Številka 07 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXIV • Oktober 2018 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke, v številki Mostišcarja, ki je pred vami, naj najprej izposta­vimo dve desetletnici delova­nja – eno je že obeležila Lekar­na Ig, tako v rubriki Aktualno preberite intervju z njeno vod­jo Simono Vucko Mole. 10 let delovanja pa bo te dni prazno­valo tudi Planinsko društvo Krim, ki ob tej priložnosti na­poveduje in vabi na nekaj kraj­ših planinskih dogodkov. Iz obcinske hiše pišejo o stanju nekaterih aktualnih ali že zakljucenih gradbenih de­lih, kakšno pobudo pa je obci­ni podala skupina prebivalcev stanovanjskega naselja Rastu­ke na Igu, izveste v Obcano­vem koticku. V tem casu so, vsaj sodec po clankih v rubriki Društva, naj­bolj aktivna društva v našem hribovskem delu – tudi letos so praznovali svetovni dan miru, TD Kurešcek je najprej Lokalne volitve 2018 pripravil Pot treh cerkva, malo zatem pa še Pohod prijatelj­stva v objemu Kurešcka. Glav­no sezono v jesenskih dneh ima tudi naše gobarsko dru­štvo, ki sodeluje in pripravlja kar nekaj odmevnih gobarskih razstav. Najvecja prireditev septembra je potekala na Igu, to je bil Ižanski sejem, ki je s pestrim dogajanjem v središ­ce Iga privabil veliko ljudi od vsepovsod – vec o sejmu pre­berite v rubriki Turizem. Rubrika Koticek za mlade je v tem šolskem letu skoraj prazna, razlog tici v novi za­konodaji, ki ureja varovanje osebnih podatkov, saj mora­jo starši dati zavodu soglasje tudi npr. za objavo fotografij svojih otrok, kar se ureja te dni. Upamo, da bomo prispev­ke iz šole in vrtca kmalu lahko zaceli objavljati, saj slišimo, da je pri njih na zacetku šolskega leta kar pestro dogajanje. Do takrat pa v tej rubriki le vabilo otrokom na prireditve Knjižni­ce Ig. Svet okoli nas vedno pri­tegne, tokrat so v istoimenski rubriki kar trije prispevki, dva izleta sta bila bolj zgodovinsko oz. prazgodovinsko obarva­na, upokojenci pa so obiskali Svete Višarje in Planico. V Zgodovini naših krajev smo za objavo tokrat izbrali nekaj starih razglednic, ki nam jih je za objavo prijazno odstopil Tomaž Kocar, še vedno pa ve­lja vabilo, da se nam, ce imate kakšne stare fotografije ali za­nimive zgodbe preteklih dni, javite. Sledita dve aktivni rubri­ki, Planinski koticek in Šport, kjer razlicnih tem ne zmanjka. Izpostavimo dva športna do­sežka, šahisti ŠK Ig so osvojili Ljubljansko ligo, mladi kara­teist Lovro Kramberger pa se je odlicno odrezal na minulem evropskem prvenstvu v tradi­cionalnem karateju. Za še vec športih novic prelistajte na ko­nec Mostišcarja, tam izveste tudi, kateri slovenski športni šampion je te dni treniral po naših cestah. Bliža se dan, ko bodo po­tekale lokalne volitve, zato že zdaj napovedujemo, da bodo vsi kandidati in njihovi volilni oglasi objavljeni v novembrski številki, v tej pa v povezavi z volitvami objavljamo nekaj kljucnih datumov ter poziv nevladnih organizacij, katere teme naj ne izostanejo v vo­lilni kampanji, ki se zacne 19. oktobra. Prijetno branje vam želimo! Uredništvo Mostišcarja Pravila za objavo oglasov O glasni prostor je vsem kandidatom omogocen pod enakimi pogoji. Predvolilne predstavitve kandidatov bomo objavili samo kot placane oglase. Objavljeni bodo v posebni prilogi Mo­stišcarja Lokalne volitve 2018, ki bo izšla v okviru novembrske številke Mostišcarja. Objavili bomo le volilne oglase, oblikovane skladno z zakono­dajo (obvezna navedba narocnika oglasa). Oglasi ne bodo lektori­rani, za jezikovno podobo poskrbi vsak narocnik sam. Volilne oglase bomo sprejemali izkljucno po e-pošti na: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo volilnih oglasov je cetrtek, 25. oktober 2018. Cene volilnih oglasov so enake cenam obicajnih oglasov – možni tipi oglasov so: Tip oglasa Dimenzija v mm Cena v EUR (brez DDV-ja) Celostranski oglas 200 x 270 (pokoncni format) 220 Polstranski oglas 200 x 137 (ležeci format) 120 Oglas se naroci z narocilnico za oglas, ki je objavljena na sple­tni strani www.obcina-ig.si/za-obcane/mostiscar/. Uredništvo Mostišcarja Mostišcar je uradno glasilo Obcine Ig. Obcina Ig Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Marica Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 06 | Oktober 2018 Rekonstrukcija in prizidava OŠ Ig Gradnja prizidka ob Troštovi ulici – 1. faza Gradbena dela ob Govekarjevi cesti – 2. faza V okviru rekonstrukci-zacetku oktobra. staticne sanacije obstojece-dovoljenja. Prizidava vecjega je in prizidave OŠ Ig V prizidku k zbornici pote-ga objekta in prestavitve ko-prizidka oz. 2. faza projekta je intenzivno potekajo kajo zakljucna dela. Izvedba munalnih vodov ob prizidku prav tako že v teku. Predvido­gradbeno-obrtniška dela. Gar-kuhinje in pripadajoce jedil-na Troštovi ulici bodo dela v ma bo prizidek pokrit do kon­derobe pri športni dvorani so nice pomeni velik zalogaj v okviru prve faze potekala še v ca letošnjega leta.že koncane in jih ucenci že smislu upoštevanja vseh pot-oktobru. Sredi oktobra bo od­uporabljajo, prestavljena zob-rebnih normativov in tudi dana vloga za tehnicni pregled Polona Skledar na ordinacija je delo zacela v stroškovno. Zaradi zahtevne in za pridobitev uporabnega Lokalne volitve 2018 – pomembni datumi 18. 10. 2018 do 19. ure Zadnji dan, ko volivci pri pristojnem upravnem organu (do konca delovnega casa) lahko podpišejo obrazec podpore kandidaturi oz. listi kandidatov. 19. 10 . 2018 Zacetek volilne kampanje. 2. 11. 2018 Obcinska volilna komisija javno objavi seznam potrjenih kandidatur oz. list kandidatov. 14. in 15. 11. 2018, od 7.00 do 19.00, Dvorana Centra Ig, Banija 4, Ig. Predcasno glasovanje. Do 14. 11. 2018 Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišcu, sporocijo OVK, da želijo glasovati na domu. 16. 11. 2018 ob 24.00 Zakljucek javne volilne kampanje in zacetek volilnega molka. 18. 11. 2018 Lokalne volitve – splošno glasovanje. Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostišcarja je cetrtek, 25. oktober 2018. Novembra bo Mostišcar predvi­doma izšel 9. v mesecu. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za oddajo volilnih oglasov velja isti rok, tj. 25. oktober – oddati je potrebno narocilnico in gradivo. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Obcina IgSprejemna pisarna Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter in­formacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00. Režijski obrat Sanacija vodovoda na Barjanski ulici Na Barjanski ulici se je v mesecu septembru op­ravila sanacija javnega vodovoda, ki ji bo sledilo asfaltiranje ceste. Zacela se je tudi prestavitev javnega kanalizacij­skega omrežja med Barjansko in Rakovniško ulico in izgradnja kanalizacijskega omrežja v zadnjo uli­co na Barjanski. Dela s strani obcine v Iški vasi koncana Obcina je v Iški vasi koncala dela z obnovo javnega vodovodnega omrežja in vodovodnih pri­kljuckov, izgradnjo plocnika, meteornega kanala za odvodnjavanje ceste ter rekonstrukcijo javne razsvetljave. Zaradi sodelovanja obcine z Direkci­jo za infrastrukturo, ki je nacrtovala asfaltiranje od podružnicne šole v Iški vasi do gasilskega doma Iška vas, se je podaljšala trasa gradnje. Cestišce re­gionalne ceste bo asfaltirano s strani Direkcije za infrastrukturo. Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 V primeru, da je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Urnik zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov in odpadne elek­tricne in elektronske opreme v premicni zbiralnici bo na lokacijah: Gasilski dom Ig – 16. in 17. oktober 2018, Parkirišce pri trgovini na Golem – 18. oktober 2018, in sicer od 9.30 do 17.00. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Kanalizacija Tomišelj V Tomišlju se je do konca septembra zgradil tlacni vod, fekalni kanal, obnovilo javno vodovodno omrežje in prikljucki ter del tra­se proti kapelici tudi asfaltiral. V oktobru se nadaljuje z izgradnjo proti koncu naselja Tomišelj. Zaradi del bo popolna zapora državne ceste od kapelice v To­mišlju do konca naselja Tomišelj (proti Podkraju). Katja Ivanuš Mostišcar 06 | Oktober 2018 Ob 10. obletnici Lekarne Ig Pogovor z mag. Simono Vucko Mole Deset let je že minilo, odkar smo na Igu dobili sodoben center, v katerem so zdravniške in zobozdravstvene ordinacije, banka, knjižnica, knjigarna in še nekaj drugih lokalov. Med zelo pomembnimi je tudi lekarna, saj po odprtju ni bilo vec potrebno po vsako zdravilo v Ljubljano. Desetletnica Lekarne Ig O b deseti obletnici so pripravili kratko pri­reditev, kjer je nekaj besed zahvale povedal tudi naš župan Janez Cimperman, ucenci so dogodek popestrili s svojimi nastopi, nekaj besed pa je povedala tudi vodja le­karne. Lekarno vodi magistra farmacije Simona Vucko Mole, ima pa še nekaj sodelavk in v teh letih smo lahko spoznali njihovo prijazno naravo ter koristne in strokovne nas­vete. Prvi pogovor s Simono smo objavili že v daljnem letu 2009, zato je ob jubileju prav, da jo povprašamo, kakšne vti­se ima po tem casu. Kaj ste pricakovali od Le­karne Ig in kaj od tega se je/ni uresnicilo? Po desetih letih so se moje želje uresnicile – imeti iskrene odnose z ljudmi in jim poma­gati na poti do zdravja. Ugo­tovila sem, da je to v manjšem kraju lažje, saj stranke vecino­ma že poznamo, vemo, kaj po­trebujejo, poznamo nekatere njihove probleme in jim lahko ustrezno svetujemo. Vzposta­vili smo že nekakšen osebni odnos, za sodelavke pa sem se potrudila izbrati take magistre farmacije, ki znajo vzpostaviti stik z ljudmi. Ko je clovek v stiski zaradi bolezni, potrebu­je še toliko vec prijaznosti, so­cutja in potrpljenja. Kaj menite o nas, Ižancih, sedaj? Krajani so nas izredno lepo sprejeli. Zavedajo se, da je za Ig lekarna privilegij in da pri nas lahko dobijo prakticno vse, kar potrebujejo. Kako ste svoj asortiment razširili do zdaj? Ko sva imela prvi intervju, smo imeli na zalogi približ­no 2.000 razlicnih izdelkov, danes jih imamo prek 4.500! Zdravila na recept in brez re­cepta so seveda glavni pro­dajni artikli v vsaki lekarni in tako tudi pri nas. Trudimo se, da bi vsem obiskovalcem pri nabavi zdravil tudi strokovno svetovali, da ne bi prišlo pri uporabi do neželenih posledic. Poleg tega nudimo tudi otro­ško hrano, bio sokove in ostale naravne izdelke, raznovrstne caje, kozmetiko brez topil in konzervansov, ki so lahko ško­dljivi zdravju, v prodajni pro- Vodja Lekarne Ig mag. Simona Vucko Mole gram smo postopoma vkljucili tudi homeopatska zdravila, ki se dobijo le v lekarnah, Bacho­vo cvetno terapijo, ortopedske opornice, kompresijske no­gavice, uhane brez niklja, na katerega so nekateri ljudlje alergicni, razne teste za doma­co rabo, ocala, pametne ure, ki spodbujajo h gibanju, in še bi lahko naštevala. Trudimo se nuditi take izdelke, ki prispevajo k iz­boljšanju zdravja in pocutja, ne nudimo pa na primer pre­hranskih dopolnil, ki vsebu­jejo škodljive snovi. Iz svoje prejšnje zaposlitve dobro vem, kako iz deklaracije oceniti ka­kovost izdelkov in ugotoviti, ali so v njih tudi snovi, ki tja ne sodijo in so lahko celo ško­dljive, pa ceprav jih na veliko reklamirajo. V splošnem lahko recem, da se v najvecji možni meri prila­gajmo željam in potrebam na­ših strank. Kaj še obsega vaše delo na Igu? Pripravljamo tudi izobraže­valne aktivnosti, povezali smo se z Društvom deklet in žena na podeželju na Igu in skupaj smo pripravili predavanja na temo hoemopatije, prehran­skega svetovanja glede na bo­lezni in zdravila, kombinacijo zdravil in hrane ter podobno. Sodelujemo tudi z Osnovno šolo Ig, kjer imamo predavanja na temo zdravega življenja za ucence. Kako lahko obcani še pri­dejo do vaših prodajnih predmetov? Poleg prodaje v lekarni imamo še spletno trgovino z dostavo na dom (razen za zdravila, kjer je nujen osebni stik), ki jo imenujemo Prva naravna lekarna in je na naši spletni strani www.lekarna-ig. si, kjer si lahko ogledate tudi naš prodajni program. Ce zdravila nimate, v kak­šnem casu ga lahko naba­vite (posebej tista na re­cept)? Dostavo zdravil imamo dvakrat dnevno, tako da lah­ko tudi stvari, ki jih trenutno nimamo na zalogi, stranke dobijo prakticno še isti dan, zagotovo pa naslednjega. Po potrebi dolocene zadeve tudi sami pripravimo. Kako pa sodelujte z našimi zdravstvenimi ustanova­mi? Z našimi ambulantami in patronažno sestro imamo odli­cen odnos. V primeru nejas­nosti, nedobavljivosti zdravil in podobno se povežemo ne­posredno z njimi in skupaj naj­demo optimalno rešitev, tako da s tem ne obremenjujemo strank. Ali se je seznam najbolj is­kanih artiklov v vseh teh letih kaj spremenil? To je odvisno od letnega casa. Jeseni in pozimi so še vedno zelo iskana zdravila za lajšanje kašlja, bolecin v žre­lu in proti povišani tempera­turi. Poleti prodamo veliko zašcitnih krem za soncenje in repelentov za zašcito pred ko­marji in klopi. Trudimo se imeti tudi cim vec naravnih zdravil in drugih stvari, ki pozitivno vplivajo na naše zdravje, in stranke so to zelo dobro sprejele. Nekaj strank imamo celo iz Ljublja­ne, tako so zadovoljni z našo ponudbo. Ste zadovoljni z urnikom ali razmišljate o tem, da bi imeli odprto tudi ob sobo­tah dopoldne? Odpiralni cas je naslednji: v ponedeljek od 9. do 19. ure in od torka do petka od 8. do 18. ure. Predvsem je pomembno, da imamo odprto tedaj, ko de­lujejo ordinacije v nadstropju nad nami. Ugotovili smo, da s tem lahko dostojno zadosti­mo željam naših strank. Nekaj casa smo imeli odprto tudi ob sobotah dopoldne, vendar je bilo obiska zelo malo, zato smo to opustili. Kako so Ižanci zadovoljni z vašo lekarno? Knjiga pritožb je prazna, mislim, da to veliko pove, saj se res trudimo, da bi ustregli potrebam naših obiskovalcev in vsaj malo vplivali na njihovo zdravo in zadovoljno življenje. Lekarno smo že trikrat preu­redili, tako da lahko kupcem predstavimo cim vec izdelkov. Seveda se vcasih ljudje pri­tožujejo na splošno nad zdra­vstvenim sistemom, ampak tu jim žal ne moremo pomagati. Kako pa vpliva delo v le­karni na vaše zasebno živ­ljenje? Po vseh teh letih se obseg mojega dela ni zmanjšal, prej nasprotno, skrbeti moram za to, da imamo na zalogi vse, kar naše stranke potrebujejo in biti v stalnih dogovarjanjih z zdravstveno zavarovalnico, slediti novim trendom na na­šem podrocju doma in v svetu, in še bi lahko naštevala, tako da je moj urnik zelo zaseden. Želimo vam še veliko us­peha pri delu in se vidiva cez naslednjih deset let! Matjaž Zupan • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Poletne dejavnosti SDS Ig V nedeljo, 24. junija 2018, kom pri Kuharjevi kapelici. smo v SDS Ig obeležili Ob koncu svete maše je dan državnosti z ude-ižanski župnik Janez Avsenik ležbo pri maši za domovino na blagoslovil zastave. Stojalo je Igu ter s tradicionalnim pikni-naredilo podjetje Kljucavni­carstvo Podržaj oz. Ciril Podr­žaj, za kar se mu zahvaljujemo. Na pikniku so nas nagovo­rili predsednik SDS Ig Tone Krnc, poslanec v DZ RS Anže Logar in poslanka Alenka Je­raj, domaci župnik Janez Av­senik, za domoljubno pesem pa je poskrbel DUO Prima z Julijo. Slavnostni govor o osa­mosvojitvi Slovenije je imel brigadni general Tone Krko­vic.  Odbor SDS Ig se je juli­ja 2018 skupaj z odbori SDS Škofljica in Brezovica odpravil na letno srecanje odborov in tabor SDS v Bovcu, kjer se je zbralo 1.500 clanov in simpati­zerjev. V nadaljevanju je pote­kal Letni tabor SDS, ki so se ga udeležili tudi naši clani in se ob zakljucku udeležili pohoda na Triglav.  SDS Ig Simona Pavlic Blagoslov zastav Na pikniku s Tonetom Krkovicem Pobuda za postavitev mosticka cez reko Išcico P rebivalci naselja Rastu­ka smo že veckrat ustno izrazili potrebo po posta­vitvi mosticka za pešce, ki bi povezoval naselje Rastuka in Colnarsko ulico. Predvsem gre za potrebo po varni šolski poti za šolarje OŠ Ig, saj jim trenut­na pot ne zagotavlja potrebne varnosti. Sedaj morajo šolar­ji na vsakodnevni poti v šolo trikrat preckati glavno cesto skozi Ig na nesemaforiziranih prehodih ter eno semaforizira­no križišce. Cesta skozi Ig je v zadnjih letih postala pomemb­na povezava med Ljubljano in celotnim obmocjem Škofljica– Ribnica–Kocevje. Je edina možna povezava za težka to­vorna vozila med Ljubljano in Igom ter sosednjimi kraji. Pro-met je gost, predvsem v jutra­nji in popoldanski konici, rav­no ko so otroci na poti v šolo in iz nje. Širina in zmogljivost ceste nista ustrezni tolikšne­mu prometu, velik problem so tudi ozki plocniki, kjer sploh so. Ker širitev ceste in plocni­kov ni možna, je nujno potreb­no najti drugo rešitev za varno pot v šolo. Zaradi izjemno nevarne sedanje poti vecina staršev iz naselja Rastuka in okolice ot­roke v šolo in iz nje vozi z av­tomobili. V prvih razredih je to še smiselno, naprej pa bi otro­ci lahko v šolo hodili sami, ob pogoju varne poti seveda. To bi bilo neprimerno koristneje za otroke pa tudi velika raz­bremenitev staršev pri uskla­jevanju družinskega urnika s šolskimi in interesnimi dejav­nostmi. Ne nazadnje bi brv, ce bo postavljena, tudi zmanjšala jutranji prometni kaos v oko­lici šole. Predlagani mosticek bi omogocal krajšo in varnejšo pot med naseljem Rastuka in središcem Iga vsem prebival­cem, ne le šolarjem. Zavedamo se, da je za pre-hod od ideje do realizacije potreben konkreten premik, zato smo se spodaj podpisane Jesenski pridelki B uce so pridelane del-interesent za ogled, se lahko no v Iški vasi, delno pa oglasi nasproti koncne postaje na Barju. Ce je kakšen mestnega prometa v Iški vasi družine Žagar, Lovšin in Meg­lic odlocile, da podamo pisni predlog na Obcino Ig. Pred­log smo med drugim podprli s peticijo prebivalcev naselja Rastuka in okolice. Zbiranje podpisov je po­tekalo od 15. 6. do 2. 7. 2018, zbrali smo 220 podpisov pol­noletnih prebivalcev naselja Rastuka in ožje okolice oziro­ma podpise stanovalcev z 88 hišnih številk, kar je približ­no 10 % prebivalcev kraja Ig. Iz zbranih podatkov peticije izhaja, da je v družinah, ki so podpisale peticijo, najmanj 75 otrok. Skratka, mosticek zade­va veliko število prebivalcev, ki so pobudo podprli s pod­pisom in z odkritim navduše­njem. Za mnenje smo prosili tudi Vido Hrovat, uciteljico na Osnovni šoli Ig, ki ima dolgo­leten staž kot koordinatorka in mentorica prometne vzgoje in med drugim vsako šolsko leto pripravlja Varnostni nacrt št. 92. Soncnica je zrastla na polju med Iško vasjo in Kotom v višino 3,5 m; jo je pa že podr­za šolske poti OŠ Ig, zato pro­blematiko zelo dobro pozna. Sporocila nam je, da so se o možnosti mosticka na Svetu za preventivo in varnost v ce­stnem prometu že pogovarja­li in da si je pot tudi sama že ogledala. V svojem mnenju je podrobno opisala problema­tiko in pritrdila našim ugoto­vitvam s sklepom o nedvomni koristnosti predlaganega mo­sticka. Obrazložitev pobude, pod­prte s peticijo in mnenjem Vide Horvat, smo 4. 7. 2018 izrocili županu Janezu Cim­permanu. Župan je naša pri­zadevanja sprejel z obljubo, da se bo realizacija postavitve mosticka zacela z vkljucitvijo projekta v proracun Obcine Ig za leto 2019. Spodaj podpisani skupaj s preostalimi 220 pod­pisniki gospoda župana drži­mo za besedo. Družine Žagar, Lovšin in Meglic la zadnja nevihta. Ivan Žagar Lokalne volitve 2018 in nevladne organizacije B ližajo se lokalne vo­litve 2018 in jeseni lahko že pricakujemo prve predstavitve programov strank in kandidatnih list za vodenje in razvoj obcin, v katerih živimo in delujemo. Priprave na lokalne volitve že potekajo in marsikateri poli­ticni kandidati se vedno bolj zavedajo, da dobrih progra­mov ne morejo pripraviti brez sodelovanja s skupnostjo. Tu jim društva ponujamo roko. Z namenom vecjega vklju­cevanja civilne družbe v obli­kovanje lokalnih politik si vsa regionalna sticišca nevladnih organizacij iz Slovenije letos še posebej prizadevamo za vec dialoga med kandidati na lokalnih volitvah in lokalnimi nevladnimi organizacijami. Ustvarili smo skupno kampa­njo šola za župane, katere cilj je spodbuditi kandidate za župane k aktivnemu vkljuce­vanju izzivov in problemov lo­kalnih skupnosti in nevladnih organizacij v svoje predvolilne programe. Aktualne teme v kampanji z vidika nevladnih organizacij Nevladne organizacije predlagamo, da se v predvo­lilni kampanji odprejo razpra­ve na podrocju humanitarnih in izobraževalnih programov, socialnih stisk in duševnega zdravja, mobilnosti starejših, njihove oskrbe in kakovostne­ga staranja, programov za in­valide in ustreznega urejanja prostora za njih, delovne inte­gracije ranljivih skupin in dol­gotrajne brezposelnosti. Zelo aktualna problemati­ka, ki je podprta tudi z dobri­mi praksami nekaterih sloven­skih obcin, je participativni proracun in tudi participativ­no urejanje prostora. Nevla­dne organizacije pricakujemo tudi debato in rešitve v smeri problemsko ali tematsko na­ravnanih obcinskih razpisov, predvsem z vidika povezave in med strategijami razvoja regij in obcinskimi razpisi. Na ta nacin lahko nevladne orga­nizacije namrec prevzamemo vecjo vlogo pri razvoju obcine. Za koordinacijo sodelova­nja NVO v kampanji za lokal­ne volitve smo odgovorni Sti­cišce NVO Osrednje Slovenije. Prispele vsebine bomo obdela­li in iz njih pripravili konkret­ne ukrepe. Na tem mestu va­bimo vsa društva, zavode in ustanove, da proaktivno pris­topijo k podajanju predlogov in pobud za dopolnjevanje ali spremembo politik. Za vec informacij smo dosegljivi na info@consulta.si ali na telefon­ski številki: 01/3209-484. Obenem vabimo k oddaji predlogov tudi širšo javnost. V ta namen smo za lažjo in bolj ucinkovito komunikaci­jo razvili aplikacijo Pametni glas, s katero lahko vaše pre­dloge, pobude in komentarje za izboljšanje stanja v obcinah zasavske in osrednjeslovenske regije oddate na tej povezavi: http://www.consulta.si/dejav­nosti/pametni-glas/. Nina Groboljšek Pohod prijateljstva v objemu Kurešcka T uristicno društvo Kureš­cek je uspešno izpeljalo že tradicionalno prire­ditev Pohod prijateljstva v ob­jemu Kurešcka. Med pohodni­ki smo imeli dva pohodnika iz Velenja in dva iz Ponikve pri Šentjurju. Zbrali smo se 29. 9. zjutraj ob 8.00 uri pri RTC Za­potok. Vreme je bilo idealno, ne prevroce in ne premrzlo. Pohodniki iz Velenja in Poni­kve so povedali, da so prišli k nam, ker želijo spoznati tudi ta del Slovenije. Bili so navduše­ni nad pokrajino. Iz zloženke so spoznali Krimsko-Mokrško hribovje, del katerega sta tudi vrh Kurešcek – 826 m – in Go­ljanska planota, ki ležita med Želimeljsko dolino in Iškim vintgarjem. Znacilnost zlasti pozimi je, da se koplje v soncu, medtem ko barjansko kotlino prekriva gosta megla. Domacinka Darja Mlakar, predstavnica Zapotoka, je postregla udeležence pohoda s toplim domacim planinskim cajem. V krajšem nagovoru je predstavila vas Zapotok ter za­želela srecno pot pohodnikom in povratek v Zapotok. Naslednja vas, skozi katero smo šli, je bila Visoko. Prvi po­stanek smo imeli na Rogatcu. Domacin Roman Anžic nas je pricakal s prijaznim pozdra­vom in nagovorom ter bogato obloženo mizo, suhim sadjem, Naredili smo obroc prijateljstva med vasmi. Pohodniki pri Zapotoku domacim sirom, domacim kru­hom, namazi, izbranimi osve­žilnimi pijacami. Po krajšem postanku in okrepcilu smo odrinili proti Selniku in Suši, bolj zahtevnem delu pohoda. Na križišcu za Želimlje je spet sledil krajši pocitek z osveži­tvijo in sladkanjem s sokovi in pecivi, ki jih je pripeljala in postregla naša pridna aktivist­ka Lucija Gašparic. Skozi vas Klada smo šli do Podgozda. Spet smo si privo­šcili postanek, sledil je krajši nagovor predstavnika vasi in našega clana Mira Planinca. S soprogo sta se izredno potru­dila in postregla pohodnike z doma narejenimi dobrotami – sokovi, suhim sadjem, svežim sadjem, domacim pecivom … V zaselku Krajcek nas je pred svojo hišo pricakal naš clan Vinko Pintaric s sopro­go in sinom ter nas pogostil z lastnim pridelkom iz grozdja in jabolk. Pohod smo nadaljevali sko­zi Škrilje in Golo do zaselka Hrastje. Pri domaciji Poredoš sta nas pricakala Drago in Marica. Po prijaznem in to­plem nagovoru sta nas pova­bila k mizi, ki je bila bogato obložena z energijsko bogati­mi sestavinami za dopolnitev porabljene energije in dobri­mi domacimi caji. Pot smo nadaljevali proti Malemu Kurešcku, mimo Ran­ca do zelišcnega vrta. Po ogle-du smo šli skozi del Zapotoka do spomenikov padlim v 2. sve­tovni vojni in naprej do vod­nega zajetja Stan. Po kakšnih sedmih urah hoje smo prispeli na izhodišce – RTC Zapotok. Naš kuhar Tine je že skuhal dober pasulj s prekajenim me­som in klobasami. Postregel nas je z res okusnim kosilom. Turisticno društvo se zah­valjuje vsem udeležencem pohoda, vodniku Bracu, ki nas je vodil po zacrtanih poteh z zmerno, za vse sprejemljivo hojo. Zahvaljujemo se vsem, ki so se potrudili in pogostili pohodnike. Vabimo že zdaj za naslednje leto vse krajane, ki si želijo druženja in medseboj­nega spoznavanja, da se nas­lednje leto udeležijo v vecjem številu. Smisel pohoda je izka­zan v naslovu. Momir Maksimovic Kulturnozgodovinska prireditev Pot treh cerkva T uristicno društvo Kureš­cek je izvedlo že tradi­cionalno, letos cetrto po vrsti, kulturnozgodovinsko prireditev Pot treh cerkva. Obiskali smo cerkve Kraljice miru na Kurešcku, sv. Nikolaja na Visokem in sv. Marjete na Golem. Zbrali smo se 1. septembra zjutraj ob 8. uri pri domu na Kurešcku. Glede na slabo vre­mensko napoved smo se zbrali v kar solidnem številu. Tako kot vsako leto nam je tudi le­tos Maja Zupancic, diplomi­rana umetnostna zgodovinar­ka, zelo uspešno in strokovno podala razlage o nastanku, zgodovini, posebnostih, zgo­dovinskem in kulturnem po­menu za naše kraje in širše, vseh treh cerkva. Najprej smo se odpravili do cerkve Kraljice miru na Kureš­cku, ponovno zgrajene 1992, ki je zelo priljubljena romarska destinacija za obiskovalce iz Slovenije in tujine. Po konca­nem ogledu smo se odpravili naprej, na Visoko. Tam stoji cerkev sv. Nikolaja, zgrajena sredi 15. stoletja v gotskem slogu, še posebej pa slovi po stenskih freskah izpod copi­ca Janeza Ljubljanskega. Po poslušanju strokovne razlage in natancnem ogledu te res za­nimive cerkvice smo se napo­tili še na Golo. Tamkajšnja cer­kev je bila zgrajena v zacetku 19. stoletja, a na mestu starejše cerkve. Zlasti sloveca je njena barocna oprema – glavni oltar in prižnica, ki so ju domacini kupili rabljena iz takrat opuš­cenega samostana v Kostanje­vici na Krki. Moramo se pohvaliti, da vsako leto uspešno izvedemo Pot treh cerkva, seveda tudi s financnimi sredstvi naše obci­ne. Najbolj pogrešamo ude­ležbo mlajših, zlasti šolarjev. Vsebine, ki jih udeleženci poti pridobimo z obiski teh cerkva, pripovedujejo o bogati kultur­nozgodovinski dedišcini naših krajev. Verjetno bomo morali biti v TD Kurešcek bolj aktiv­ni pri seznanjanju mladih in vkljucevanju v program obi­ska, najbrž tudi s pomocjo šol. Momir Maksimovic, TD Kurešcek Pred cerkvijo sv. Marjete na Golem 4. Gobarski zbor Zapotok 2018 K ljub slabi vremenski napovedi za soboto, 22. septembra, smo se cla­ni društva zbrali zgodaj zjutraj in vse pripravili za sprejem po­vabljenih udeležencev. Prišle so ekipe: Društvo gobarjev Štorovke iz Hocev­ja, Gobarsko društvo Ribnica, Gobarsko društvo Novo mes­to, GMD Ljubljana. Pricakali smo jih z zajtrkom in dobrodo­šlico. Ker je bilo slabo vreme napovedano, so gobarska društva nekaj gob prinesla že s seboj. Pred poldnevom se je nekaj ekip odpravilo v bližnji gozd in nabralo veliko gob. Razstavljenih jih je bilo vec kot 250 vrst. Pri determinaciji je sodelovalo pet determina­torjev in kljub temu doloceno število gob zaradi pomanjka­nja casa in slabe vidljivosti ni bilo determinirano. Razstava je bila lepa in bogata. Poleg udeležencev si jo je ogledalo tudi veliko obiskovalcev. Poleg razstave so se eki­pe pomerile v kuhanju jedi iz gob. Sodelovala so gobarska društva ter Društvo Zapotok in TD Kurešcek. Zmagala je ekipa Društva gobarjev Što­rovke, drugo mesto je osvojila ekipa TD Kurešcek in tretje Gobarsko društvo Ribnica. Po razglasitvi rezultatov je predsednik društva podelil pokale, priznanja in zahvale zmagovalcem in sodelujocim. Župan Janez Cimperman je v svojem nagovoru pozdra­vil vse sodelujoce in prisotne ter izrekel zadovoljstvo, da se je zbora udeležilo vec društev iz drugih obcin in krajev. Po­hvalil je delo društva z željo, da tako nadaljujemo in s tem promoviramo prepoznavnost naše obcine, varujemo naravo, mi. Sledilo je kosilo in veselo ozavešcamo prebivalce pri na-druženje do vecernih ur.biranju gob, posebej o nevar­nosti in zastrupitvah z goba­ GMD Ig GMD Ig osvaja pokale N a povabilo Društva gobarjev predstavila Obcino Ig, za katero do­Štorovke Šentrumar-Hocevje, locene ekipe niso niti slišale niti ve­se je GMD Ig udeležil njihove dele, kje je. Po razglasitvi rezultatov 13. razstave gob 17. 9. 2018 v Hocevju. je naša ekipa osvojila dva pokala za Sodelovali smo pri pripravi in postavi-1. in 2. mesto. Ena tekmovalna ekipa tvi gobarske razstave. Ekipa društva je je rekla »Sedaj si bomo zapomnili, kje sodelovala na tekmovanju v kuhanju je Ig.« Naša ekipa je prejela veliko ce­gobje enoloncnice in najizvirnejše stitk od tekmovalcev in obiskovalcev. domiselne gobje jedi. Na prireditvi so Po veselem druženju se je predsednik sodelovala društva iz Novega mesta, GMD Ig Braco Vukosavljevic, zahvalil Semica, Dobrovcev, Ribnice, Umaga in gostitelju in vse ekipe povabil na 4. Sežane. Gobarski zbor Zapotok 2018. Ekipa našega društva v sestaviMilica Pavlic, Marija Župec in Bra­ GMD Ig co Vukosavljevic je na svoji stojnici Ekipa GMD Ig z nagradami Dan miru v Zapotoku Nastop otroškega pevskega zborcka Sladkosnedi Nina Ivanic – slavnostna govornica na prireditvi V soboto, 21. septembra, smo v Zapotoku že tradicionalno pocastili mednarodni dan miru. S posa­ditvijo drevesa miru in priži­gom sveck miru smo opomnili na pomembnost miru, prijatelj­stva, razumevanja in medseboj­nega spoštovanja ter varovanja okolja. V kulturnem programu so nastopili otroci iz Zapotoka, ucenci glasbene šole Lartko iz Trzina, mladi pevci otroškega pevskega zborcka Sladkosnedi KD Mokrc in plesalka oriental­skih plesov. Slavnostna govor­nica na prireditvi je bila Nina Ivanic, gledališka in filmska igralka. Jerebika kot simbol miru Besede takole pletejo misel: Modrina tega planeta naj ne bo samo zaradi oceanov, pac pa zaradi cloveških odlocitev in dejanj. Zadovoljni in s pono­som lahko povemo, da je Dru­štvo Zapotok letos od medna­rodne organizacije ENO, ki je zacela saditi drevesa v majhni finski vasici in katere clani smo za letošnje posajeno dre­vo že osmic prejelo priznanje oziroma certifikat. Na med­narodni dan miru se sadijo drevesa v državah po vsem svetu. Tudi Slovenija je med njimi in v Mokrškem hribovju v zaledju Kurešcka smo v Za­potoku letos posadili jerebiko kot simbol miru, prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in sprejemanja drugacnosti. Ples – svoboda gibanja telesa in duha Tako drugacen, razlicnih kultur in plesnih tradicij je tudi orientalski ples. Vzrav­nanost in dostojanstvena drža izvirata iz azijskega porekla. Gibi glave, rok in dlani iz indij­skega izrocila, gibcnost hrbte­nice iz turške tradicije, zahod­njaški element pa je tancica. Pa vendar, v prefinjenosti ne­štetih gibov telesa ob zvoku in ritmu deluje vse tako skladno. S to govorico telesa nam je v kulturnem programu zaplesa­la Mateja Terlikar, clanica sku-pine orientalskih plesalk Viva iz Golega. Leteli smo na krilih, prepustili smo se svobodi gi­banja telesa in duha. Poj z menoj to pesmico S pesmijo enega najlepših družinskih muzikalov Moje pesmi moje sanje, ki je izraz ciste ljubezni, se je pod vod­stvom Eve Mavec predstavil otroški pevski zborcek KD Mokrc – Sladkosnedi. Beli cvet – Edelweiss, ocnica ali plani­ka, cvet s planin, ki privablja predvsem hribolazce, droben in cist, bel spomin, ki ga srce ne pozabi. Z Mojcino pesmijo so nas Sladkosnedi spomnili na film Kekec, tretja pa je bila pesem v priredbi Irene Tra­tnik Malo miru. Ta nori cas Osnovnošolec Crt iz Zapo­toka nas je z recitacijo pesmi Ta nori cas soocil, kaj vse je ta nori cas napravil iz nas. Ko gremo v hribe, planine, vsak ti dober dan vošci, vsak ti nasmeh privošci, se te razveseli, ti na poti sreco zaželi. Drugace je v mestu in v dolini, drug mimo drugega hodimo, pa se ne vidimo, ne poznamo smo gluhi in slepi. Nimamo casa … Pa se zamislim in vprašam: Kaj nismo isto ljudje? V mestu in v dolini, tam v hribih in na planini? Kaj vse je cas, ta nori cas napravil iz nas … Lana in Anja pa sta nam recitirali, da pojdimo na po­lje, k rekam, v gozdove, tam se življenje tke v miru že mnogo rodov. Glasba – carobno razodetje In tako kot je popolna na­rava, je tudi glasba carobno razodetje. Kakšno razodetje je Glasbena šola Lartko iz Tr­zina, smo lahko slišali že pred dvema letoma, ko so bili naši gostje na prireditvi. Ponovno smo jih povabili medse. Vedno nasmejani, polni glasbenega navdiha izžarevajo svoj šarm in veselje do petja in igranja. Dve kitarski skladbi nam je na prireditvi zaigral osnovnošo­lec Luka Debelic, Jaka in Maks Dolinšek pa sta ob njegovi spremljavi zapela pesem Pink Floydov, Wish you were here. Ce je mir v tebi, je tudi v meni Slavnostna govornica na prireditvi je bila Nina Ivanic, gledališka in filmska igralka. Kot se nas je s svojo igralsko nadarjenostjo dotaknila v Uso­dnem vinu in Reki ljubezni, se nas je s preprostostjo dotaknila na prireditvi. Zaupala nam je, da kljub napornim dnevom naj­de svoj mir. Poišce ga v nara­vi, ko gre plavat ali smucat alisama na Šmarno goro. Najlep­še pa je, ko gre s svojim možem na lov. Usedeta se na prežo in zgodi se cudež, kot pravi. Nic se ne dogaja, vse je tiho, vse je mirno. Umirijo se tudi misli in takrat življenje neposredno vstopi vate. Zavonjaš vsako cvetlico, zaslišiš vsako ptico, in tako neposredno doživljaš stvarnost. Naj vsak pri sebi po­išce tisto, kar ga pomiri, nam je svetovala. Ce je mir v tebi, je tudi v meni. Je mir v hiši, med sosedi, med državami, je mir v svetu. Nic ni lepšega na svetu, dražjega v nobenem sefu, vec­jega, vem, ni zaklada, kot be­seda vsem nam draga, kratka, lepa, vsem nam znana, HVA­LA. Iskrena hvala vsem – slav­nostni govornici, nastopajocim, staršem, ki ste pripeljali svoje otroke, in vsem ostalim obisko­valcem, ki ste se udeležili prire­ditve in tako prispevali k miru. Darja Mlakar Društvo Zapotok 92. Govekarjev vecer Baronica z gradu Lisicje, slikarji o lepotah slovenske krajine V ecer sta s skladbami Beethovna in Haydna baronicino zgodbo izpopolnili mladi violinistki, ucenki Mirjam Šolar iz GŠ Emila Adamica: Anita Anžur Kajzer in Dora Jerše Kostadi­novska. Vecer je povezovala Alenka Jeraj. Ob diapozitivih nas je pope­ljala v zgodovino gradu v pre­obleki baronice clanica KUD Škofljica Darja Kenk Gregoric. Grad Lisicje stoji nad Laniš­cem pri Škofljici, zgrajen je bil v 16. stoletju kot lovski dvorec. Skozi stoletja je doživel vec prenov in razlicnih lastnikov iz plemiških krogov, lastniki so ga uporabljali za pocitnice, druženja, saj leži na precudo­viti razgledni tocki naše kra­jine. Med drugim je bil tudi najbogatejši botanicni vrt na evropskih tleh v zacetku 16. stoletja. Zgodovino gradu, ki je po arhitekturnih znacilno­stih dvorec, je dodatno oboga­tila pripovedovalka baronica s prepletanjem življenja in dela Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je v svojih delih natancno popisal tudi grad Lisicje, ne le vsak slovenski koticek, krajino, arhitekturo, rastlinje, življenje in obicaje tedanjega prebivalstva … Najbolj znano delo Slava Vojvodine Kranjske je v svet ponesla posebnosti naše dežele. Sedaj ima grad, ki je obnovljen v treh traktih, vlogo protokolarnega objekta obcine Škofljica. Po predavanju smo si imeli možnost ogledati štiri Valva­sorjeve knjige izmed 11 v zbir­ki Iconotreca Valvasoriana, ki jih je v ta namen posodila Na­rodno univerzitetna knjižnica. Velicastno je bilo z rokavicami obracati strani in obcudovati Valvasorjeva likovna, graficna in vsebinska dela ter popise. Predstavitev je izjemno duho­vita ter poucna. Priporocila bi jo ob vsakem kulturnem dru­ženju, ob obeležjih slovenstva ter šolam. V drugem delu vecera je potekala predstavitev likovnih razstav z odprtjem. V knjižnici so se s svojimi deli predstavi­li slikarke in slikarji, clani LS DFG, ki so v Tednu ljubiteljske kulture pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravili Atelje na prostem. Cilj Ateljeja na prostem je bil predstaviti svoj nacin ustvar­janja širši javnosti in približa­ti obcanom namen delovanja društva. Kot je povedala Zden­ka Vinšek, so v knjižnici na ogled najljubša dela udeležen­cev ateljeja, ne le slike, ki so jih ustvarjali na srecanju. Tako smo obcudovali slike v tehni­kah olje in akril na platno ter akvarela. Dela so po likovni pisavi svojstvena in avtorsko prepoznavna. Motivika je izje­mno pestra, saj nas preseneti­jo morske in celinske krajinske vedute, znacilni arhitekturni elementi, poeticne figuralne zgodbe in cvetna tihožitja. Na razstavi so se predstavili Mi­lan Šubic, Marija Minka Žagar, Julijana Peršic, Ivanka Dem­šar, Zmago Werbole in Marija­na Rous Gojak. Na stopnišcu Centra sta razstavljali slikarki Julijana Peršic ter Lara Peršic. Dela Ju­lijane Peršic v akrilni in oljni tehniki so predstavljena v treh sklopih: krajina, živalski svet in svet soncnic. Lara Peršic se je predstavila z abstrakcija­mi, ki po kompoziciji barv ali linij prefinjeno odsevajo pre­poznavnost motivov na plat­nih. Zdenka Vinšek Alenka Jeraj Mostišcar 06 | Oktober 2018 94. Govekarjev vecer V ecer je bil nekaj posebnega. Blo-pesniško zbirko Crne in bele ptice, s kate-Minko Žagar, ki je že sodelovala na sku­ gerka in pesnica Darja Avsec je ro nadaljuje rdeco nit svojega ustvarjanja, pinskih razstavah, predstavila pa se je tudi doživeto predstavila svojo prvo tj. preganjanje senc in prinašanje svetlo-na samostojni razstavi ravno pred tremi be. leti. Ob trenutni postaviti lahko opazimo Glavni motiv pesmi je ljubezen, ki po­meni iskanje komplementarne duše, v širšem pomenu pa tudi ljubezen do vsega stvarstva in hvaležnost, da smo tu, tukaj in zdaj. Taki, kot smo: vcasih zlomljeni v duši, hrepeneci, siti vsega, kar je, in lacni novega, še neustvarjenega ... S sveckami v kletki in spremembo iz bele v crno je doživeto prikazala vecni boj med dobrim in slabim, svetlobo in temo … Poseben ton je poeziji z zvocno sprem­ljavo dodala gong mojstrica Maje Kristan. Igrala je na shruti, školjke, bobne, pišcali in druge starodavne inštrumente, name­njen zdravljenju in preobrazbi, vse pove­zano z gibom, barvo, elementi, simboli in besedo. Poezija in glasba sta res prijetno odzve­neli v nas poslušalcih. V nadaljevanju smo predstavili slikarko ociten napredek pri slikanju, razstavljene so najnovejše slike z razlicnimi motivi, ve­liko je tudi akvarelov. Alenka Jeraj Darja Avsec NAJINOST Najina zgodba nima ne zacetka ne konca. Na koncu ulice zavije levo in potem po tlakovanih kamnih v hrib na grajski gric in med oblake. Najina zgodba nima ne barve ne okusa ne otrok in ne groba. Mostišcar 06 | Oktober 2018 Mostišcar 06 | Oktober 2018 Ižanski sejem Pogled na sejemsko prizorišce I žanski sejem že kar nekaj let velja za eno od vec­jih prireditev v obcini in privablja vsako leto vec raz­stavljavcev. Namen sejmov je oživiti tovrstna druženja ljudi, ponuditi možnost dru­štvom in posameznikom, da se predstavijo in prikažejo svoje delo, in seveda ohranjati vez s preteklostjo, nekdanjim živ­ljenjem na vasi ter ohraniti tovrstno izrocilo prihodnjim rodovom. Ižanski sejem je le­tos privabil prek 55 razlicnih razstavljavcev. Na sejemsko dogajanje po­skušamo poleg domacih dru­štev vkljuciti predvsem roko­delce in razstavljavce z izdelki domace obrti, zdrave prehrane, domace zelenjave, predvsem pa je merilo to, da so, ce je le mogoce, izdelki slovenskih Naprodaj so bili številni rokodelski izdelki. proizvajalcev. Do neke mere nam je letos to tudi uspelo. Lepo vreme nam je dalo mož­nost, da smo stojnice lahko razporedili po obeh parkirišcih okrog obcine in je vse skupaj delovalo kot ena velika tržnica. Zacetek sejma je, tako kot vsa leta do sedaj, napovedal prihod clanov Cebelarskega društva Ig s praporjem in ce­belarsko himno v ozadju. V sklopu sejma so se vrstile animacije za otroke, predstavil se je Karate-do klub Shotokan. Obiskali so nas tudi staro­dobniki, ki so imeli ravno na ta dan svojo razstavo vozil na Igu. Gobarsko mikološko dru­štvo Ig je na sejmu pripravilo razstavo gob in pokušnjo jedi iz njih. Upamo, da ni nihce os­tal lacen, kajti jedi so bile zelo okusne. V popoldanskih urah so se­jemsko dogajanje popestrili ansambli, ki so sodelovali pri snemanju zabavno glasbene oddaje Pr' Francet. Sodelova­li so tudi Ižanski izvajalci, in sicer ansambel Ponos, Borov­nicke in harmonikarji Kumše. Popestritev sejma je bilo tudi tekmovanje v pripravi jedi na žlico pokal Šefla, ki ga organizira Društvo 21. marec ob pomoci sponzorjev Obcine Ig in Komet bara. Kuhati so za­celi že dopoldne pod strogim nadzorom strokovne komisije, ki so jo sestavljali Dragica Aj­dovec in Natalija Kercon. Po­merili pa so se tudi v pripravi postrvi na žaru na oglje. Po koncu kuhanja je komi­sija ocenila jedi in razglasila rezultate: 1. mesto: Jože Ciber in Jože Ciber iz Iške Loke 2. mesto: Franc Pucihar in Slavko Žnidaršic 3. mesto: Matjaž Grabrijan in Janez Grabrijan Pri peki postrvi na žaru na oglje pa sta se najbolje odreza­la Lenart Ornik in Daniel Go­lic z enakim številom tock. Tudi letos smo se vsi orga­nizatorji tako sejma, razstave gob kot pokala Šefla potrudili, da so se udeleženci dobro po­cutili, uživali v dobrih jedeh in številnih stojnicah. V imenu obcine se zahva­ljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi sejma. Vsem, ki ste se ali se niste ude­ležili letošnje prireditve, pa klicemo na snidenje prihodnje leto. Marica Zupan, Obcina Ig Gregor Bolha, Matjaž Zupan Razglasitev rezultatov pokala Šefla Del predstavitve gobarjev P o predstavitvi datuma Ižanskega sejma s 16. na 8 september se je gobarsko društvo znašlo v do­locenih težavah zaradi obve­znosti do sodelujocih društev, Razstava gob na Ižanskem sejmu s katerimi so bili usklajeni v letnem programu dela. Kljub temu so naši clani resno zavi­hali rokave in se tri dni pred sejmom odpravili v gozd na nabiranje mahu in gob. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno in napoved ni bila prizaneslji­va. Velikega šotora ni bilo na igrišcu, zato smo kupili šotor in prvic postavili razstavo gob pod lastno streho. Cla­ni društva so pridno nabira­li gobe, na pomoc sta nam priskocili prijateljski društvi Društvo gobarjev Štorovke iz Hocevja in Gobarsko društvo Ribnica. Opredeljevanje in determi­nacija gob sta potekala od 16. ure do polnoci. Determinirala sta dva vrhunska determina­torja Branko Vrhovec in An­ton Dijak. Razstavljenih in determiniranih je bilo vec kot 320 vzorcev razlicnih gob. Po koncani determinaciji je bilo potrebno poskrbeti za fizicno varovanje vso noc, kajti med razstavljenimi so bile tudi strupene in smrtno strupene gobe. Za to je brezplacno pos­krbelo Delta varovanje iz Lju­bljane. V zgodnjih jutranjih urah, ko se je razstava odprla, so za­celi prihajati prvi obiskovalci. Veliko zanimanja in vprašanj, na katera so odgovarjali deter­minatorji. Razstavo je posnela tudi televizijska ekipa oddaje Pr' Francet. Pred šotorom smo poskrbe­li za kulinaricno ponudbo za obiskovalce, ki so lahko poku­šali gobov golaž, gobove pala­cinke in jedi z žara. Veseli smo, da smo od obi­skovalcev dobili veliko pri­znanj, pohval in zahval z željo, da se veckrat vidimo na raz­stavah in prireditvah. Hvala clanom, obiskovalcem in Ob­cini Ig. GMD Ig Matjaž Zupan Stare podobe Ižanskega T okrat objavljamo stari razglednici, na katerih sta upodo­bljeni dve nekdanji ižanski gostilni, Pri Štrumbeljnu in Pri Gerbcu. V svojih popotnih crticah Cez Turjaške gore v Ribniško dolino, objavljenih leta 1908 v casopisu Nova doba, je o gostilnah in njunih lastnikih pisec Franjo Pirc pribeležil: »Kdo je ta oce Štrumbelj ? Oce Štrumbelj je prijazen, postrežljiv in kar je za turista najbolj odlocujoce, jako ceni gostilnicar na Igu. On je bil prvi, ki je za prospeh tujskega prometa v Krimsko pogorje, Iški Vintgar in Turjaške gore ponudil tako ugodne pogoje, da si sedaj vsakdo lahko na izredno ceni nacin privošci eno ali drugo omenjenih partij. Strah pred ljubljanskim barjem je izginil, ce greš zjutraj na Krim cez Preserje in se vracaš zvecer nazaj, te oce Štru­mbelj za nizko ceno popelje cez barje; prejšnjo odvec pot na Škofe­ljco si lahko prihraniš. Ali hoceš na Krim ali v Iško ali v Turjaške gore (Golo, Kurašcek, Mokric, Vel. Osolnik itd.) drugo varijanto, torej cez Ig, kar sporoci po dopisnici g. Ivanu Štrumbeljnu, gostil­nicarju na Studencu (Igu), pa pride po te z vozom do dolenjske mitnice. Od tod, kakor bi pihnil, pa si cez barje na Igu. Tam lahko prenociš, lahko pa tudi v Iški vasi pri g. Intiharju ali na Gor. Igu pri posestniku ocetu Grumu. Kdor Ljubljancanov pa vzame seboj na pot tudi ono, naše dru­žabno življenje moreco politiko, si lahko njegovi politiki primerno poišce na Igu tudi kako drugo gostilno. Le teh je tam na izbiro. G. Grabec n. pr. ima tudi sobe za tujce in tudi pri njem se dobi dobra kapljica vincka in še marsikaj dobrega za med zobe . . .« Maja Zupancic Razglednici sta last Tomaža Kocarja. Mostišcar 06 | Oktober 2018 Kolišca Zgornje Avstrije in Hallstatt Dr. Henrik Pohl nam je predstavil podvodne arheološke raziskave. Stali smo nad kolišcem. P razgodovinskih kolišc okoli Alp poznamo že vec kot tisoc. Vedno nova se odkrivajo na obalah jezer in mokrišcih, zlasti ob gradbenih in kmetijskih delih. Raziskujejo pa se tudi jezerski sedimenti, v katerih skupine potapljacev dokumentira­jo ostaline preteklih cloveš­kih aktivnosti. V Avstriji so predlansko leto zaceli inten­zivna podvodna raziskovanja jezer Zgornje Avstrije, kamor je Društvo Fran Govekar ne­davno organiziralo strokovno ekskurzijo. Odprava je bila ena izmed akcij širšega prizadevanja društva, s katerim želi pove­zati akterje v skupnostih s po­znanimi kolišci v Sloveniji in okoli Alp. V vasi Attersee nas je sprejel upravljavec zgornje­avstrijskih kolišc dr. Henrik Pohl (Kuratorium Pfahlbau­ten), ki hkrati vodi podvodne arheološke raziskave. Predsta­vil nam je kolišca, raziskave in posebnosti prazgodovinskega življenja v današnji Zgornji Avstriji. Vodil nas je po enem izmed treh paviljonov, ki stoji­jo ob jezerskem bregu in nago­varjajo mimoidoce. V vecfunk­cijskem paviljonu smo imeli tudi delavnico in sprehod po vrtu, kjer rastejo rastline, ki so jih uporabljali prebivalci kolišc. Skupnost Attersee ima od lanskega leta tudi svoje arheološko društvo, ki nas je pogostilo z okusno enoloncni­co izdelano le iz prej omenje- Mostišcar 06 | Oktober 2018 nih rastlin. Predstavili so nam svoje delovanje in razstavo. Za konec smo si ogledali avstrij­ski muzej kolišc v Mondseeju. Del ekskurzije smo name­nili obisku kulturne krajine Hallstat-Dachstein, ki sodi med bolj obiskane lokacije svetovne dedišcine. Kljub šte­vilcnemu obisku idilicne vasi­ce Hallstatt nas je presenetil tamkajšnji muzej pridobivanja soli, v katerem smo bili edi­ni gostje pretežni del obiska. Hallstatt je znan po izjemno dobri ohranjenosti najdb iz ru­dnikov soli. Propad organskih ostalin je tu preprecila sol, kot tisoc let. Obiskali smo tudi center vodilnega predstavnika dunaj­ske secesije Gustava Klimta, ki je ob Atterskem jezeru pre­živel 17 let. Predstavljena so bila njegova dela in kontekst, v katerem je umetnik ustvar­jal. Za konec prispevka lahko z veseljem napovemo nove mednarodne udeležence na Kolišcarskem dnevu, med ka­terimi bo gotovo tudi arheolo­ško društvo iz Atterseeja, ki se bo pridružilo kolegom s Koro­ške in Italije. Kolišcarski muzej Fiavé v Italiji V prejšnji številki Mostišcarja smo predstavili kolišcarski muzej na Lago di Ledro blizu Gardskega jezera, tokrat pa je na vrsti še drug tak muzej, ki je ravno tako blizu istega jezera, vendar oddaljen približno 20 km proti severu v kraju Fiavé na nadmorski višini 650 m. Podrocje turisticno ni tako razvito, kot je Lago di Ledro, kaj šele Gardsko jezero. V ledeni dobi, ko so lede­niki oblikovali pokraji­no, so nanosi, ki so jih pustili za seboj, naredili neka­kšen naravni jez, za katerim je nastalo vecje jezero. Jezero se je pocasi napolnilo podobno kot Ljubljansko barje in nasta­lo je šotišce z veliko šote. V 19. stoletju so izrezali vecino šote, pri tem je nastalo malo jezerce, v katerem so arheologi odkrili vecje število kolov, zabitih v dno, kjer so v letu 1969 zaceli z arheološkimi izkopavanji. Na celotnem obmocju so v sed­mih letih raziskovanja odkrili sedem locenih naselbin, ki so nastajale od cetrtega tisocletja pa vse do 13. stoletja pred na­šim štetjem. Najdišca so danes zašcitena kot naravni rezervat. V vasici Fiavé, oddaljeni približno 1 km od najdišc, so v nekdanjem manjšem dvorcu uredili sodobni muzej, ki so ga odprli leta 2012. V muzeju so razstavljeni številni predmeti, ki so jih našli med izkopavanji, in maketa, kjer je prikazan vi­dez kolišc, kot si ga zamišljajo arheologi, in položaj posame­znih naselbin glede na jezero, saj vsa niso bila na kolih, am­pak tudi na bregu jezera. Predmeti, ki so jih našli, so razstavljeni v številnih vitri­nah, razvršceni po tematikah, kot so obdelava kovin, pripo­mocki za pripravo in shranje­vanje živil, loncarstvo, lov in podobno. Poleg predmetov so tudi njihovi opisi, in kot zanimivost, predvsem seveda za mlajše obiskovalce, so po­nekod v skritih omarah poleg starih tudi sodobni predmeti, ki imajo enak namen uporabe (na primer posode za kuhanje, nakit in podobno). Veliko je prikazov iz vsakdanjega živ­ljenja nekdanjih prebivalcev, didakticno pa je muzej res vrhunsko urejen, saj lahko obiskovalci sami odpirajo ra­zne predale, panoje in podob­no, kar prispeva k zanimivosti in dinamiki ogleda. Seveda prihaja velik del obiskovalcev iz šol, in v muzeju dijakom med ogledom res ne bi smelo biti dolgcas. Na vec mestih so na voljo zelo zanimive video predstavitve, ki obiskovalcu približajo življenje kolišcarjev. V nasprotju z drugimi mu­zeji, ki jih poznam, pa pri tem niso postavili replike kolišcar­skih stavb, tako da se mora clovek zadovoljiti z ogledom ostankov kolov na jezeru in predstavitvijo najdb v muze­ju. Tam, kjer je jezero z vidni­mi ostanki kolov, je po barju postavljena lesena potka in dostop je povsem prost, nekaj informativnih tabel pa poma­ga obiskovalcem pri ogledu. Muzej je v lasti lokalne skup­nosti, ki ga tudi financira, kar je, poleg vstopnine, prakticno edini vir dohodkov. Matjaž Zupan Jesenski izlet društva upokojencev Svete Višarje in Planica Z brali smo se pred gasil­skim domom na Igu, se posedli v avtobus in ob 7. uri krenili na pot proti Go­renjski. Obetal se je lep son­cen dan. Prva postaja je bila na pocivališcu pri Radovljici, saj smo bili potrebni jutranje kavice, da se dokoncno pre­budimo. Pot smo nadaljevali prek Trbiža proti prvemu cilju, vasi Žabnice (Camporosso). Vso pot nam je vodnik pripo­vedoval zanimivosti o krajih, skozi katere smo se peljali. Od tu smo se z gondolsko žicni­co povzpeli na Svete Višarje (Monte Lussari). Zgodovina višarske romarske poti je vpe­ta v legendo o ovcah in pas­tirju, ki so našli lesen stojeci kipec Matere božje s sinom na levi roki. Že pri gradnji cerkve se je zgodil cudež, ki je utrdil v ljudeh vero in zaupanje. Tako je nastala višarska božja pot, ki že vec kot 600 let privab­lja romarje iz vseh evropskih smeri. Svetišce je bilo skozi zgodovino veckrat poškodo­vano, pa so ga vedno obnovili in polepšali. Tako danes krasi­jo stene poslikave slikarja To­neta Kralja. V cerkvi so maše v L etošnji že petnajsti Po-hod po mejah Obcine Ig je bil spet nekaj poseb­nega. Vecji del smo šli po po­teh, kjer do zdaj še nismo hodi­li. Prvi dan smo se z Iga podali na Pungart in nadaljevali pot po stezicah po grebenu oziro­ma prelomu med Mokrškim masivom in dolino Iške oziro­ma Iškega vintgarja. Tako smo šli cez Stražar nad Kozlovimi stenami, cez Sive in Petelinove doline, kjer je bila najjužnejša tocka naše poti. Bili smo de­ležni lepih pogledov na kanjon in nasprotni breg vse do Snež­treh jezikih (italijanšcini, slo­venšcini in nemšcini) ob 10., 11. in 12. uri. Zunaj, na vrhu, pa se nam je odprl prekrasen razgled na sever proti Avstriji, zahodno smo videli zasneženi Grossglockner, proti vzhodu pa slovenske gore. Po ogledu in oddihu smo se vrnili v do­lino. Zapeljali smo se nazaj proti Sloveniji in se med po­tjo ustavili v Trbižu, ki je bil svojcas nakupovalna meka za oblacila predvsem usnjenih izdelkov in tehnicnih apara­tov. Tržnica obstaja še danes, je pa neprimerno bolje ure­jena kot nekdaj. Po postanku smo nadaljevali pot proti do­lini pod Poncami, Planici. Ko smo prispeli, se nam je odprl prekrasen pogled na vseh se­dem skakalnic in letalnico. Z novim nordijskim centrom je nastalo moderno skakalno-te­kaško prizorišce. Povzpeli smo se na novo razgledno plošcad in imeli sreco, da smo lah­ko uživali ob ogledu skokov. Trenirali so na vseh sedmih skakalnicah, saj so te pokrite z umetno maso. Ogledali smo si tudi snežno dvorano, ki je • PLANINSKI KOTICEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// nika. Spustili smo se do doma v Iškem vintgarju, nadaljevali mimo Krvavic na Gornji Ig in se spustili do Strahomerja. Naslednji dan smo nadaljevali pot ob strugi Iške do njenega izliva v Ljubljanico. Kar pre­cej casa smo hodili po njej, saj je bila brez vode. Nadaljevali smo po barju proti vzhodu cez Kozlarjevo gošco in naprej cez Matenko. Proti Iški Loki so tla pod nogami postajala vse bolj trda. Do Iga ni bilo vec dalec … Društvo Fran Govekar Ig pod zemljo. Preseneceni smo bili, kako lepo so uredili oko­lico, nikjer ni videti, da je bilo tu vse razkopano. To si je bilo vredno ogledati. Pri povratku je sledilo še pozno kosilo v gostilni v Podbrezju, bilo je odlicno. Po kosilu smo se odpravili pro­ti Igu, kamor smo prispeli v vecernih urah. Bil je lep izlet, cudovito vreme in prijetna družba. Izlet smo organizirali prek agencije Fortuna travel, potovali pa z avtobusom Be­notours. Hvala vsem, ki so pripomogli pri organizaciji in izvedbi. Vidimo se na spomla­danskem izletu, pridružite se nam. Dušan Petric, podpredsednik DU Ig Skupinska fotografija na startu Ponekod je pot varovana z jeklenico. M ed 28. junijem in 1. julijem je bila pred nami štiridnevna eta-pa: 27 ur hoje, dolžine 85 km in veliko vzpona. Bilo je oblacno cetrtkovo jutro, ko smo krenili proti start­ni poziciji naše najzahodnejše slovenske etape E7. Mimogre­de smo naredili postanek za brinovec v Logatcu pri našem znancu Blažu s prejšnjih po­hodov, obdaril nas je s svežimi jogurti, ki jih sam prideluje na kmetiji ... Skozi Idrijo in Baco se je silil dež, v Mlinsko pri Ko­baridu pa smo se pripeljali po suhi cesti. Tu smo spili dobro kavo in odložili spalne vrece – te je do vecera Tomi, naš bivši sokrajan iz Strahomerja, ki z družino živi v Ladri pri Koba­ridu, dostavil na njegov dom, kjer smo bili dogovorjeni za prvo nocitev. Skozi Livek smo se zapeljali v vas Avsa (821 m), ki leži na vzhodni strani našega višin­skega cilja tega dne – Matajur­ja, tu zaceli hojo proti vrhu, ki bi ga dosegli v dveh urah, ce nas ne bi potegnilo k pastir­jem – pridelovalcem sira na Idrski planini. Okušanje mlec­nih dobrot in razkuževanje grl – tu je že vlekel hladen veter! – nam je vzelo pol ure. Matajur (1.642 m – razgledna gora na meji med Slovenijo in Italijo) nas je pozdravil s silovitim vet­rom, zato smo zavetje poiskali v bližnji kapeli. V panorami smo prepoznali Krn, zahodne Julijce s Kaninom, na jugu Ja­dransko morje z izrazitim Sa­vudrijskim rtom, tudi Snežnik se je odprl, bolj na vzhodu pa so se vozili težki temni obla­ki. Sledil je dolg in na koncu zelo strm, skoraj triurni spust v Svisno ter Kobarid (234 m), lakota in žeja sta nas razkropili po gostilnah in nakupih hrane za naslednji dan hoje. Mlajši iz naše skupine so odšli do itali­janske kostnice, nekaj pa nas je zavilo v Polonko. Vinu in hrani v tej prijazni gostilni ni bilo kaj oporekati, smo se pa namuzali ob branju stenskih aforizmov, npr.: Najlepša jutra so zjutraj! Nahranjeni smo nadaljevali proti 5 km oddaljeni Ladri, na znamenitem Napoleonovem kamnitem mostu napravili par posnetkov in že smo bili pri Tomiju doma na robu vasi, nedalec od mrzle Soce. Noc je minila v prijaznem, doma­cem okolju, miru ni motilo niti smrcanje nekaterih, kar je nor­malen, obvezen polpenzionski dodatek na skupinskih poho­dih. Tovrstnim 'uspavankam' smo se privadili vsi pohodniki z izjemo Janka, ki si svoj spalni prostor in mir po navadi po­išce na kakšnem oddaljenem ganku ali seniku, cim dlje od 'orkestra' ... V zgodnjem petkovem ve­drem jutru smo se pognali navkreber skozi Smast in Libu­šnje, spodaj v dolini opazovali zeleno Soco, onkraj nad reko široki hrbet Kolovrata in kma- Pred Gregorcicevo rojstno hišo lu prispeli v Vrsno (590 m), roj­stno vas pesnika Simona Gre­gorcica. Bili smo prezgodnji za ogled muzeja v njegovi rojstni hiši, zato smo po kratkem pre­moru nadaljevali v naši smeri E7 v vas Krn (855 m), ki je juž­no izhodišce za vzpon na is­toimensko goro. Slikovita vas raztresenih domacij leži pod vznožji gora, Kuk, Batognica, Krn ... Te so bile neme price cloveški neumnosti med 1. sve­tovno vojno. Pod vaško cerkvi­jo smo pomalicali, poslikali par 'v patino odetih' objektov, znacilnih za ta del pokrajine, domacije, seniki, cerkev … Pot se je v nadaljevanju vila v loku mimo senožet v gozd, in višje po dokaj strmih pašnikih med pašno živino – vmes je deževa­lo – na naslednjo višinsko toc­ko – planina Pretovc (1.160 m), ki leži na slemenu med Viso­cem in Mrzlim vrhom. Planina je še vedno živa, zato smo se s prevala poti dvignili do 200 m oddaljene pastirske bajte s hle­vi, postregli so nam še toplo skuto. S planine se nam je za kratek cas odprl razgled na Ma­tajur, Batognico, Krn in vrhove nad dolino Tolminke. V nada­ljevanju smeri po E7 pot obišce tudi cerkev sv. Duha v Javorci, zgrajene med 1. sv. vojno v spo­min v okoliških gorah padlim avstro-ogrskim vojakom, ven­dar smo zaradi grozecih crnih oblakov našo pot, na veselje vseh nas, preusmerili – skraj­šali in se podali po pastirski cesti navzdol proti Zatolminu, med potjo smo v nasprotni gorski dolini opazovali lese­no cerkev v Javorci. Ura se je bližala tretji popoldan, ko smo prikorakali med prve hiše na­selja Zatolmin (258 m), nadeja­li smo se hladnega piva v vaški gostilni, ki so nam jo priporo­cili pretovški pastirji, a žal tok­rat vrata gostilne niso bila na široko odprta, temvec na tesno zaprta, potlacili smo žejo in po vrocem asfaltu oddrsali v pole­tni Tolmin. Ta kraj z nadmor­sko višino le 200 m ni ravno majhna vas, tako da smo žejo trpeli do izbrane gostilne cis­to na drugem koncu kraja. Po celodnevnem prehranjevanju iz nahrbtnika je teknila zele­njavna juha pa še kaj ... Do pre-nocišca v CŠOD hostel Dom Soca ni bilo vec dalec, in ker so junijski dnevi najdaljši, smo si po spiranju znojne soli in rav­nanju hrbtov nekateri ogledali središce Tolmina, prireditveni prostor na sotocju Tolminke in Soce, obrežje Soce do po­kopališca. Tu so mi pozornost pritegnili posamicni družin­skimi spomeniki, ne zgrajeni iz poliranega kamna raznih umetelnih oblik in barv, kot jih narekuje sodobni modni trend slovenskih pokopališc, temvec nevsiljivo postavljeni naravni, s hribov prineseni neobdelani kamni umirjenih barvnih to­nov, ki nosijo le skromen napis v spomin pokojnika ... Lepo za oci in dušo. V sobotno jutro smo se pred šesto prebudili naspani, spoci­ti, v bifeju spili kavo, obnovili energetske zaloge v nahrbtni­kih za dva dni hoje in odrinili v naši smeri. Dan je bil soncen, zracni tlak ravno pravšnji za pot v tolminske višave. V pol ure hoje smo prišli mimo voja­škega pokopališca v Locah do vhoda v Tolminska korita, pla­cali vstopnino, in že nas je ob­jel hlad soteske Tolminke, višje pa Zadlašcice, ki je v zgornjem toku naravni rezervat soške postrvi. Obe recici tvorita re­dek pojav, tj. sotocje v koritih, ta kraj je tudi najnižja vstop­na tocka v Triglavski narodni park. Skozi korita je ta dan potekal tekaški maraton, zato smo se kmalu umaknili višje po cesti do Dantejeve jame, v njej naj bi leta 1319 znameniti pesnik dobil navdih za svojo Božansko komedijo. Nas jama ni prevzela kot Danteja, zato smo strumno nadaljevali po bližnjici na cesto do zaselka Zadlaz-Cadrg ter cedalje bolj navkreber po serpentinah vse do Tolminskih raven (913 m). Pomalicali smo, napolnili cuta­re, izvlekli 'digitalce' ter po­slikali, kar se nam zdi vredno. Medtem se je dan prevesil v popoldan, nas pa je cakalo še 410 m višincev po poti do so­botnega cilja – koce na planini Razor (1.315 m), ki leži pod juž­nim vznožjem Vogla. Ves trud je bil poplacan z dobro kuhano hrano in kakovostnim spanjem v koci. Zadnji dan etape je bil svež, soncno spodbuden, cakalo nas je 8 ur hoje cez strma pobo­cja Spodnjih Bohinjskih gora, kjer smo si morali na enem mestu pomagati z vrvjo. Pot E7 vecinoma poteka po mu­latjerah, starih italijanskih vojaških kljub starosti dobro ohranjenih poteh nad in med samotnimi vasmi, v prvem delu nad Kneškimi ravnami, nato preci gozdove nad Gran­tom in Rutom ter se po 6 urah hoje spusti v Stržišce. Slikovita vas pod Crno prstjo uživa mir in samoto, v njej ni gostilne, a nam je prijazni domacin lovec v tamkajšnjem lovskem domu omogocil, da nam je Simona skuhala kavo, dobili smo tudi pivo. Pot smo nadaljevali po cesti skozi vas Kal mimo kori­ta in starodavne pipe, za vasjo smo se morali še zadnjic na etapi povzpeti nad 900 m, na preval Sedlo, od koder smo v 15 minutah dosegli Podbrdo. Cas do prihoda vlaka smo iz­koristili za potešitev lakote in žeje. Fizicno utrujene nas je vlak skozi Bohinjski predor odpeljal mimo Bleda do Jese­nic in v Ljubljano. Še slovo in dogovor, da se spet srecamo na naslednji etapi E7, tokrat vzhodnoslovenski. Stane Livk • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zakonski jubilanti v Tomišlju V nedeljo, 13. maja 2018, na 101. obletnico prika­zovanj Device Marije v Fatimi na Portugalskem, smo v Tomišlju praznovali z zakon­skimi jubilanti. Kar dva para sta praznovala 60 let skup­nega življenja, to sta: Marija in Franc Pavlic iz Vrbljen ter Danica in Franc Strle iz Bre­sta. Marta in Anton Tehovnik iz Podkraja sta obhajala 50 let skupnega življenja, sledile pa so še obletnice 30, 25, 20 in 10 let skupnega življenja. Sveto mašo je daroval domaci žup­nik Jože Razinger, s petjempa so sodelovali pevci Žup­nijskega pevskega zbora pod vodstvom Štefana Balažica. Hvala jubilantom, da ste zmogli in znali obdržati temelj vsake družbe – to je družino. Brez slovenske družine ni slo­venskega naroda. Fatimska Mati Božja je v svojih sporo­cilih fatimskim pastirckom Luciji, Francišku in Jacinti povedala, da bo zadnji boj med Bogom in Satanom potekal na podrocju družine. Zato je danes v svetu in tudi v Slo­veniji najtežje ohraniti dru­žinsko življenje, najtežje se je odlociti za otroke, najtežje je stopiti v zakonski stan pred Bogom, najtežje je biti mama in oce, najtežje je ne lociti se, biti skupaj za vse življenje, v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju, v sreci in nesre­ci. A vi ste Marijini apostoli, živi pricevalci, da se z veliko potrpljenja, spoštovanja do so- Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Zahvala dobrotnikom Iskrena hvala vsem, ki ste ob pogrebu pokojnega Franca Debevca z Iga svoj dar namenili za lajšanje stisk ljudem. Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki s svojimi darovi polnite naš vozicek v Trgovini Spar-Mesarstvo Blatnik, d.o.o. na Igu in s tem pomagate ljudem v stiski. Zahvaljujemo se tudi vsem dobrotnikom, ki darujejo za pot­rebe naše Karitas. Župnijska Karitas Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). zakonca, darovanja in žrtvova­nja za dobro družine in zakona ter z zaupanjem v Božjo voljo, da je vse, kar se dogaja v va­jinem življenju, del cudovitega Božjega nacrta, da se vse to da, ce se clovek odloci za to. Vi ste imeli pogum, da stopite na to pot, in bili ste blagoslovljeni. Ljubezen premaga vse tegobe in strahove sveta! Ljubezen je vec od zaljubljenosti, ljubezen je odlocitev, odlocitev je po­gum, pogum pa vodi v dejanja podaritve, ki je vedno blagos­lovljeno. Zato samo pogumni ljudje zmagujejo boje! ŽPS Tomišelj • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ižanski šahisti osvojili 71. Ljubljansko ligo ŠK Ig redno nastopa v priljubljeni Ljubljanski ligi, ki je nasled­nica delavske lige. O priljubljenosti govori tudi podatek, da je liga razdeljena na dva ali celo tri ravni, tako da vsak klub igra proti vsakemu. Izvedena je v obliki gostovanj, vsako kolo dvoboja gosti klub domacin. To sicer pomeni nekaj stroškov pre­voza in energije za organiziranje, vendar je liga stroškovno dos­topna in primerna za igralce vseh kakovostnih razredov. Ižanski šahisti so pokazali izjemno zanimanje za nastop. Pod vodstvom kapetana mednarodnega mojstra Igorja Jelena so se borili do zadnjega kola in z 2 tockama naskoka osvojili prvo mes­to. Hkrati so bili naslednji igralci tudi najboljši na posameznih deskah: Tim Janželj najboljša 1. deska Lara Janželj najboljša 5. deska Igor Jelen srebrn na 2. deski Miha Jelen najboljša 8. deska Mesto Ekipa Tocke Mec tocke 1. ŠK IG 27,5 16 2. ŠD VRHNIKA 25,5 16 3. MENTOR 24 12 4. ŠK KOMENDA POPOTNIK 21 10 5. ŠK TRZIN BUSCOTRADE 20 7 6. ŠD DOMŽALE 18,5 12 7. GIMNAZIJA KRANJ 17 9 8. ŠS ŠD LOKA PRI MENGŠU 10,5 5 9. ŠK LJUBLJANA 10 3 10. ŠS BOR DOB 6 0 P o osvojitvi naslova prva­ka 2. državne lige v pre­tekli sezoni z izkupickom 19 zmag v 20 krogih tekmova­nja clansko ekipo ŠD Mokerc Ig caka naporno tekmovanje v 1. B državni ligi. Kljub prilagoditvam zaradi prenove garderob domace dvo­rane so fantje uspešno prestali priprave in treninge za novo sezono na razlicnih lokacijah. Za njimi pa je tudi že nekaj prijateljskih 'trening' tekem. Odigrali so jih z RD LL Grosist Slovanom, RD Rudar Trbo­vlje, turnir v Grosupljem z RKGrosuplje in RD Herz Šmartno in pa tekmo pri sosedih Italija­nih v Trstu. Ekipa je v primerjavi z lan­sko sezono malce spremenjena. Nekaj igralcev je odšlo novim izzivom naproti, med njimi soŽan Žagar, vratar Jaka Glavan in Matija Maricic. Ekipi pa so se pridružili novi mladi igralci, in sicer Tilen Andoljšek, AndražPetek, Tilen Grudnik in Žarko Makivic. V ekipi pa ostajajo: Luka Ambrož, Brin Cimerman, Domen Cimperman, GregorComino, Žan Gorišek, Jakob Hostnik, Matija Hostnik, Nik Javoršek, Elvir Kalabic, Tom Legen, Matic Leš, Gaj Štamcar, Denis Tabakovic, Zoran Tica, Tilen Virant, Tom Virant, Ma­tevž Žagar in Žiga Žagar. Igrali pa bodo pod vodstvom novegatrenerja Romana Šimona. Trenerja in kapetana eki­pe smo malce povprašali, kaj menita o pricakovanjih v pri­hajajoci sezoni. Trener RomanŠimon: »Kot novouvršceni 1. B ligaš je seveda primarni cilj obstanek v ligi. Ekipa je še v fazi spoznavanja, tako igralci med seboj kot tudi jaz igralce in igralci mene. Posledicno pa pricakujem boljšo drugo polo­vico sezone.« Kapetan Gregor Comino pa je povedal: »Glede na lan­sko sezono smo doživeli nekaj sprememb, vkljucno z menjavo trenerja. Nekateri pomemb­ni igralci so odšli, kar je lah­ko na zacetku sezone manjši Koncno stanje: Adrijan Rožic, ŠK Ig problem. Pridružilo se nam je nekaj novih igralcev, ki so se dobro vklopili v ekipo, zato ver­jamem, da bomo hitro vzposta­vili uigran nacin igre. Kot pri­marni cilj je sigurno obstanek v 1. B ligi, seveda pa smo spo­sobni vec, tako da mislim, da je sredina lestvice popolnoma realen in dosegljiv cilj«. Odhodi: Žan Žagar in Jaka Glavan (RD Riko Ribnica), Ma­tija Maricic, ki je trener mlajše generacije. Prihodi: Tilen Andoljšek, Andraž Petek (oba RD Riko Ribnica), Tilen Grudnik (RKGorenje Velenje), Žarko Maki­vic (RK Mitol Sežana). Strokovni štab: Glavni trener: Roman Šimon Vodja moštva: Jože Žagar Pomocnik: Igor Cimerman Zdravniška služba: Kristina Žagar Kristina Žagar in Slaven Jevtic V ponedeljek, 10. 9. 2018, kluba je zaposlenih v KIG-u, so v prostorih lokal-zato menimo, da je naša pod­nega podjetja KIG d.d. pora ŠD Mokerc-Ig in njegovi predstavniki podjetja (di-dejavnosti še toliko bolj ra­rektor skupine MSIN Marko zumljiva in upravicena.« Mohar, direktorica podjetja Predsednik kluba Tomaž Marjana Novak in skrbnik Meglic pa je ob podpisu po­pogodbe Branko Božic) ter godbe povedal: »Vodstvo predstavnik ŠD Mokerc-Ig Športnega društva Mokerc-Ig (predsednik Tomaž Meglic) je ponosno in veselo, da se je podpisali generalno pokrovi-podpori in sponzoriranju delo­teljsko pogodbo za tekmoval-vanja društva ponovno pridru­no sezono 2018/2019. Podje-žilo podjetje KIG d.d. Posebno tje KIG se tako po vecletnem zahvalo namenjam g. Marku premoru kot pokrovitelj vraca Mohorju in ge. Marjani Novak, v ižanski rokomet. Vse ekipe ki sta pokazala razumevanje društva bodo tako v tej tek-in omogocila medsebojno so­movalni sezoni igrale pod delovanje. Podjetje KIG in ŠD novim tekmovalnim imenom Mokerc-Ig imata oba za seboj ŠD Mokerc – KIG. Sponzorska vecdesetletno tradicijo delo­pogodba bo v veliki meri pri-vanja na Ižanskem, zato me pomogla k normaliziranju po-zelo veseli, da se je podjetje po slovanja kluba. nekajletnem premoru odlocilo Direktorica podjetja KIG nadaljevati sodelovanje z dru­ d.d. Marjana Novak je podpis štvom in se vkljuciti v prizade­pogodbe pospremila z nasle-vanja društva, da omogoci cim dnjimi besedami: »Kot odgo-bolj kakovostno delo z mladi­voren delodajalec želimo po-mi. Razsežnost delovanja ŠD magati mladim, da se razvijejo Mokerc-Ig zahteva dolocena v odgovorne in delovne ljudi. sredstva, ki omogocajo dru-Zato precejšen del pokrovitelj-štvu, da se razvija in raste še skih sredstev namenjamo so-naprej. V društvo pa ne priha­financiranju dela mladinskih jajo le nova sredstva, temvec pogonov rokometnega kluba. tudi nova energija, in upam Kar nekaj staršev otrok clanov na obojestransko zadovoljstvo Vozniki, pozor na kolesarje Še posebej v poletnem Res, raje se vozimo s srcem, casu se proti hribovskim tako kot se vozi naš velik ko­vasicam v naši obci-lesarski šampion Primož Rog­ ni radi podajajo kolesarji, pa lic, ki smo ga ujeli v objektiv ceprav so nekateri vozniki sredi septembra na treningu, avtomobilov precej hitri in je pred bližajocim se svetovnim zato obcutek varnosti pri ko-prvenstvom kolesarjev v Inns­lesarjih slab. Zato je še toliko brucku, ravno na poti proti bolj na mestu novi projekt Golem. Iz avta smo mu cestita­#MislimVarno in VOZIM s li, on pa se je vljudno zahvalil, SRCEM, ki je bil zasnovan za nasmejal in nam pomahal. izboljšanje varnosti kolesarjev Vsem skupaj pa varno na in ozavešcanje voznikov o var-poti!nem prehitevanju kolesarjev z Janez Škarja 1,5 m razdalje. Martina Škarja Primož Roglic na poti na Golo Slovenska himna v Beogradu L ovro Kramberger je z zmago na evropskem prvenstvu v tradicional­nem karateju poskrbel, da smo slišali slovensko himno. Med 15. in 16. septembrom je v Beogradu potekalo že 33. evropsko prvenstvo v tradicio­nalnem karateju pod okriljem ETKF organizacije. Na prven­stvu je sodelovalo 15 evrop­skih reprezentanc v tradici­onalnem karateju. Prvenstva se je udeležila tudi izbrana vrsta SZTK, Slovenske zveze tradicionalnega karateja, ka­tere clan je tudi Lovro Kram­berger. Tekmovanje se je zanj dobro zacelo, saj je v ekipni kati osvojil najprej 3. mesto. Nato sta sledili dve medalji v posamezni kategoriji, 2. mesto KO-GO (izmenicna borba) in 3. mesto v FUKU-GO (poseb­na kombinacija kate in borbe). Vrhunec prvenstva je bila zmaga v kumiteju, prosti bor­bi, v kategoriji mladincev, sta­rih 16 in 17 let. V treh krogih je pokazal premoc nad nasprot-niki in zmagal. Osvojitev na­slova je že njegova druga zma­ga na evropskih prvenstvih v tradicionalnem karateju. Ce­stitke Lovru in kar tako še nap­rej! Zahvala gre tudi drugim trenerjem, ki pomagajo Lovru na njegovi športni poti, spon­zorjem in seveda staršem! Matej Kabaj, prof. trener Karate-do klub Ig Shotokan ETKF Balinarji jubilanti v DU Ig v letu 2018 V sako leto balinarska sekcija pri Društvu upoko­jencev Ig organizira srecanje v cast balinarjem jubilantom za 70, 75, 80 … let. Tudi v letošnjem letu smo se balinarji zbrali v petek, 14. 9. 2018, na bali­nišcu DU Ig pri gasilskem domu na Igu in cestitali na­šim jubilantom. Letos so praznovali svoj okrogli jubilej štirje bali­narji jubilanti, od tega so trije dopolnili 70, eden pa 80 let. Prireditev si je ogledal tudi župan Obcine Ig Janez Cimperman in jubilantom cestital za njihov jubilej. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo Irena Skubic Kdaj vkljuciti dekleta v šport? (2. del) Vadba pred šolo – da ali ne? Otroci in storilnost Svet odraslih vedno bolj poudarja storilnost, ceš da ta vodi v uspešnost. Ta misel seveda mlajše otroke odtujuje od trenutka tukaj in zdaj ter posledicno od lastnih obcutij. Zacaran krog se ustvari tudi s tem, da z vkljucitvijo otroka v dejavnost starši pricakujejo in hkrati vrednotijo dejavnost po tem, kaj so se naucili. Zato tudi športna stroka ne izpusti storilnosti pri mlajši staros­ti, saj bo ob tem njihovo delo slabo vrednoteno. Le mocno podkovana stroka bo dovolj suverena, da bo znala otroku in staršu predstaviti šport za mlajše brez motiva storilnosti in ne nazadnje prilagoditi pro­gram dela mlajši starosti vade­cih. Naše glavno vprašanje pri mlajših otrocih naj bo, ali na vadbo otrok rad hodi in ali bo prihodnje leto pri njej vztrajal. Ce ni tako in vaš otrok že med letom vadbe ne želi vec obi­skovati, potem cujeci straši ta sporocila vzemite kot najpo­membnejše sporocilo. Prepri­cana sem namrec, da so otroci dovolj kompetentni, da znajo izraziti, kar cutijo. Ob tem spo­rocilu otroka je naša naloga, da ugotovimo, zakaj se je to pri­petilo. Je vsebina neprimerna ali prezahtevna? Se od otroka pricakuje prevec? Se ne najde v odnosu do vaditelja? Zato se ponovno lahko vrnem k misli, da naj nas kot starše zanima – kaj ob vadbi otrok cuti in kako se tam doživlja. Storilnost se seveda veže tudi na nastope in tekmovanja. Pri slednjih se uspešnost zelo konkretno vrednoti. Velja prepricanje, da so športniki v življenju tudi osebno bolj uspešni, vendar pa zadnje raziskave kažejo, da se ta uspešnost zelo veže tudi na anksioznost (stanje živcne napetosti, obcutja strahu in nenehen obcutek tesnobe). Anksioznost je tudi med otro­ki že zelo pogosta težava. Stro­kovnjaki opozarjajo, da se veže tudi na prevelika pricakovanja odraslih do otrok. Torej se lah­ko kot odrasli vprašamo, ali želimo otrokom, da so uspešni športniki ali zadovoljni, zreli in zdravi posamezniki. Custveni razvoj in motoricni razvoj Eden od motivov oz. skrbi staršev je tudi, da bi zamu­dili leta dobrega motoricne­ga razvoja. Šport se je toliko populariziral, da je marsikje izgubil svoj namen. Odkrito sem do športne stroke kriticna in nezaupljiva. Šport se sam po sebi res ponaša z vsemi splošno znanimi ugodnimi ucinki, vendar do teh ucinkov ne pelje vsaka športna pot, ker sama vidim, da športna stroka za mlajše posameznike izven vrhunskega športa ne naredi nobenega razvojnega koraka naprej. Izobraževanja športnih kadrov se nanašajo samo na storilnostne vsebine oz. zna­nje trenerjev je vrednoteno le kot to, kaj zna otroka nauciti, ne pa, kako! Potem smo lahko upraviceno skepticni, koliko ima šport na posameznika še dobrega vpliva. Sploh pa na otroka, ki kot osebnost še ni razvit. Dejstvo je, da z razvoj­nega vidika motoricni razvoj ni tako kljucen za zdravo oseb­nost, medtem ko custveni ra­zvoj kljucno vpliva na razvoj osebnosti in ga je prakticno nemogoce korigirati. Sploh pri otrocih do 7. leta starosti. Ne nazadnje svojo motoric­no spretnost mlajši otroci še kako urijo tudi na igrišcih in v gozdu. Zato naj skrb, da bi za­mudili ugodna leta motoricne­ga razvoja, ne bo edini motiv vkljucevanja otroka v organi­zirane vadbe. Ob koncu naj poudarim, da je pomembno, da straši ob vkljucitvi otroka v šport pri nižji starosti, sploh pred šolo, nimajo pricakovanj, cesa vse­ga se bodo naucili. Vadba pred šolo je igra, ki ste jo vi priprav­ljeni placati, da se z otrokom v telovadnici nekdo igra. Ce pa v tem ne vidite smisla, potem bo za vašega otroka bolje, da vi preživite cas z njim, saj je to tisto, kar najbolj potrebuje. Ce pa kljub vsemu želite otroka vkljuciti v vadbo in ga morda celo prepricati kljub njegovi nepripravljenosti, potem je pošteno, da mu jasno razložite, da hocete, da vadbo obiskuje zaradi vas. Ob kriznih trenut­kih tako otroka le spomnite na to, da to pocne za vas. S tem bo lažje razumel, zakaj obiskuje vadbo, in prikrajšali mu bos­te vse tiste notranje konflikte in obcutke krivde, ko še sam ne bo vec vedel, zakaj si je to izbral oz. se bo na koncu cutil celo krivega, ker je to predla­gal in ne izpolnjuje vaših pri­cakovanj. Na podlagi napisanega naš klub lahko ponosno zastopa zdravo vadbo ritmicne gimna­stike: -Z naucenimi prvinami rit­ micne gimnastike in osvo­ jenim športnim znanjem dekleta pridobivajo samo­ zavest. Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Režijski obrat 01/280-23-14 -Dekletom razvijamo ob­cutek za telo in jih ucimo zdravega odnosa do sebe z namenom dviga samospo­štovanja. -Deklet na vadbi ne silimo v nic, kar je prek njihovih zmožnosti, s tem ohranja­mo njihovo integriteto ter krepimo zdrav in enakopra­ven odnos med vadecim in trenerjem. -Vadba je naravnana na raz­voj interesa namesto storil­nosti. -Program vadbe je raznovr­sten in prilagojen starosti vadecih. -S stalnim kadrom gradimo prijetno in zaupljivo vadbe­no okolje. Informacije: info@spicka.si, 040/667-703 Urška Tekavcic Pregelj, univ. dipl. pedag. in strokovni vodja ŠD Špicka Mostišcar 06 | Oktober 2018 Foto: Pro. media RIBE JADRANSKEGA MORJA • oktober 2018 • št. 142, leto 22 • 2,69 € • NAVADNA VELIKA ... Tursiops truncatus Opis: Glava in trup sta široka, hidrodinamicne oblike, gobec pa kratek in zaobljen. Med dihalno odprtino in gobcem je tako imenovana melona, mašcobni organ, ki je namenjen oddajanju zvokov. Hrbtna plavut je dokaj visoka in srpasta. Njena vloga je predvsem stabilizacija živali pri plavanju in uravnavanje telesne temperature. Parni prsni plavuti služita za krmarjenje. Mocan zadnji del telesa in repna plavut omogocata doseganje hitrosti cez 40 km/h. Je sivkasta s temnejšim odtenkom na hrbtu in svetlejšim na bokih. Trebuh je bel ali umazano bel. Nosnici sta zdru­ženi v eno samo dihalno odprtino na vrhu glave. Zraste do 350 cm. Življenjsko okolje: Je edina stalna vrsta del. nov pri nas. Živi tako v odprtih vodah kot tudi v obalnih obmocjih. Pre­hranjuje se z ribami, deloma pa tudi z glavonožci, drugimi nevretencarji in celo ptici, ki sedajo na morsko gladino. Ko­titve mladicev vecinoma potekajo pozno spomladi in poleti, kar je povezano z višjimi temperaturami vode. Samica ve­dno skoti le enega mladica, za katerega skrbi kar 3 do 6 let. LENAU, Nikolaus - avstrijski poznoromanticni pesnik, klasicen lirik svetobolja, LENS - staro rudarsko mesto na severu Francije, OSS - nizozemsko mesto jugozahodno od od Nijmegna Mostišcar 06 | Oktober 2018 27 Mostišcar 06 | Oktober 2018 Ne privošcite si slabe ocene! Prodam gozd 0,7 ha, katastrska obcina Vrbljene, cena 0,65 €/m2. Informacije: 041/413-881. Nudim dnevno varstvo otrok, starosti 1–3 na svojem domu na Igu. Za vec informacij sem dosegljiva na številki 041/828-183. Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 25. 10. 2018. Mostišcar 06 | Oktober 2018 Mostišcar 06 | Oktober 2018 Gasilska ulica 10, 1292 Ig Odkupujemo mleko, živino, žita ter druge kmetijske viške. Z dobavitelji poskušamo doseci najboljše pogoje nabave ter cene prodanega blaga, krmil in kmetijskega repromateriala. Rok placila: 30 dni. Zagotovite si boljše prodajne in nakupne pogoje kot doslej in se nam pridružite. Sodelovanje z nami je enostavno in pošteno; poklicite na: 051/441-148 ali za odkup 041/730-184 ali pišite na kz.ig@siol.net. KMETIJSKA ZADRUGA IG z.o.o. • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Slovensko žensko društvo za mir v svetu je bilo ustanovljeno leta 1992, njegova ustanoviteljica je Hak Ja Han Moon iz Koreje. Predstavništva ima v 80 državah in kot nevladna or­ganizacija poseduje status svetovalca pri ekonomskem in so­cialnem svetu v organizaciji OZN. V Sloveniji deluje od leta 1994 s sedežem na Dolenjski cesti 419 na Škofljici. Programi so zelo raznoliki, predvsem pa je najvecji namen združevati ljudi ne glede na raso, versko pripadnost in državo, skrbeti za življenjske vrednote in širiti mir. Programe izvajamo po Slo­veniji in tudi v maticni obcini. Univerzalno mirovno združenje in Slovensko žensko društvo za mir v svetu vabita na predstavitev mednarodnega projekta POT MIRU v torek, 16. oktobra 2018, ob 19. uri v Dvorani Centra Ig. V programu se bodo s koncertom predstavili mladi glasbeniki. Popestrili ga bodo lepe besede in sladkanje ob koncu. Prisrcno vabljeni! Mostišcar 06 | Oktober 2018 Clane, neclane, dr uga dr uš tv a t er v se dele žnik e lepo v abimo in s podbu jamo, da sem nam pridr užit e na eni od s podn jih aktivnos ti in s t em aktivno pr e živ et emu pr os t emu casu za v ar o v an je nara v e in zdra v ja. Da bodo v se aktivnos ti po t ekale kar najbol je, pr osimo za pr edhodne naja v e na e-poš t o: pdkrim@gmail.com . Zbor bo ob 9.30 z uv odnim pozdra v om pr edsednika dr uš tv a Boš tjana Gacnika na hipodr omu V r bl jene-S trahomer . Vse aktivnos ti se zacne jo ob 1 0.00 t er bodo trajale do 1 2.30: •Pohod v sodelovanju z Naravovarstvenim odsekom – v odnik Mar k o Habjan Tura na Šešter (630 m, vzpon 330 m) bo trajala približno 1 uro in 40 minut. Šešter je hrib z lepim razgledom nad hipodromom med Vrbljenjem in Strahomerjem. •Orientacija – v odnik Jank o Pur kat Za vse, ki bi se radi preizkusili v orientaciji v naravi ali jo radi zgolj spoznali, bo med Iško vasjo, hipodromom in bajerjem v Strahomerju pripravljena orientacijska trasa. Primerna bo tudi za družine z otroki, saj bodo zanje skriti zakladi. •Kolesarjenje – v odnik Aleš Juv anc Vsak s svojim kolesom se bomo odpravili na približno 20 km dolgo kolesarsko pot po Barju in ob reki Iški imenovani Okljuk. •Markacije – Jo ž e Krašo v ec Prikazano bo postavljanje kovinskih drogov in smernih tabel na relaciji Iški vintgar–Krim, obmocje Dolenje senožeti. •Plezanje – v odnik Boš tjan Gacnik Plezanje na naravni steni v Iškem vintgarju. Primerno tudi za otroke od 4. leta dalje. Vsa potrebna zašcitna oprema bo zagotovljena s strani PD Krim. Število mest je omejeno in upoštevali bomo vrstni red prijav.