Leto I.
Ljubljana, sredo 2. julija 1919.
Štev. 159.
Cene po pošti: ga celo leto K 40’-— za polleta . K 20*— za četrt leta K 10’— za 1 mesec K 3'50
Za Ljubljano oiEsefino 3 H
Uredništvo in upravo. Kopitarjeva ulica št 6. Uredn. telefon štev.50.
NEODVISEN DNEVNIK 9osame^na Številka 16 vinarjev.
Italijani razburjeni radi Koroške.
Italijanske čete naj zasedejo Celovec.
Trst, 'I. julija. Italijanski listi se zelo rgorčajo radi tega, ker so Jugoslovani zasedli Celovec in Celovško kotlino. S Koroškega prinašajo brzojavke, kjer očitajo jugoslovanskim četam, češ da v očigled Štirim ententnim misijam, ki so v Celovcu, napram nemškemu prebivalstvu nasilno nastopajo ter zapirajo nemške šole. Jugoslovani se za ententne mi-
sije ne menijo, občujejo le s francosko. . Sklep četverice v Parizu glede razdelitve Celovške kotline pomeni nasilje nemških pravic na Koroškem. Nato listi opisujejo >prodira-nje< Italijanov na črti Trbiž-Beljak-Št. Vid ter izjavljajo, da je nujna prošnja koroških Nemcev, da Italijani zasedejo tudi Celovec,
Koroška za Italijane tako važna kot Reka.
Trst, 1. julija. (Izv.) j-Res to del Carlino« prinaša daljše poročilo iz Beljaka, v katerem napada srbskega generala Jankoviča, in pravi, da koroški Nemci zahtevajo, naj Koroško zased jo Italijani, ker so edino oni garancija za neodvisnost Koroške. — Razdelitve Celov-
ške kotline italijanska delegacija nikakor ni mogla sprejeti. Plebiscit je le nastavljena past za koroške Nemce. Ta rešitev koroškega vprašanja ima namen osamiti (isolare) Italijo. Koroški problem ni za Italijo nič manj važen ko Reka.
Naloge svčta peforiee.
Jadranske meje pridejo prihodnji teden na vrsto.
LDU Lyon, l. julija. (Brezžično.) Svet petorice ministrov za zunanje stvari, kjer so zastopane velesile Amerika, Francija, Anglija, Italija in Japonska, je imel v torek popoldne sejo, da določi program svojega bodočega delovanja. V prvi vrsti bo naloga sveta petorice, izdelati mirovne pogoje za Nemško Avstrijo, Madžarsko, Turčijo in Bolgarijo. Pričakovati je, da bodo finančne in gospodarske
klavzule mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, katerih besedilo je pravkar izdelal redakcijski odsek, izročene dr. Rennerju v Saint Germainu že koncem tega tedna. Takoj nato pride na vrsto razprava o določitvi mej na Jadranu. Rešitev turškega problema so odgodili na nedoločen čas. Dela za določitev mirovnih pogojev z Madžarsko in Bolgarijo so šele v začetnem Stadiju.
Poljski mirovni delegati odstopili.
LDU. Moravska Ostrova, !. julija. (CTU.) >?laprzed« poroča iz Pariza, da so načelnik poljske delegacije v Parizu dr. Gluski ter delegata Sokolnicki in Sejkowski podali denri-
sijo vsled protestne izjave, podane proti politiki poljske mirovne delegacije, ki išče združitve s Kolčakovo vlado.
Zahvala Cehov Ameriki.
LDU. Praga, £. Julija. (CTU.) Cehoslova-jjfia narodna skupščina je poslala kongresu Zedinjenih držav izjavo, da se čehoslovaška ^•publika povodom praznika ameriške ne-
odvisnosti hvaležno spominja ameriške demokracije, kateri gre precejšen del zasluge, da more čehoslovaški narod dne 28. oktobra slaviti svoj Independence day.
Ameriška proslava v Splitu.
^ LDU. Split, f. julija. (DDU.) V petek ji, julija proslave ameriški častniki in mornarji v naši luki na slovesen način obletnico ameriške neodvisnosti. Dopoldne in popoldne >10 bodo vršile na Poljani kralja Petra atle--;e igre, zvečer pa bo s luki takozvana
procesija okrašenih ladij z lampioni. Na eni usidranih ladij bo svirala godba, na krovu »Olimpije« bodo žgali umetni ogenj, vsa mestna pevska društvo so povabljena, da sodelujejo.
Pogajanja med Čehi in Poljaki.
LDU. Pragi, L julija. (CTU.) >Kurjer Pol ski< javlja iz Varšave, da so bodo prihodnje dni v Krakovu vršila pogajanja med poljskimi Id češkimi zastopnik* glede talin-
skega ozemlja. Kot zastopniki Poljske so udeležilo razgovorov Daszynski, Kunicki, Lendz ih \Vroblewski ter minister Byrka.
Ameriški admiral pri zaprisegi naših čet.
LDU, Split, 1. julija. (ČDU.) Ameriški admiral Filip Andrews ie posetil te dni Sinj in je v družbi polkovnika Plesničarja in nekaj ameriških časnikarjev prisostvoval prisegi naših vojakov. Prisega se je vršila jako slovesno Iz Splita so prinesli zastavo 13. pešpolka, pred katero se je vršila prisega. Duhovniki so nagovorili vojake s toplimi besedami, nakar je imel polkovnik Obrad Jovanovič kratek a iskren govor. Admiral je nato po prisegi po. setil frančiškansko gimnazijo. Pred odhodom mu ie bil prirejen banket, pri katerem je govorilo več domačinov in tudi admiral je na-glašal, da se divi jugoslovanskemu ljudstvu, ki se tako junaško bori za svoj obstanek. Pred odhodom je admiral posetil tudi novi rudnik v Rudi pri Sinju.
Iz Dalmacije.
LDU Split, 1. julija. (DDU.) Entenlne la-dije, usidrane v naši luki, so prejele davi brezžično vest, da so Nemci podpisali mirovno pogodbo in so opoldne v znak radosti oddale 21 topovskih strelov. Poveljniki ladij in general Milič so si izmenjali posete in si medsebojno čestitali na zgodovinskem činu.
LDU Split, 1. julija. (DDU.) Včeraj se je vršila tu velika zabava za deco. Prebitek se porabi v korist siromašni deci.
LDU Split, 1. julija. (DDU.) Iz Kotora poročajo, da se je vršila tam v nedeljo sijajna zabava za srbsko siročad. Zabave se je udeležilo zelo mnogo občinstva. Prebitka je 80.000 kron.
LDU Split, 1. julija. (DDU.) V soboto je dospel v Split ameriški časnikar Rothewell Brom iz Washingtona. Naše kraje obiskava y informativne svrhe. V nedeljo sta bila z ameriškim podadmiralom Filipom Andrewsem v, Splitu.
Pogodba za zaščito narodnih in verskih manjšin.
LDU. Dunaj, 1. julija. (CTU.) »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz St. Germaina: Hkrati z nemško mirovno pogodbo se je sklenila v Parizu med peterimi velesilami in Poljsko posebna pogodba, ki bo imela v zvezi narodov velik vpliv na notranje razmere v, poljski državi. Ta pogodba bo predvsem zajamčila zaščito narodnih in verskih manjšin. — Kakor poroča J-Echo de Pariš«, so velesile predložile tudi drugim novim državam podobne pogodbe.
Mažarl se umikajo.
LDU. Praga, 1. julija. (CTU.) Tiskovni urad ministrstva za narodno brambo poroča: Naše čete držijo svoje postojanke. Mažari nadaljujejo svoj umik.
LDU. Budimpešta, 30. junija. (CTU.) Ogrski korespondenčni umi poroča: V smislu jenlentne note se je pričelo^ umikanje proti prisiljenim mejam ob 5. uri zjutraj.
Bela Kun sc pripravlja na foeg.
LDU Dunaj. 1. julija. (ČTU) »Telegraph« porota; Ogrski ljudski komisar Kunfi se na svojem begu mudi na Dunaju. Tudi Bela Kun, Cigar rodbina se nahaja v Švici in je preskrbljena s potrebnimi ftiilijoni bankovcev v modrem tisku, izdanih po bolj-Sevižki vladi (Blaugeld) se pripravlja na morebitno Siaglo odpotovanje iz sovjetske Ogrske,
sVzFoSs w©|i£se ČeMInMažarl
LDU. Praga, 30. junija. (CTU.) »Volks-ttimme«, glasilo Kunove vlade, trdi, da je bilo povod vojni s Cehoslovaško prizadevanje, pokazati svetu moč proletarijata. Ko se je dosegel ta smoter, se mora ohraniti moč proletarijata za večje cilje.
Kttafslka priznala ČcSao-sloTašlco.
LDU. Dunaj, 30. junija. (CTU.) Kitajska republika je priznala čehoslovaško državo in Želi kar najprej obravnavati o prijaznosti in trgovinskih pogodbah.
Novi praški župan.
LDU. Praga, 30. junija. (CTU.) Danes je bilo ustavodajno zborovanje praškega občinskega zastopništva. Za župana so izvolili dr. K. Baxo, za prvega namestnika Ferdinanda Kolbnerja, za drugega namestnika inženirja Rotnagla.
Proslava Hussovega dne na
Čsšlccn??.
LDU. Praga, 1. julija. (CTU.) Tiskovni urad ministrstva za narodno brambo poroča: Hussov dan bodo vse posadke čehoslovaške republike obhajale slovesno.
Za izročitev Vilfeisia.
LDU Haag, 1, julija, (ČTU) Iz Londona poročajo: Lord Harthworth je naznanil v spodnji zbornici, da so se otvorila pogajajnja s holandsko vlado glede izročitve nemškega cesarja.
Stavke v Berlinu.
LDU Berlin, I. julija. (CTU) Stavka v Berlinu se je poostrila, kakor kažejo vsi znaki. iV prvi vrsti gre za politično stavko. Neka korespondenca poroča, da so železničarsko stavko uprizorili komunisti z denarjem ogrske republike svetov. Vlada je odločena, upreti se z, vsemi silami komunističnim pučem železničarjev. Veliko število revolucionarnih načelnikov in komunističnih voditeljev v Erfurtu je bilo aretiranih.
Konferenca delavsMh svetov 's«a Dunaju.
LDU Dunaj, 30. junija. (ČTU). V sejni dvorani p.oslanske zbornice se je sesla druga državna kon- ' žčrenca. delavskih svetov pod predsedstvom Friderika Adlerja, 250 članov delavskih svetov se bo dne 3, julija udeležilo konference v uradu za prehrano o vprašanju prehrane, dne 4, julija pa v finančnem državnem uradu konferenco o oddaji prc- oženja. Med debatami je prišlo do burnih prizorov med Eocialnimi demokrati, ki imajo veliko Večino in komunisti, ko so tem očitali, da s6 podkupljeni po Ogrski. Seje bodo do srede končane.
Sirit® »Merni Sisf!
Slovenc* in Slovenke!
Največje zanimanje in živahno delavnost oblasti kakor tudi zasebne dobrodelnosti tvori skrbstvo za ubožne vojne pohabljence in svojce onih, ki so padli v vojni,
V Sloveniji imamo okrog 50.000 vojnih poškodovancev in še več simi in vdov, ki objokujejo svoje drage, ki so ostali na bojnem polju.
Dokler se potom parlamenta^ ne rešijo novi zakoni o vojaški preskrbovalnim, ne morejo pristojne oblasti poljubno prezreti sedaj še obstoječih, toda času neprimernih zakonov.
Kaj pa naj začne za delo popolnoma nezmožen, oženjen invalid z 90 K na mesec; kako naj izhaja vojakova vdova, ki ima pet nepreskrDljenih otrok z le 29 K pokojnine na mesec?
Dolžnost nas vseh je, da tc nedostatke nemudoma odstranimo, da omilimo bedo vojnih žrtev; oni, ki so v vojni toliko pretrpeli, opravičeno pričakujejo naše pomoči.
Zato prosim vsa županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korporacije, da v praznovanje Vidovega dne prirede v vseh mestih, trgih in občinah Slovenije
dne 6, julija 1919
CVETLIČNI DAN
v prid vojnim invalidom, vdovam in sirotam padlih in umrlih vojakov.
Pomagajmo in dajmo toliko, kolikor moremo. Z veseljem podpirajmo tiste reveže, ki so v največji bedi, ki jih muči lakota in trpljenje, ki že skoraj obupavajo.
Slovenci in Slovenke! V teli težkih Sasih, ki so se nam vsilili proti naši_ volji, pokažimo smisel za skupnost, spolnjujmo pravo ljubezen do bližnjega, da olajšamo gorje, katero je povzročila svetovna vojna.
Kar storimo vojnim pohabljencem in svojcem padlih, je le skromen znak hvaležnosti, katero jim dolgujemo.
Skrbel bom za to, da se bodo vsa darila porazdelila med najpotrebnejše.
Organizacijo cvetličnega dneva po posameznih krajih prepustim županstvom, župnim uradom in šolskim vodstvom; vsa društva in korporacije prosim, da pri tem sodelujejo. Nabiralci denarja naj imajo legitimacije, da se izključi vsaka zloraba. Prosim, da se pošlje nabrani denar podpisanemu poverjeništvu v Ljubljani.
Uspeh bo objavljen v vseh dnevnikih.
V Ljubljani, dne 30, julija 1919,
Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socialno skrb.
Poverjenik; P r c p e 1 u h.
Iz pokrajine.
k Nevarno cbolcl je g. dr. Josip Povalej, ravnatelj okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru.
/k Dopisovanje s vojnimi ujetniki na Francoskem in Angleškem je možno sedaj potom »Slovenskega Rdečega križa« v Ljubljani. Pišejo naj se samo dopisnice; s črnilom in razločno. Dopisnica naj se pošlje ali prinese na »Slovenski Rdeči križ«, Ljubljana, Poljanska cesta št. 4, II. nadstr., vrata 39.
k Važno za svojce italijanskih vojnih ujetnikov. Na več vprašanj svojcev italijanskih vojnih ujetnikov radi poštnih razmer v Italiji naj navedem sledeče:	Navadne dopisnice iz ujalništva svojcem
(novembra 1918—marca 1919.) so hodile 2—3 mesece. V Jugoslavijo pa po navadi sploh niso mogle dospeti, ker jih Italijani zadržujejo, kjer le morejo. Zadnje, čase pride sem in tja kaka dopisnica (iz Italije v Jugoslavio skoraj izključeno). Bea«'r je dospel ujetnikom le, če jc bil naka^aa osi Itake banke, drugaSe ja redno izginil. Iz Nemške. Avstrije so nekateri dobivali celo pcStr.c zavitke, Poštne razmere so v .Italiji, jako žaloslpe, Dopisnica iz Rima v Ankono (pristanišče) rabi kakih 14 dni. Daljša pot, več dni. Od »osvobojene« Benočijai Iz Trsta v Pazin (Istra) hodi doprsnica 10 do 1.4 dni.' Če je slovensko ali hrvalsko pisana, pa navadno soloh ne pride. Največ preglavic dela cenzura. Za
vsako najmanjšo slvarico lete dopisnice v kož. Dovoljenih (za vojne ujetnike!) jc samo 15 vrst z naslovom in podpisom vred. Ena beseda več in dopis leti v koš. Prepovedano je pisariti: o notranjih razmerah, o lakoti, o vojaštvu itd. Splošno je dovoljen samo oni: »Zdrav sem in se mi dobro godi.«
Za svojce vojnih ujetnikov je najbolje, da sc držijo tega: Častniki (vštevši aspiranti) sploh no potrebujejo denarja, ker imajo plače; istotako pro-fesijonisti (obrtniki), ki zelo veSiko zaslužijo. Drugi pa, kakor si zna pomagati, ker je vsak navezan nase. Največ oni, ki so v taboriščih in bolniki, ki so v pomilovavauja vrednem stanju, ker manjka zdravil, htane in sploh vsega, kar boinik potrebuje. Kdor hoče iz taborišča v bolnico, mora napraviti prošnjo, ko je močno bolan. Po 4—6 tednih se ista reši; med tem je pa bolnik ali ozdravel ali pa umrl. Najbolje je za pošiljanje denarja: Ali po banki, ali sploh ne. Za dopise vojnih ujetnikov naj pa navedem en slučaj. Jaz sem pisal vsega skupaj kakih 50 dopisnic, od katerih je samo ena dospela po 3 mesecih domačim v roke. — J. Podržaj, bivši italijanski vojni ujetnik. — Prosim tudi druge liste, ua to priobčijo.	...
k Kob, Šolska mladina priredi v nedeljo 6. julija ob pol 4, uri popoldne otroško predstavo. Na sporedu je igra — »Trgovska-dramatska slika«, 4 pevske točke in 3 deklamacije, V slučaju deževnega, vremena se predstava vrši prihodnjo nedeljo,
k Pomv invalidom! Ker so bili nekateri invalidi, letnikov 1890,—1899., ki so bili pri nadpregledu (superarbi trači ji) začasno na dopust odpuščeni, mnenja, da niso obvezani se odzvati orožni vaji, oziroma dejanski službi, a k o istim poteče dopust po term i-nu, s katerim je bil predpisan dohod k orožui vaji ali dejanski službi, se poživljajo s tem vsi invalidi, da se lakoj po preteku dopusta javijo pri najbližnjem v >jm>-dopolnilnem poveljstvu, kjer bodo glede sposobnosti vnovič zdravniško preiskani. Županstva izdajo takim invalidom poverilnice, da odhajajo k orožni vaji ali dejanski službi. Ta poverilnica daje tem invalidom pravico do brezplačne vožnje pc železnicah,
i? Ljudska zgodSia v treh dejanjih, l in-žgarjeva »Veriga« je izšla v lepi obliki v Novi Založbi in stane izvod T> K. Na Koncu knjige je zapisal pisatelj navodilo za male odre. Uvod pa se glasi tako-le: »Zgodba je to, in nič drugega, za ogledalo - postavljena, kako strasti iz malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih, resnih ciljev, do katerih vodi pot ljubezni«. Knjigo se dobi po vseh knjigarnah, naroča se tudi pri Novi Založbi .
k Otvoritev privatnega brzojavnega prometa '£ inozemstvom. Vsled odloka postnega ministrstva se dovoljuje s 1. julijem t. 1. privatni brzojavni promet med našo državo in vsemi državami svetovne brzojavne zveze raz-ven Nemčije, Madjarske, Bolgarije, Turšiče in Bol.i.ševiške Rusije. Pri sprejemu in taksiranju je plačati pri vsaki brzojavki za eno besedo več, kakor jih je v resnici. Privatne brzojavke., ki dojdejo v našo državo, morajo biti pisane v navadnem (odprlem) jeziku v srbo-hrvaV.-ini, slovenščini, čežčiui, ruščini, franco-Sčini; angleščini ali grščini, a one, ki gredo iz naše države, v jeziku- doti čip države'in. ir;>u-coš?i4 jali angleščini. V piotueiu z Nemške* Avstrijo tudi v nemškem jeziku.. Za čas vojn* in mobilizacije se odpravljajo brzojavke na. odgovornost posujaiolja- Za eventualno usU-. vitev ali. izgubo-se Ao daje Uikake.' odSkodmtie. Za Rumunijo se do nadaljne odredbe ne morejo sprejemati privatne brzojavko, ker s to drjjavp se nimajo direktne zveze.
k. Državna , posredovalnica za delo. Podružnica za' Ljilbljano in okolico. V preteklem tednu. 6d 22, junija do junija 19.19 je iskalo delo 245 Modrih in '42 genskih delavnih
moči. Delodajalci so iskali 82 moških in 42 ženskih delavnih moči. P6srwdovauj se je izvršilo 163. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1. januarja 1919 do 28. junija 1919 iskalo delo 9091 delavnih tnoči, delodajalci so pa iskali 8232 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2508.
Delo iščejo: Pisarniške moči (357), trg. »otrudniki in sotrudnice (192), služkinje, kuharice in sobarice (136), strojni in stavbni ključavničarji, peki, mlinarji, mesarji, kurjači, strojniki, kovači, železostrugarji, kotlarji, poljski iu tov. delavci in delavke, ekonomi, oskrbniki, natakarji, natakarice, učiteljice, kro-ijači, čevljarji, šivilje, vrtnarji, pečarji itd. — Delo je na razpolago: rudarjem (800), služ-kiujam, kuharicam iu sobaricam (131), težakom, hlapcem, poljskim delavkam in delavcem, tesarjem, opek. delavcem in delavkam, pis,. močem, šiviljam, čevljarjem, mizarjem, usnjarjem, kleparjem, strojnikom itd.
Iz Ljubljane.
1 Slovo Hinka Nučiču. Sinoči je ob nabito ,olni dvorani ljudskega doma, ob navdušenem pozdravu svojega ljubega občinstva, ta mu je ostalo naklonjeno vkljub vsem 111111-gam. jemal gospod Hinko Nučič slovo od slovenske drame in od vseh onih, ki ga spoštujejo in ljubijo. Slovo je bilo prisrčno; neprestano je bU prekinjen po ploskanju in živilo klicih, vedno znova so ga klicali na oder. Med šopki in venci ter darovi je stal Kučič globoko ginjen in je govoril par trpkih besed na račun onih, ki so ga preganjali, ob enem je izrekel toplo zahvalo hvaležnemu ob-■činstvu. Ta večer bo gotovo vsakomur še dolgo v spominu; goreča želja vseh je, da Nučiča kmalu zopet vidimo v naši sredi, tedaj, ko bodo pri nas vladale drugačne razmere ko vladajo danes. .V.'ti nadi mu kličemo: »Na. svidenje!«:
:	i Koncert srbskih umetnikov v Ljubljani.
Brata Milan in Dušan Jovanovič bodeta v svojem koncertu v četrtek, dno 3. julija v Unionski dvorani zvečer ob 20. uri izvajala
sledeči lepi spored: 1. Vieuxtemps: Koncert v D-molu. I. Andante. II. Adagio religioso. lil. Finale maršale. 2. Cajkovskij: Serenade »neiiuicoiiftue. >. \: Pugn-ini-Krelsler: Prue: ludjum iu Allegio. i , Chopin: Nocturne. — Odmor. 4. Saini-^atus; Havauaise. Op. 83. 5. n) Smetana: la mojo doi .ovine. b) Beethoven: Romanca. Op. 50. 6. Sarasate: Ciganski napevi. — Vstopnice se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici "A
! Idiličnost Ljubljana je zadnje čase nekoliko izgubila, i .v»rave na trotoarjih so nam vzele lepa jezerca ki smo jih videli ob deževnem času po ljubljanskih ulicah, v katere smo padali, jih preskakovali m se jih ogibali na vs mogoča načine. Nečesa pa še vedno nismo izgubili. Prekrasnih vodopadov namreč, kaLarim se čudi vsak tujec, ki. so ponos me-sla in- hišnih gospodarjev, ki očiviano bojkotira io kleparski slan. Manjka nam samo še t '.metov, za katere pa narava sama in ne-> ost nekaterih noče in ne more poskrbeli. Škoda. V tem slučaju bi biia kopeli popolna.
1 Mostič med prisilno delavnico in dež. bolnišnico je zaradi poškodb začasno zaprt.
1 Hud naliv ri'\o imeli dmes dopoldne v Ljubljani. Med dežjem je na gosto padala tudi precej debela toča. Naliv je trajal samo i.ekaj minut. Takoj nato je posijalo solnce.
I Samomor in 110 umor. Z ozirom na petkovo poročilo v iiblih glede dozdevnega .umora na Selu &t. 30 t>e poroča, da mj jj.> pa sodno komisijskemu ogledu dognalo, cia ::up-Io no nos? ? ;kaklh poSkodb mi sledov kake •sile, marvr'' r^menje t'rangnlšcije. Sklepati jr, ted*v:	je	= iz vi Si la Ivana SužterSič
samomor najbrže v obupu, ker so njenega moža radi neke tatvine zaprli. Tudi v ostalem vso policijske poizvedbe kažejo ua samomor. Umor se je sklepal prvi hip iz razloga, da je bilo okrog trupla velika luža krvi, katero je ranjka, kakor se sedaj dozdeva, bruhnila.
1 Aretacija. Dne 30. junija t. 1. je policija aretirala 22 letnega brivskega pomočnika Josipa Samboleka i/ Varaždina in 16ietnega Rudolfa Z. iz Ljubljane, ker sta v nedeljo zvečer, spremljajoč neko 19 letno dekle domov, zakrivila na njej zločin v smislu § £25 kaz. zak. Ob enem je dekletu zmanjkala tedaj vsa gotovina v znesku 106 K. Josip S. priznava le
tatvino 6 K. Dekle ima tudi na obleki, ki je pomazana in raztrgana, nad 400 K škode. Oba storilca so izročili sodišču.
Repertoir narodnega gledališča.
Opera.
Dne 2. julija, sreda: »Madame Butter-fly«. Abon. C 2/67.
Dne 3. julija, četrtek: >Postiljon iz Lob ju-, meau«, Abon. B 70.
Dne 4. julija, petek: Joncleur. Abonma
3/69.
Dne 5. julija, sobota: Postil jon iz T.otiju-,meau. C 70.
n?
Tšnife ©fisoien v smrt na vešallls.
Včeraj se je ves dan nadaljevala razprava proti Završniku. Ugotovili so, da je Završnik v ječi simuliral blaznost, a je čez dva dni zopet ozdravil, ker so mu znižali množino hrane. Iz nadaljnth spisov so tudi ugotovili, da se je Završnik že večkrat vedel nasilno proti raznim osebam in je bil že pogosto predkaznovan.
Vprašanje porotnikom.
Popoldne je bila velikanska gnječa v porotni dvorani. Vsi prostori so bili nabito polni.
Porotnikom so postavili to-le vprašanje! »Ali je Anton Završnik kriv, da je zvečer 10. februarja 1914 na Jesenicah zoper Jos. Omejca v namenu ga usmrtiti in se njegovega denarja po sili polastiti s tem, da je iz samokresa trikrat v njega ustrelil, tako ravnal, da je iz tega prišla njegova smrt?«
Zastopnik obtožbe je podal zelo pregledno sliko o poteku razprave in predlagal, da porotniki pritrdijo na stavljeno vprašanje.
Zagovornik,
Zagovornik dr, Ažman je govoril eno uro in je izključeval, da bi mogel obtoženec izvršiti ta
MoparsfeS &*mor v M©sta'i*.
Razprava, ki bi se imela danes vršiti proti Janjčidu, je odgo^ena, ker se morajo zaslišati nove priče, ki so bile poklicane v tej zadevi pred sodišče. — Naval občinstva v dvorano je bil danes tako velik, da so ubili eno šipo, nakar je bil do nadftljnega vstop v dvorano prepovedan.
Po svetu.
s Nenaravne smrti v poeziji. V klasični 'dob! pesništva vseh narodov zakrinkujejo pesniki vse, kar‘je grdega in naravno opisovanje jim je tuje. Pak> m umre v »Devici Orleanski« vsled" izkrvavljen.ja s teni, da si odtrga obvezo. Smrt vsled izkrvavljenja nastopi zelo hitro, a Talbot ima v igri dosti časa razpravljati na globokoumen način, ne da bi se čutil Lionel, ki stoji poleg, primoranega storiti kaj, da bi ustavil krvavljenje. Tudi smrt Desdemene v »Otelil« -je nekaj nemogočega. Otelo jo jo zadavil in tudi smrt vsled zadavljenja je hitra in gotova. Shakespeare pa pusti govoriti Desdemono še par minut, tekom katerih se. na: ginljiv način poslavlja.
s Vedno više. Na polju zrakoplovstva je vedno kaj novega. Nek francoski zrftkoplovec je dosegel višino 10.000 metrov nad zemljo. V ti višini je radi redkosti zraka težko vzdržati zrakoplov«! iil tudi aparat ne deluje, M. Ririteau je iznašel aparat, s katerim se je mogoče vzdržati tudi v višini 80.000 metrov. Ta aparat un-iolnjuje okolico s stisnjenim zrakom, Avijatik pa se nahaja v stekleni sobici, ki ima navadno ozračje, Vrednost to iznajdbe bodo te dni poizkusili praktično.
s Korejci bedo bojkotirali vse japonsko blago. Korejsko narodno združenje je danes delilo med svoje pristaše pozive, naj Korejci
umor. Izmed 41 pozvanih prič se jih samo pet n«' strinja z obtoženčevim zagovorom. Porotnike je pozval, da naj sodijo po svoji vesti.
Porotniki so govorili.
Porotniki so odšii v posvetovalno dvorano, iz katere so se vrnili med splošno napetostjo vseh y dvorani navzočih. Predsednik porotne klopi je prebral samozavestno rezultat posvetovanja:	»Vpra-
šanje na roparski umor potrjeno z 10 glasovi »da«, z dvema »ne«. Obtoženec je hladno in mirno po* slušal obtožbo, V dvorani je bilo razočaranje.
Smrtna obsodba,
Državni pravdnik je nato spregovoril: »Ker so gospodje porotniki potrdiii stavljeno jim vprašanje, predlagam: Završnik naj se kaznuje v zmislu § 136,-k. z. kakor pravi ta paragraf, s smrtjo na vešalih.
Obtoženec je vstal, predsednik je bral obsodbo, ki se je glasila v smrt na vešalih.
Predsednik je pripomnil, da bo senat sklepal, če se obtoženec predlaga v pomiloščenje. Zagovornik je vložil ničnostno pritožbo,
Završnik je poslušal obsodbo ravnodušno in hladno. Pazniki so ga uklonili in peljali v zapore.
v Združenih državah, Mehiki in na Havajskem otočju toliko časa bojkotirajo japonsko blago, dokler ne bodo dali Japonci Koreji popolne svobode. Korejci na Koreji so začeli bojkotirati japonske izdelke že 4. marca.
s Čuden geološki pojav. Blizu Toulona se je dogodil zelo čuden geološki pojav. Po dvakratnem podzemskem gromenju .^e je odprla na enem mestu zemlja, kjer je bila k sreči njiva iu nastala je jama široka kakih 50 metrov. Globočino razpoke ni bilo mogoče ugotoviti. Prebivalstvo te okolice je zelo razburjeno iu polno praznovernega strahu.
s Koliko jo posodila Amerika zaveznikom? Državni zakladničar je naznanil, da so Združene države znova posodile zaveznikom, kakor sledi: Veliki Britaniji sto milijonov dolarjev, Rumunski pet milijonov, Srbiji pa
268.000. Dosedaj so posodile Združene države zavevznikom 9.138,828.000 dolarjev, in sicer:
4.236.000.000 dolarjev Angliji, 20,000.000 dolarjev Rumunski in. 27,268.000 dolarjev Srbiji*
s Slaven bombni slučaj. Najbolj slavni, bombni slučaj je bila Ha^market eksplozija v Chicagi v maju leta 1886. Oddelek policije je skušal razgnati ljudsko zborovanje. Neki človek, po imenu Rudolf Sehnaubalt, je vrgel bombo na policiste, ki je ubila sedem policistov; Čiksška policija ie izvršila veliko število aretacij, a Schnaubalta ni dobila v roke< Zasledila pa je človeka, ki je napravil bombo, nekega Louis Lingga, ki je bil nato obsojen -na smrt, ki pa je prehitel eksekucijo s tem, da si je odbil glavo z bombo, katero je preje izgotovil sam. Ta primera ne vzbuja v nas prevelikega zaupanja v občinske policiste in detektive, kadar gre za zločince take vrste.
s Italija je dsmebiiizlrala do sedaj, kot po-, roča na nekatere netočne vesti Stefani, 225 generalov 74,993 častnikov in 2,100.000 vojakov.
Ubežnik.
Povest.
Špansko spisal Ferman Caballero. Frevel Al. P. (Dalje.}
s Kap operativni slučaj. Zdravniška praksa in veda sta se za zadnje velike vojske ja-KO obogatili. Koliko odkritij in izumov se je izvršilo zadnja leta! Posebno kirurgija je krasno napredovala. Najbolj kočljive in težke operacije so uspele sijajno. >Wiener Med. W.< je prinesel v eni zadnjih številk predlog dr. A. Nagyja iz Inomosta, da bi so smatrala kap na možgane 6icer v zdravem telesu za navadno rano, ki bi jo bilo ozdraviti z operacije. Dr. Nagy je tega mnenja, da je treba pustiti, da nalomljena arterija izkrvavi ter krvavenje mestoma ustaviti. Kri naj se izsesa s pomočjo brizgalnice. Ta način zdravljenja ni nič novega, saj so že stari narodi tako zdravili. De bi operacija kapi v istini uspela, bi bilo mnogo ljudi rešenih dolgotrajnega in brezupnega trpljenja. Pri navedeni operaciji je pa le tedaj mogoče računati z uspehom, ako nima pacient še kakšne druge nevarne bolezni.
s Največji mostovi na svetu. Najsmelejša nostna stavba v Evropi je na Angleškem; drži Jez morski zaliv Firth oi Forth ter meri v celem 2466 metrov. Kar se tiče smelosti tehniške Izpeljave, zavzema ta most prvo mesto, kajti ima najdaljše polje, ki meri 517 m. Kar se pa dolžine same tiče, se Indija lahko še bolj postavi. Železnica, ki drži iz Madrasa v Kalkuto, prekorači reko Povadari na mestu, kjer meri njena širina 2750 m. Železniški most, ki stoji na 56 stebrih, meri v dolgost 2770 m. Širjava mostu je pa vsekako neznatna; železnica je enotirna, zato meri most počez samo 5 m. Izredno dolge mostove zahtevajo kitajske železnice. Najbolj znan med njimi je most čez Hoangho, ki je 1500 m dolg, a drugi most čez rečeno Reko pri Lahorsu je še daljši od prvega. Še vse kaj drugega pa so mostovi, ki se gradijo preko plitvih jezer, močvirij itd. Tako so zgradili leta 1883. čez jezero v Nov. Orleansu 34.000 m dolgi most. Podoben vijadukt je bil dograjen leta 1906. čez Veliko solnato jezero v Združenih državah. Rečeno jezero ni nikjer čez 2 m globoko. Most meri v dolgost 51.000 m, 46.000 m njegove dolžine se pne nad jezerom. Najdaljši tak viadukt, kar je bilo do današnjega dne dograjenih, je oni blizu kitajskega mesta Hangčan. Po dolgem meri 144 tisoč m, počez pa samo 1.5 m ter ima 40.000 »bokov. Rečeni orjaški viadukt je bil zgrajen Čez močvirje, ki pa se je v teku let popolnoma posušilo, tako da so pod mostom povsem suha tla ter je, dasi pravzaprav nepotreben, vendar jako v rabi. Jako dolg most je tudi oni, ki veže znani polotok Floride s Kubo. Imenovani most meri 45.000 m, morje pod njim je pa samo 8 metrov globoko. Kljub svoji dolgosti ni delal most stavbenikom prevelike preglavice, zakaj med Kubo in Florido je cela vrsta oto-tlcev, ki so dolgemu mostu naravni stebri.
Hprovizacija.
a Cena sladkorju. Kilogram sladkorja
Btane 6 K 80 v.	.
a Prodaja sladkorja za junij. Prodajalci iladkorja smejo odvzeti strankam za sladkor, ki se prodaja od jutri naprej v trgovinah, le drugi odrezek sladkorne izkaznice za junij.
a Sladkorno izkaznice za junij so veljavne še za cel mesec julij, ker se bode tudi sladkor za julij, ki utegne priti v kakih desetih dneh, prodajal na izkaznice za junij.
a Sladkorna centrala ne sme posameznim stran»am nakazovali mkakega sladkorja, na kar se stranke vnovič opozarjajo.
»MožI« je pripomnila Dona Escolastika, saj ne more vun — grad je vendar zaklenjen; morali bi prej zbuditi cerkovnika, da nam odpre vrata.<
»Pobere naj se po istem potu, po katerem je prišel; ne maram imeti nikakih sitnosti z gosposko — in tudi Francozov si ne maram nakopati na vrat, čeravno niso ti taki kot Napoleonovi lumpje.«
»Ves si se predrugačil, Pepe, kar poznam te več ne; kako moreš biti tako neusmiljen!« je vzkliknila njegova sestra. »Gori je že lahko prišel po kamenju, a doli, to pa ne gre.«
Ko so Don Josd, njegova sestra in njegova žena z običajno počastnostjo razpravljali o tej stvari, se je tujec naveličal čakati in se je napotil za Douo Liberato in je nenadoma z največjo neprisiljenostjo stopil pred presenečeno deteljico.
Don Josd je namršil obrvi in častitljivo vstal, levo ramo pa je privzdignil bolj kot kdaj poprej.
A mož, ki je stal pred njim, se ni kar tako prestrašil njegovih obrvi; kajti če bi se združili predrznost in francoska neprisilje-nost, bi gotovo nastalo njemu podobno bitje. Tujec je odložil svojo zelo grdo čepico in pogladil črne kodre z visokega, lepega čela; smehljajoč se je kazal svoje svetlo bele zobe, ki so ga krasili, potem pa se je obrnil k svojemu novemu gospodarju in mu rekel z ljubko brezskrbnostjo:
»Vi ste torej Don Josd takointako, brat te dame takointako, ki sem jo proti volji tako hudo prestrašil.«
»Don Josd Mentor, vaš najpokornejši služabnik,« je odgovorila Dona Eseolastika; »ni vas razumel, ker bolj slabo sliši . . .«
»Mentor?« je vzkliknil gost in se glasno smejal; »imenujem se Leopoldo Ardaz . . . tej jami, in jaz pridem ravno prav kot Tele-mah.«
»Kaj pravi?« je vprašal Don Josd svojo ženo.
»Da mu je ime Telemali,« mu je odgovorila.
»Tega pa že nisem rekel,« je odgovoril tujec z visokim glasom in se še glasneje zasmejal; »imenujem se Leopoldo Ardoz... Ah jak je pristavil in se udaril po čelu, »Ro-mon mi je vendar pred vsem zabičal, da ne smem izdati svojega imena!«
»Nič se ne bojte,« mu je pojasnil Don Josd; »kajti nikdar ne bomo izpregovorili niti besedice, ki bi mogla škodovati vam ali kakemu drugemu človeku. Da, če bi bili sam desni razbojnik.. < Sploh pa... vas nisem niti razumel.«
Sestra pa, ki se je ponašala, da sliši nekoliko bolje kot njen brat, se mu je približala in mu povedala na uho:
»Ime mu je Don Leopoldo Ardaz.«
Tujec se je zopet na ves glas zasmejal, in ker je smeh nalezljiv, posebno pri dobrosrčnih ljudeh, so se pričeli smejati vsi,
»A vrnimo se k stvari,« je rekel čez nekaj časa Don Josd. »Ce smem vprašati: Kdo ste, gospod Ardaz? Kaj ste napravili in zakaj se skrivate?«
»Kdo sem?« mu je odgovoril. »Svoboden mož!« Kaj sem napravil? Branil sem prostost! Zakaj se skrivam? Ker se nam zopet bliža čas« — in pričel je peti —- »ko meso človeško bode se na ražnju peklo.«
»Pravični Bog! Sveta nebesaI Nacijonalec
iz Madrida!« je prestrašen vzkliknil Don Josd.
»Jezus, Mati božja, upornik!« je bolestno izpregovorila Dona Liberata.
»Aha!« jo rekel Leopoldo, ki je videl, kakšen vtis je napravila njegova odločna izjava. »Vidim, da se vam zdi moja oseba zel« sumljiva; a takoj vas bom pomiril. Prinesita mi pisalno orodje; pisal bom nekomu, ki jamči za mene, in vi takoj odidete s pismom, gospod Mentor.«	;
»Še pisma da bi nosil! Ob desetih zvečer! In bogve, kam! Še tega je treba!« j« mrmral Don Josd, ko je njegov gost pisal.
Ko je ta zapečatil pisemce, je vprašal:
»Saj poznate gouverneurja?«
»Don Juana de Soboto? Kaj ga ne bi!«
»Dobro. Pojdite torej v njegovo hišo, poiščite njegovega pribočnika Valverde in mu lastnoročno oddajte to pisemce.«
»Gouverneurjevemu pribočniku!« je vzkliknil Don Josd. »Da bi se še ta zakopal v nesrečo in nam pripravil vse mogoče neprijetnosti,« je boječe premišljeval; in potem je žalostno pristavil:
»Prepozno je že, gospod.«
»Brezpomembno, le pojdite.«
»Ja, to se pravi, vrata so zaklenjena.«
»Pa jih pustite odpreti.«
»To ti je trmoglavec! In kako zna zapovedovati! Najbrže se mu je že včasih malo boljše godilo kot sedaj!« je mrmral Don Josd,
»Pepe,« mu je rekla njegova sestra, »ubogaj ga. Saj vidiš, to mora biti kak boljši človek.«
»Boljši ali slabši, to je meni popolnoma vseeno, če je potepuh.«
»Oh, mož, če te pa tako prosi — kako moreš biti tak!« mu je prigovarjala njegova žena. »Stori, kar ti pravi, iz usmiljenja stori, on mora že vedeti, kaj sme in kaj ne. Saj j« vendar tako lep.«
»Glej, glej! Lepo priporočilo! Da, če bi vsaj lepo prosil, z maniro!«_ se je jezil Don Josd, in drsajočih korakov je odšel za svojo Bestro, ki mu je svetila z majhno svetilko, (Dalj«.)
PpphilVi) 86 PosP®šii j e, napetost * » tClfd V <1 in pehanje poneha, če se jemlje milo učinkujoče, krče pomirjujoče, odvajanje urejujoče Fellerjeve rabarbara EIsa-krof|l|Ice, 6 škatolj K 12-— v. Froti vsakovrstnim bolim vsled prehlada, pri ranah, zobobolu, bodljajih in trganju je še vedno pomagal Fellerjev Elsa-nuld. 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici K 24 pri lekarnar.
E. V. Fellerju Stubica, Elaa-trg štev. 245.
(Hrv. Zagorje.)
Omot in poštnina se računa posebe in najceneje. — čim več kdo naroči, tem več prihrani.
m
iadejatelj koneorog •Večeroefa lista«. Odgovorni vedoči Viktor Ceačič. T|$k« Juftoalovinakn tukanu v Ljubljani,