se vršile velike bitke, so pa izkazi postali seveda obsežnejši. Ker se morajo izkazi skrajno natančno voditi, poročajo vedno o izgubah v bojih, ki so se vršili približno že pred enim mesecem. Tudi se izkazi tičejo le padlih in ranjencev; o ujetnikih pričakuje armadno vodstvo poročil vedno šele od sovražnika, in le na podlagi sovražnikovih podatkov se izkazujejo ujetniki. Kogar se ne najde ne med padlimi ne med ranjenci in tudi med ujetniki ni naveden, tega se označi kot pogrešanega. V prvih sto izkazih o izgubah je navedenih: Častnikov ranjenih 8980, mrtvih 2263, ujetih 628. Moštvo: 231.160 ranjenih, 40.827 padlih in 9502 ujeta. Skupaj 240.140 ranjenih, 43.090 padlih in 10.130 ujetih. Vseh izgub smo torej imeli do pred približno enim mesecem 293.360 mož, od katerih je pa velik del že davno zopet na fronti, drugi pa v kratkem lahko odidejo tjekaj. Ako primerjamo naše izgube — zlasti kar se tiče padlih in ujetih — s sovražnikovimi, potem se moramo z občudovanjem odkriti pred našim armadnim vodstvom, ki je z
razmeroma tako majhnimi žrtvami prizadejalo sovražniku tako velike izgube.
+ Znana kitka, ki izrablja sedanji resni čas ter po deželi trosi najrazličnejše laži o raznih denarnih zavodih in osebah, se je spravila sedaj tudi na poslanca Pibra, češ da ne privošči železničarjem, da niso šli v vojsko in da dela na to, da bi morali iti. — Kdor pozna poslanca Pibra, ve, da se ravno on za železničarje, zlasti za nižje osobje najbolj trudi. Poglejte, grdi ' -;;ko-valci, stenografične zapisnike t > ino-zborskih zasedanj, vprašajte pri t ■ kciji v Trstu in pri sekcijskih načelniki)! ža-ške proge, kdo je največkrat inter, "i iral in prosil za zboljšanje turobnega inja železničarjev. — Poživljamo vse por v .ija-ke brez razlike strank, da nam vsakega takega obrekovalca naznanijo. Naj prejme zasluženo plačilo za grdo in podlo obrekovanje. — Nadalje ta klika razširja tudi —• in to zlasti po kolodvorih — lažnjiva poročila o vojskinih dogodkih, med drugimi, da so 6. januarja Angleži Pulj obstreljevali, in tako dela ljudi malodušne. To kliko je treba spraviti na varno.
+ Posvetovanje mladočeških državnih poslancev. Praga, 18. januarja. Mlado-češki državnozborski klub je imel posvetovanje pod predsedstvom dr. Kramarja. Glasom oficijoznega strankinega poročila se je na posvetovanju govorilo o časopisju, vojaštvu in jezikovnih vprašanjih. Tozadevni sklepi se predlože grofu Stiirgkhu in deželnemu namestniku knezu Thunu. Dalje se je sklenilo, da poslanca Mastalka in dr. Šubert osebno posredujeta pri deželno-brambnem ministru. — Že večkrat izjalovljeni poizkusi za zedinjenje vseh čoških strank se imajo znova začeti; glasom iz-venpraških čeških listov se je v tem oziru v Pragi vršilo že več zaupnih sesta' .ov.
Volitve veleposestva v goriš! deželni zbor pred državnim sodiščem. < kr. kor. urad poroča 18. t. m.: O pritoži. , ki jo je vložilo več volilcev goriškega \ posestva proti v avgustu 1913 v Gorici izvedenim deželnozfcorskim volitvam v ku-riji veleposestva, je zdaj državno sodit-z današnjo razsodbo ugodilo pritožbi in razsodilo, da se je z dogodki, ki jih omenja pritožba glede na volilno komisijo, kakor tudi, ker so se vpisale v volilni imenik osebe, ki niso upravičene voliti in ker : o izpustili volilce, kršila pritožiteljem ustavno zajamčena pravica.
—	Italijanski parnik zadel pri Pulju na mino. Rim, 19, januarja. Italijanski parnik »Varese« iz Genove je zadel na vožnji Sfax—Benetke pri Pulju dne 18. t. m. opoldne na mino in se potopil. Od posadke je bil rešen le en mož, enega so pa mrtve«a potegnili iz morja. Več čolnov je do noči iskalo na kraju nesreče nadaljnje ponesrečence, toda brez uspeha.
—	Srčna kap je zadela na Dunaju 39 letnega gledališkega zdravnika dr. Gustava Wassermann mecl operacijo. Zdravnik je bil takoj mrtev.
—	Prepovedana igra. Dunajska policija jc prepovedala Buki domino.
—	V seznamu izgub št, 104, ki je ravnokar izšel, se nahaja zabeležen med častniki, ki se nahajajo v ujetništvu, rezervni poročnik 79. pešp. Jožef Kersnik,
—	Na severnem bojišču je pade! kon-cipist c, kr. namestništva v Brežicah, rez, poročnik 17. pešpolka Aifonz vitez Prc-merstein.
-j- Za slovenski vojni muzej. Sedanja svetovna vojna jc dogodek, kakršnega svet še ni doživel in ga najbrže ne bo več tako kmalu. V zgodovini Evrope — če i * človeštva sploh — bo tvoril na daleč v den mejnik. Zato je naravno, da se boc. zanamci silno zanimali tudi za vse podrobnosti in okolnosti, ki so spremljale sedan silne dogodke. Zlasti narodi, ki sodeluje v sedanji vojni, morajo skrbeti za to, a zapuste potomcem čim popolnejšo slike čim popolnejše podatke o svojem delež; v tej svet preobrazujoči vojni. Nemci v Nemčiji se v tem oziru že prav pridno gibljejo in zbirajo gradivo za vojn muzeje, ki jih ustanove po vseh veči mestih. Ravnokar čitamo tudi v hrvatst listih poziv, da Hrvatje v posebnem v< nem muzeju rešijo pozabe svoje hral čine in cel obseg svojega sodelovanja sedanji vojni. Kaj pa mi Slovenci? Ali nismo tudi mi dali stotisoče fantov in mož, ki junaško lijejo kri in se bore za čast domovine prav na vseh avstro-ogrsko-nen1.-ških bojiščih? Ali se ne udeležujemo tudi. Slovenci vseh patriotičnih akcij: za podpiranje družin vojnih obvezancev, beguncev, ranjencev itd.? Ali nismo tudi Slovenci prizadeti pri vsem, karkoli nam je in nam šc prinese sedanja vojna? Gotovo. Zato pa skrbimo, da si tudi mi zagotovimo vedne priče našega sodelovanja in sotrp-Ijenja v sedanji silni vojni s tem, da v Rudolfinuinu ustanovimo poseben vojni oddelek — naš vojni muzej Strokovnjaki naj nemudoma gredo na delo in zagotovc za naš muzej vse oblastvene in vojaške odredbe, pozive, oglase itd., ki so v zvezi z vojno; dalje naj se zbero vsi umetniški( literarni, časnikarski in industrialni proizvodi, ki so nastali v vojnem času in se nanašajo na vojno. Zagotoviti se morajo muzeju vsi podatki o rojstvih in smrti ter
zakonskih zvezah med našim prebivalstvom, kakor tudi podatki o kužnih in drugih boleznih za časa vojne. Skrbeti treba za to, da dobimo slike (fotografije) slovenskih in pretežno ali deloma slovenskih polkov in oddelkov ter njihovih poveljnikov, kakor tudi slike bitk in bojev, ki so se jih udeležili. Manjkati ne smejo okopi, strelski jarki, različne utrdbe (v ni-, žinah, prelazih, mestih, trdnjavah), mo-' ovi, orožje, slike vojnih ladij, na katerih ,'t za časa vojne služili Slovenci itd., itd. n vsem tem bi se bilo treba ozirati tudi Ha naše vojake druge narodnosti; zlasti bi
morale preskrbeti slike na Kranjskem -ojenih višjih poveljnikov v sedanji vojni, ,^,naj so slovenskega ali nemškega rodu. Da ne smejo manjkati slike, oziroma seznami vseh v sedanji vojni odlikovanih in padlih Slovencev, je samo po sebi umljivo. Poživljamo vse Slovence, zlasti pa naše organizacije, da se zavzamejo za to stvar in vsak po svoje pripomore, da bo naš vojni muzej čim popolnejši in bogatejši.
+ Cavour in avstrijsko primorje. Zdaj, ko gleda vse na Italijo in na stremljenja italijanske iredente, je umestno opozoriti na neko pismo Ca-vourja, v katerem govori združitelj Italije o avstrijskem primorju. Italijanski komisar Lorenco Valerio je leta 1860. avstrijskemu Lloydu potrdil njegovo pristanišče v Jakinu, a v odloku je uvodoma izva jal, da podeli dovoljenje le, ker družba ne pripada narodu, katerega ime nosi, marveč ker je doma v italijanskem mestu Trstu. — Nemška zveza se je pritožila zato pri . italijanski vladi. Cavour je pisal na to 28. decembra 1860 Valerin sledeče pismo: Prositi Vas moram, da opustite vsako izjavo, da gleda novo poveljstvo :-izven na Beneško tudi na Trst z Dalmacijo in z Istro. Vem, da se nahajajo ,ir v obrežnih mestih središča prebival-, stva, ki so plemensko in smotreno italijanska. Na deželi so pa po plemenu vsi Slovani. Brez potrebe si nakoplje-mo sovraštvo Hrvatov, Srbov, Mažarov in vseh nemških rodov, če bi odpovedali takemu velikemu delu Evrope .i vsak izhod v Sredozemsko Morje. Vsak stavek, ki se rabi v tem -smislu, ii je strašno orožje v rokah naših sovražnikov, ki bi že izrabili, da nam nakop-Ijejo sovraštvo Anglije, ki bi' ne videla rada, če postane Jadransko Morje kakor ob časih benečanske republike italijansko morje. Zadoščati nam mora, zdaj, da dobro oborožimo Jakin, ki naj tvori stopnjo sijajni bodočnosti, ki našim vnukom ni več zelo oddaljena.
—	Dva brata v ruskem ujetništvu. Brata Oton in Anton Gravnar iz Pod-sabotina pri Gorici sta odšla v Galicijo, eden pri 47. pešpolku, drugi pri 27. domobranskem polku. Od avgusta ni bilo o njih nobenega glasu, ki so ju ob-jokavali kot mrtva. Te dni pa sta pisala oba iz Sibirije, da sta ujeta, a zdrava. Vidita se večkrat.
—	Na severnem bojišču je padel in v Miškolcu na Ogrskem umrl dne 5. novembra 1914 eden najboljših naših mož, Feliks Ivodrič, veleposestnik v Framu, star komaj 26 let in pol leta oženjen.
Usoda posadke ladje »Kaiserin Eli-sabeth«. Tvrdka bratje Bohler & Ivomp. je dala na razpolago dunajskim listom sledeče poročilo voditelja svoje naselbine Bruna Miiller v Tokiu. Poročilo je datirano 30. novembra 1914 in pravi: Moštvo avstro - ogrsko bojne ladje »Kaiserin Elisabeth« je bilo, ko je padel Tsingtau, odvedeno na Japonsko. Večina moštva, 296 mož s spodaj navedenimi častniki, so bili prepeljani v Himej pri Kobe: kapitan Jurij pl. Pau-spertl; fregatni poročnik Adalbert Khun in Oskar Frohlich in strojni obratni vodja Robert Hinner. Linijski ladjin kapitan Rihard Markovic in linijski ladjin poročnik Klobučar se nahajata skupno z bivšim guvernerjem pl. Waldeckom v ujetniškem taboru v Fukuoku v Kyushu. V Tsingtavu ranjeni fregatni poročnik Ivo Baierle sc zdravi še v Tsingtavu in se mu izboljšava zdravje. Mornarjev je padlo 10, 10 jih je bilo ranjenih. Ne ve se še, kje da je 40 mož. Obiskal sem častnike 26. oktobra v ujetniškem taboru v Himeji. Vsem se dobro godi. Japonska vlada postopa z njimi zelo ljubeznivo. Častniki dobijo plačo, primerno njih činu, morajo se pa sami prehranjevati. Zadovoljni so dozdaj s hrano. Častniki so še internirani, a dobe proti častni besedi v enem tednu več svobodo.
—	Hotelir g. Markeš iz Bohinjske Bistrice je bil ranjen v Karpatih. Zdravi se sedaj v bolnišnici v št. Vidu v knezoškofijskih zavodih.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil Karel Kersnič, mizar iz Hrovače pri Ribnici. Nahaja se v ujetništvu v Konštantinovsku blizu Črnega morja v Južni Rusiji. Pismo je datirano dne 1. novembra 1914 in je priromalo v Ribnico šele 13. januarja 1915. Piše, da. je zdrav in nepoškodovan. Da so bili
vsi domačini tega pisma veseli, je samo ob sebi razumljivo, ker so že vsi mislili, da je mrtev. Dal Bog kmalu na veselo snidenje! — V ruskem ujetništvu se nahaja prostovoljec 28. pešpolka 1. stotnije, Drago Senčar, sin znanega ve-letrgovca Alojzija Senčar v Ptuju. — V ruskem ujetništvu je skoro gotovo tudi vojak 17. pešpolka Franc Konc, sin gostilničarja iz okolice Kranja.
— V sobotnem članku: Vojska prerojenje Evrope se v zadnji koloni spodaj bere pravilno: Velika skrivnost krščanstva je: »Iz smrti poganja novo življenje«,
— Skrb za naše vojake. Radeče pri Zid. mostu, 12. januarja. Meseca septembra se je tukaj osnoval damski odbor, da pripomore k oskrbi tople obleke našim vojakom. Vsaki mesec se nabere nad 200 K, za katere se kupi večinoma volna, ki jo pa je včasih težko dobiti. Odposlalo se je doslej 113 parov krp za noge, 54 šalov, 56 snežnih oglavnic, 70 parov doko-lenk, 18 gorkih srajc, 18 gorkih spodnjih hlač in 18 opasnic. Poleg tega so dobili gorko obleko domačini, ki so odhajali k vojakom meseca oktobra, novembra in decembra, skupno 140 komadov, in vojaki, ki so se tukaj zdravili in decembra meseca odšli. Po prijaznosti tukaj znanega častnika 7. lov. bat. pa se je poslalo tudi moštvu imenovane čete precej raznih stvari. Sedaj k vojakom odhajajoče se bo kolikor mogoče z gorkimi stvarmi preskrbelo, pa tudi zopet nekaj odposlalo. Ne smemo pozabit^ božičnice in loterije, katero so nekateri vojakom v prid omislili; samo cigaret je šlo v ta namen od treh strani 30.000 in nad 500 kron denarja. Imen ne bomo naštevali. Pohvaliti moramo nekatere gospe, ki so prav pridno pletle, delavke, dekleta in šolske otroke, ki sedaj prav pridno izdelujejo papirnate podplate — 2000 jih hočejo narediti. Pri nas se torej stori precej, vsa čast in hvala!
—	Kdaj so vojaška pisma (razglednice, dopisnice) prosta poštnine? Sleherna korespondenca, naslovljena na vojake, je prosta poštnine, ker je v tem slučaju vsaka zloraba poštninske prostosti a priori izključena. Druga pa je s pismi (razglednicami, dopisnicami), ki jih svojcem pišejo vojaki. Da so rečena pisma prosta poštnine, morajo biti pravilno označena, t. j. imeti morajo pečat kateresibodi vojaške oblasti in pa označbo »bojna pošta«. Poštnine so prosta tudi vsa pisma, na katerih je pritisnjen pečat bojne pošte, n. pr.: Feldpostamt 307, ali pa pečat bojne ladje. Pripomniti je treba, da je pe-č a t glavna stvar, ne pa zapisana označba »bojna pošta«. Uradni (v tem pogledu vojaški) pečat izključuje sleherno zlorabo poštninske prostosti na škodo poštnega erarja. Sama označba »bojna pošta« je postranskega pomena, ker jo vsakdo lahko zapiše. Saj nam je znan slučaj, da je trgovec na deželi naročil blago pri ljubljanski veletrgovini in označil pismo z besedama »bojna pošta«. Ker ni odpošiljatelj rečenega pisma prilepil na pismo lOvi-narsko znamko, zato je moral prejemnik plačati 20 vin. poštnine. Če bi zadoščala označba »bojna pošta«, bi dohodki poštnega erarja presneto kmalu usahnili. Živ krst bi potem ne kupil več nobene poštne znamke. Če hoče torej vojak, da pride njegovo pismo poštnine prosto naslovljencu v roke, oddati ima pismo skozi svojo vojaško oblast ali urad. Ta bo pritisnil na pismu svoj pečat, pa bo pismo prosto poštnine in adresati ne bodo imeli nepotrebnih izdatkov.
—	Iz Poljan nad Škofjo Loko. Ni
sicer svetovno važen dogodek, kar poročamo, a gotovo ho zanimal vse, ki so
kdaj obiskali poljansko župnišče in poznali »farovškega Tončka«. Vsem tem namreč povemo, da, ko prihodnjič pridejo v Poljane, ne bodo več videli Tončka. Ne bo jih več prosil za »kro-nice«, ne bo več pricligoval, ampak počival mirno na pokopališču v »Pasji grapi«. Torej vedite: farovški Tonček je umrl, dasi je vedno trdil, da bo živel vekomaj. Star je bil 65 let in v župni-šču je bil celih 39 let. Bil jc revček bebast, a drugače pa miren in tudi priden, dokler jo še kaj mogel. Splošno pa je bil posebnež, kakor vodo vsi, ki so ga poznali. Znan jo bil daleč na okrog pod imenom »farovški Tonček«. Naj počiva v miru!
—	Nov slovenski list v Ameriki. V Chikagu v Zedinjenih državah Severne Amerike prične ta mesec izhajati nov slovenski list. Imenoval se bo »Glasilo kranjske slovenske katoliške Jodnote«. Urednik lista bo Ivan Zupan. List sc bo baje tiskal v 13.000 izvodih.
—	Iz seznama izgub št. 101, «02 in 103. Nadporočnik Brischnik Emil, 12. dom p., ranjen; poročnik Gross Ludo-vik, 87. pp., 9. stot., ujet; poročnik Kmet Friderik, 87. pp., 9. stot., ujet; nadporočnik vitez Koepf Karel, 87. pp., 8. stot., mrtev (november 1914); major Leimsner Karel, 87. pešpolk, ujet; praporščak Maschke Viljem, 87. pp., 7. stot., ranjen; praporščak Mayer Jožef, 87. pp., 4. stot., ranjen; poročnik Rodo-šek Franc, 87. pp., 12. stot., ujet; stotnik Sancin Jožef, 3. dom. p., 4. stot., ujet; dr. Aleksander Smekal, 87. pp., 6. stot., ranjen; poročnik Smerdu Rudolf, 87. pp., 6. stot., ujet; nadporočnik Smola Rudolf, ,3. dom. p., 3. stot., ranjen; kadet Bartol Štefan, 20. lov. bat., 3. st., ranjen in ujet; poročnik Brabenec Jožef, 20. lov. bat., 1. stot., mrtev; praporščak Bregar Anton, 27. pp., 5. stot,, mrtev (22. XI. 1914); poročnik Goriup Iv., 20. lov. bat., 1. stot., ranjen; poročnik Hartlieb Oskar, 20. lov. bat., 2. stot., ranjen; nadporočnik Mahorčič Adolf, 81. po., 3. stot., ranjen; dr. Maliva Edmund, zdravnik, 47. pp., ranjen; stotnik Ser-netz Alojzij, 1. dom. p., 8. stot., ujet; praporščak Sucher Izidor, 21. dom. p., 3. stot., iz Celja, ranjen; poročnik dr. Volleritscli Hugo, 47. pp., mrtev (15. 10. do 5. 11. 1914); praporščak Harich Mo-ric, 87. pp., 12. stot., ujet.
—	Vojaška odlikovanja in imenovanja. Gospod Fran Cigoj, praporščak pri domobranskem polku št. 36., c. kr. sodnik iz znano rodoljubne rodbine v Gorici, je bil ranjen na severnem bojišču in leži v uršulinski bolnišnici v Olomucu. Odlikovan je bil s lirabrost-no svetinjo I. reda in imenovan poročnikom. — Nadporočnikom je bil imenovan črnovojniški poročnik dr. Karel Podgornik, odvetnik v Gorici.
—	Prepovedano klanje mlade živine. Poljedelski minister je z naredbo z dne 14. oktobra prepovedal brez dovoljenja klati teleta in nadrobno navedel slučaje, ki je zanje dati dovoljenje. Dna 23. decembra 1914 je pa minister z ozirom na važnost, da si ljudje ohranijo kolikor mogoče veliko plemene živine, ono naredbo "razširil. Vsled tega odloka je zabranjeno brez posebnega dovoljenja klati breje krave, telice in svinje sploh, teleta in junce do 2t/o leta stare in bike do 2 let stare. Določeni so tudi slučaji, kdaj sme oblast dovo-iti, da se zakolje te vrste živina; ti slučaji so podobni onim, ki dovoljujejo izjemno klanje telet. Taki odloki pa bodo le tedaj imeli uspeh, ako bodo živinorejci sami imeli zmisel za varstvo plemene živine. Zato bi bilo dobro, da bi živinorejske in kmetijske zadruge v tem oziru ljudi oskrbovale s potrebnim poukom: Dotcm bi ljudje ne hlastali le po izmišljenih vojnih dogodkih, pač pa razumeli svojo nalogo v teh težkih časih in bi vsakdo delal v svojo in splošno dobrobit.
— Umrl jc v dolenjskih Toplicah dne 16. t. m. stari cerkovnik Franc Gut-man. 56 let je opravljal to službo pri župni cerkvi sv. Ane. Prejel je svetinjo za zvesto službovanje. Osem let. jc služil pri domačem 17. pešpolku. Udeležil se je bojev na Laškem leta 1859. Ni se boril s sabljo in puško — ustrelil je ves čas vojske sam odvakrat — a mahal jo je tembolj z regimentom kot godec. Pihal je na »malo trompeto« in se prav vrlo izvežbal, kar je dokazal pozneje doma ob raznih cerkvenih svečanostih in svatbah. Zadnja leta jo to opustil ter se jc brigal le za čednost hiše božje. Vsako leto jc težko pričakoval sezije, da je zagledal stare znance duhovnike in jim mogel postroči pri sveti maši. Rad se je z njimi pogovarjal o svojih vojaških doživljajih in kako je bilo vsa leta v cerkovniški službi. Posebno srečen je bil, če so ga duhovniki povabili na čašo vina in vržinko. Bolehal je le dva dni. V noči med 15. in 16. januarjem naenkrat pokliče sina Marka, da gre po duhovnika. »Nikoli mi ni bilo še tako slabo«, pravi. Ob 12. uri jc že umrl. Bil je mož poštenjak, udan in zvest v svoji službi. Nikdar ni
govoril slabo o kakem človeku, visoko pa je spoštoval duhovnike. Zato se priporoča vsem v molitev, duhovnikom znancem v memonto.
—	Požar. V Koševniku pri Črnem vrhu je nastal v nedeljo 17. t. m. dopoldne požar, ki je upepelil hišo, hlev, poleg tega je poginilo v dimu 8 goved, 1 konj in prašič. Gospodar Anton Miku/, se nahaja v vojni kakor tudi še trije njegovi bratje. Doma Sta le oče in mati. Veliko žrtev je prinesel ta čas tej tako spoštovani hiši. — Bog jim daj tolažbe !
—	Slovenska hrabrost. Drugič jo odlikovan Bogumil Burnik, stotnik v 33. poljskem topniškem polku v Galiciji, zaradi posebne hrabrosti v vojni. Prvič mu je bilo izročeno odlikovanjo »Signum laudis«, a zdaj vojaški zaslužni križec na rdeče-belem traku. Oče mu je nadučitelj v Metliki.
Bivši »Sitdbahn« hotel prodan. Z gotove strani poročajo, da jo bivši hotel »Sudbahn«, sedaj »Park-hotel« kupil nekdo z Reke.
—	V Karpatih je padel Ivan Mahorčič iz Sežane.
—Padli legijonnši. Na bojišču so padli: poročnik poljske legijo Tadej Manasterski in Iluha - Bojavski ter praporščak Wysznaeki.
—	Deželni šo?.ski svet je imenoval Jožefa M a 1 n a r za pravega gimnazijskega učitelja v Kranju in mu podelil naslov profesorja.
—	Iz pcltične služba. Okrajni komisar dr. Livio Lice n v Tržiču je premeščen v notranje ministrstvo; na njegovo mesto pride namestniški tajnik baron Karol pl. Ilohenbtihel.
—	Umrl je v Tešinju državni poslanec Lenart Demel vitez pl. Elswehr, star 58 let.
—	Legar. Sanitetskcmu oddelku notranjega ministrstva poročajo: Ocl 10. do 16. januarja t. 1. se jc na avstrijskem državnem ozemlju naznanilo 242 obolenj na rdečelisnem logarju, med njimi 1 slučaj v Gradcu, 138 slučajev v Thalerhofu pri Ivalsdorfu, okraj Gradec, 12 slučajev v Knittelfeldu, okraj Judenhurg, 37 slučajev v St. Mihaelu, okraj Ljubno, 4 slučaji v Beljaku in 23 slučajev v Volšpergu na Koroškem ter 2 slučaja v Trstu.
—	Kolera v Travniku v Bosni. Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« poroča, da so v Travniku v Bosni zbolele tri osebe na koleri. Šole so vsled tesra zaprte.
—	Železniška nesreča. V nedeljo so je peljala posestnica Frančiška Črne iz Sneberjev s svojima dvema hčerkama in s posestnico Cecilijo Hribar k sv. maši v D .M. Polje. Pred železniškim prehodom ostane z vozom, ker se bliža brzovlak, a konj se plaši. Vsi so bili lahko poškodovani.
Petersburg pogorel. Pogorel je na Češkem grad Petersburg, last grofov Czernin, ker so je preveč kurilo v traktu, kjer so bili nastanjeni ranjenci. Zgorelo so tudi znamenite zbirke starin, slik in 5000 zvezkov broječa knjižnica. Grad Petersburg jo bil eden najlepših gradov v zahodni Češki.
—	^rtne škropilni*oe, Trtne škropilnice, ki se izdelujejo iz bakra, bodo letos gotovo zelo drage, ker je baker (ku-fer) vsled omejenega uvoza in vsled velike uporabe v vojski že sedaj zelo drag. To nam kaže že močno zvišana cena modre, bakrene galice. Zato je
•gotovo prav, da spravijo gospodarji že sedaj svoje stare trtne škropilnice v red. Kjer je škropilnica že toliko pokvarjena ali obrabljena, da jo domač klepar ne more več dobro popraviti, tam naj pošljejo škropilnice naravnost v tovarno, ki izdelujejo dotično vrste škropilnic. Ako gospodar ne ve za naslov, obrne naj se na trgovca, pri koprni je bil trtno škropilnico kupil. — Škropilnice »Avstrija«, »Iiidrolina« in »Automata« izdeluje tvrdka Fr Nech-vile na Dunaju, V./l, Margarothon-s tras se 98, katera tudi vzame vse pri njej kupljene škropilnice v popravilo m popravilo po nizki ceni prav trpežno izvrši. Stare, že nerabne in za popravilo nesposobno škropilnice vzame tudi za ceno bakra in medi v račun in dobavi proti primernemu doplačilu novo škropilnice. Prav bi bilo, da gospodarji posameznih občin pošljejo v popravilo v tovarno svoje škropilnice skupno, ker pride to ceneje. Na vsako škropilnico jo seveda obesiti tablico iz losa ali iz trdega papiria (lepenke), na katero vsak napiše svoj naslov. Škropilnico jo treba v popravilo poslati čim prej mogoče, kajti kadar nastane spomlad, ne bode _ mogla tovarna več delo zmagovati in bi ostale škropilnice nepoprav-ljene. Najbolje je, da se obrnejo dotič-niki poprej na omenjeno tvrdko, da zvedo, v katerem času bn mogoče popravilo izvršiti. — B. S k a I i c k y.
— Hotel »Evropa« v Cclovcu na dražbi. Dne 18. februarja t. 1. se bo na celovškem okrajnem sodišču vršila
dražba »Hotela Evrope« v Kanalski ulici. Cenilna vrednost znaša 77.140 K, najmanjša ponudba 38.570 K.
— Več strojarskih pomočnlkv iščejo. Vsled obvestitve ministrstva za notranje zadeve potrebuje tovarna za usnje S. in I. Flesch v Wilhelmsburgu na Nižje Avstrijskem '20 izvežbanih in zanesljivih strojarskih pomočnikov. Kdor hoče iti na delo v tovarno, naj se pismeno oglasi pri deželni delavski posredovalnici v Ljubljani (deželni dvorec).
Gospodarski položni Rusije.
V	proračunskem načrtu slika ruski finančni minister gospodarski položaj precej v rožnatih barvah. Med drugim pravi poročilo: Po končani mobilizaciji se je zopet lahko začelo z blagovnim prometom. Tako so v novembru leta 1914. železnice prevozile samo 23% manj kakor istega meseca leta 1913. Začasni odlog plačilnih rokov za posojila in omejitev vsakdanjih potreb je takoj po izbruhu vojne povzročilo precej težav za trgovino; pa položaj se je hitro zboljšal. Sejm v Nižnem Nov-gorodu je imel zadovoljiv uspeh in tudi cene gotovega blaga so se zvišale. Neugodni vpliv vojske na trgovino je stalno pojemal vsled odredb za okrepitev kredita in zopetnega blagovnega prometa na železnicah. V industriji ni bilo opaziti brezposelnosti, pač pa je nastopila v krajih vojnih operacij. Razen v majhnem površju, ki ga je zavzel sovražnik, se industrija bistveno ni omejila. Razmeroma ugoden položaj je posledica večje delazmožnosti delavcev, ker se je prepovedalo prodajati opojne pijače. Delazmožnost se je zvišala za 20 do 30 odstotkov in prav znatno odtehta zmanjšanje števila delavstva vsled vpoklicanja v vojaško službo.
Vojaško moč Angleške.
V	zbornici lordov je bivši indijski podkralj lord Curzon povedal, da Anglija rabi pravzaprav vsaj dva, če že ne tri milijone vojakov. En milijon jih mora poslati proti Nemcem čez kanal, drugi milijon bi moral varovati domačo zemljo, ostali pa bi se morali porabiti za nadomestitev izgub. Armada lorda Kitschenerja pa se zbira precej po polževo in tako se slišiio že glasovi, da bo Anglija morala vpeljati splošno vojaško dolžnost, čemur pa se je ljudstvo dosedaj vedno upiralo. V Franciji je sedaj kakih 400.000 pravili angleških vojakov. Posebno razveseljivega o njih ni slišati. Celo danska »Politiken«, ki je našim sovražnikom zelo naklonjena, prinaša pod naslovom »Angleži na Francoskem« neka .j značilnih črtic iz njihovega vojaškega življenja. Listov poročevalec se je na bojišču pogovarjal z angleškim časnikarjem, ki svoje lastne ljudi tako-le sodi:
Prvi transporti so bile izvrstne čete, morda ne popolnoma izvežbani vo-
jaki, pač pa sijajni ljudje one vrste, katerim so veljale simpatije znanega pisatelja Kiplinga. Bilo jih je znabiti okoli 500.000 zdravih in naglih ljudi, ki so iz golega navdušenja sledili prvemu opominu lorda Kitschenerja. Ne glede na to, da je bilo med njimi obilo trgovskih pomočnikov in brezposelnih rokodelcev, ki jim je vojska vzela kruh, je treba vendar precej poguma za to, da prodaš svoje telo in življenje za hrano in stanovanje.
Koliko vojakov tega prvega pol milijona je bilo poslanih v Belgijo in v Francijo, se oficielno ne ve; velik del jih zadržujejo. Pa vojska je napravila že velike vrzeli v prve vrste. Mnogo jih je ubitih, ujetih ali za boj nesposobnih. Nadomestno vojaštvo, ki sedaj prihaja, je večinoma manj vredno, in sicer v več ozirih.
Ne da se namreč skriti, da se nabiranje vojaštva vrši kaj počasi. Kljub vsemu nasprotnemu zatrjevanju prvi milijon še ni dosežen in znižali so zahteve glede morale in razuma. Sprejemajo se tudi ljudje z malimi hibami, trdimi nogami, slabovidni in drugih napak.
Poleg tega je večina zmožnih angleških častnikov zaposlena v Franciji, tako da se ne more skrbeti za obširno vojaško izobrazbo, predno se te ljudi pošlje v ogenj. Njihova vrednost za kaj druzega kakor za »Ivanonenfutter« je tedaj precej dvomljiva.
Ni treba, da je človek kak poseben poznavalec ljudi in uvidel bo, kako so ti novi transporti iz Anglije vplivali na staro moštvo. Več ali manj nepopolne ljudi se je uvrstilo med redne vojake v upanju, da jih bo dobra družba poboljšala.
Pa se je tako zgodilo, kakor oni pobožni teti, ki je papigo svojega nečaka hotela odvaditi kletvine. Postavila ga je poleg svoje lastne papige, ki je znala najlepše izreke iz sv. pisma. No in uspeh je bil, da je čez dva dni njena papiga ravno tako krepko preklinjala kakor nečakova.
Tu pa ne govorijo nobenih svetopisemskih izrekov, ampak po mizah teče gin in whisky. Česar prej med angleškimi vojaki nisem nikdar videl in tako se angleška življenjska moč počasi iz-preminja v francosko mrtvičavost.
Vse to v Angliji razumejo in to tudi, da se očetje branijo, svoje sinove pošiljati čez morje.
Odkje bo vzela Angleška drugi milijon, je uganka, če ne bo šlo s sploš^ no vojaško dolžnostjo.
se sprejme za takojšnji nastop. Naslov pove uprava ,,Slovenca11.
Napoved dohodnine, katero je do konec januarja predložiti davčni oblasti, olajša knjiga »Dohodnina«. Določbe o dohodninskem davku po zakonu o osebnih davkih in osebnodavč-ni noveli. Sestavil Valentin Žun, c. kr. finančni tajnik na Dunaju. Cena 1 K 60 vin. vez. 2 K 20 vin. Za pravilno napoved je ta knjiga nujno potrebna, ker podaja jasno in poljudno navodilo kaj je treba napovedati in katere postavne odbitke lahko uveljaviš, Vzorci, ki so prirejeni za razne slučaje in stanove, ti pojasnijo vsak dvom in je napoved na podlagi te knjige prav lahka. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Comes direetorii a P. Luchesio Semler, O. F. M. editus. Cena s poštnino vred 25 vin. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Kratek pa popolnoma jasen navod, kako se opravlja brevir v praznikih in drugih dnevih. Vse je kratko povedano v formularih (schemata). Posebna prednost knjižice obstoji v tem, da opozarja na razlike, tako, da je stvar vsakemu takoj jasna. Malokdo utegne študirati rubrike, zato bo knjižica vsestransko izborno služila in olajšala duhovnikom dolžnost moliti brevir.
Piuouarna »Union" u Spodnji Šiški
sprejme tako) spretnega, samostojnega
Pivovarna »UNION« v Spodnji šiški
sprejme mladega
ki je zmožen obeh deželnih jezikov. - Pismene ponudbe je nasloviti na pivovarno »Union«.	154
ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, obeh dež. jezikov zmožen, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. — Leopold Lavš, trgovec, Tržič (Gorenjsko). 131
M ■•■'M •'•:
Vratne bolezni,
kašelj, hripavost, katare, ozdravijo hitro in temeljito, premovane
pastile lekarnarja Prentiinl-ja
Zaloga v Ljubljani v Sušnikovl lekarni »pri zlalem jelenu« na Marijinem trgu.
kupuje po najvišji ceni	134
V. ČftfliLlEC, Naklo pni Kranju.
• porodnišnica.
/LuUBLO!AMA.-komenskega-ulica-4 1 g^ammrPOTARu-Dfr FR. DERGANC
Ouci© Lmlns
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi
taKcj
3. CJrafedni^tt
Ljubljana - Mestni m, 21
nasproti lekarne Trnkoczy
Kupim vsako vrsto, tudi Črno in ne- 0\ očiščeno po brezkonkurenčni ceni. Posebno pa se plača lepo belo © oprano po najvišji ceni, ki se zanjo
lahko nudi.	jsr
©
)@®@0@©0

tficieiv
se odda na Mirni, Dolenjsko. Plača dobra. Oziralo se bo je na lastnoročno spisane prošnje. Kranjci imajo prednost.	156 2
IV 2f®Jf" dobe trajno službo.	"SR8
Kranjska tovarna železnin, Kamnik na Kranjskem.	155

159
ARGONI.
Izvzomši boje na Flanderskem so boji v Arjron-rkcm gozdu izmed najtr-dovratneisih na z--.Po.du. Tu s« bije kr-
?r zemlje in po-
kjpos t o menjajo
v va borba za v.=r k r;
vale. Glavno oviro tvori gosto zaraščeni gozd, ki pokriva Argone. Argoni se za' no ob Maasi, kjer je francosko srednjo gorovje najožje, ter se raztezajo ob levem bregu reke do severne meje. -v ' ... go- /bog svoje neprehodnosti je Argonski 1 , k" << u v trozd že tudi v prejšnjih vojnah igral ziK' Uio n? predo- J večjo vlogo.
Vdani v voljo Vsemogočnega naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat, stric in svak gospod
luan Vnilaoec
izdelovatelj orgelj
v ponedeljek 18. t. m. ob pol 4. uri zjutraj po kratki mučni bolezni, v 41. letu starosti previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v sredo 20. t. m. ob 3. uri popoldne iz deželne bolnišnico na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dno 18. januarja 1915.
Žalujoči ostali.
Dr. Ignac Kotnik, c. kr. notar v Komnu, t. č. nadporočnik pri črnovoj. okrajnem poveljstvu v Ljubljani, naznanja vsem sorodnikom, prijateljom in znancem tužno vest, da je njegov ljubljeni brat, gospod
Josip Kotnik
bivši nadporočnik pri c. kr.pcšpolku št. 17 in imejltelj vojaške svetinje
dne 16. t. m. po dolgem trpljenju v 73. letu starosti preminul.
Pokojnik je bil dne 18. t. m. položen k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani.
Svete maše zadušnice se bodo brale v četrtek, dne 21. t. m. v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 18. januarja 1915,
Mesto vsakega posebnega naznanila.
tMm&i