zn. tatina. IUNH. l M*Kft Mhl Ifc «IX. hrt. __ _^^ _^^_^^^__^^ ^^_^ * ____^^____ n Avftio-Ogrikt: . n Mim^ji: etlo teto tknptj Mpt% • K Vr— I edo Iffto naprcj . . . . K »K-&tH I ; :: :^» • W*.tavedrn*td**« na mene • • • • • 2-1» ' ćelo t«fc> uprcj . . . . K »S.— VpraSanjem gtod« fawen*ov »e naj ptfk>2! u odgovor dopisni« tf! titrala. bneiati voljijo: petcrostopni petit vrsta za enkrat po 20 vbL, a dvtkrat 0» ft vis., u trUorat ili večkrat po 16 vfn. Parte in z«tnn*i mti 25 vfeb Poalano vrsta 30 vin. Ari večfUi (nsere^ah po dogovora. PprsvnStvu aaj te poSi!jjqo uro&itoe, reklamadj«, taseimtl L t 4* fet je štnAtfiitttMim atvarL —— Imimui Atovlllui v«Ua 10 via*r|*«» —— Na plamena eaiofla brei istodobne vpoalatve atnrfnine aa at tdia. alsralai Havana11 ti UNa it M. .Slovenski Narod« velj* ¥ &|aN|a&l tu dom dostavljen: « v upravniStvu prejeman: ćelo leto aaprej . . . . K 24'— ćelo leta aapaj . » , * K 9fc*» pol leU . ..... 12*- pol leta m . . .H > Uw &t leta „ .^«* • ©•— fcirt krta m •>••■£ • g» na mesec . ^. ?• . 2"— aa «esec „ ; .*•?*» . W0 Dopisi mj se frankbajo. Rokopisl a« at vračalo. * frtfetatroi taDan alica itS(v priO&i i«**} MH*« M. S* Biško urađno ponio. Berolia, ll. novembra. (Kor. u.) vVolilov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠĆE., Jasno jesensko vreme je pod-piralo obojtetransko artiljerijsko in letalsko deforanie. Armidna skupina pre- stolonaslednika R u p r e h t a Bavarskoga, Severno od Aucre ie prlacafa neka nosa patruijo iz sovraio© pori-čije dve strojni puški aazaj. Pri noć netn, napada st Je po-srsčik) Anzleže« fertrovzlwd(io od Courctletta v majuri Sfrfnf Tdrotl t nas naišpredneiši jarek. Fraacoamn ie mckmmk bo| med Mm* prt mriM Šaše oradoo pOio. Dtmaj, 11. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZIiODNO BOJIŠCE. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Naši napadi na obeh straneh re-ke Alute so nadalje napredovali. Zapadno od doline Predeal so zalurišale avstro-ogrske in necnške čete 6 za-porednih romunskih pozicij ler jah obdržale proti dvsm sovražnim na-pfldom. Na teh de!ih fronte smo vjeli 2bO mož in vplenili 2 strojni puški. V gorovju Oyergyo smo prekoračili sevemo od IlcHia dolino Bistricioro. Ob Smotrecu v harpatih je irael su-nek nemških lovcev popoien uspeh, pri čenuir je utrpel sovražnik 60 vjetih.. Armadna fronta general- ieldmaršala princa Le- opolda B a v a r s k e gi Vzhodno od Narajovke so vzele neraške čete v cirznem naskoku 120 m širok kos jarka sov razne glavne pozicife. Pet niskih proflnapadov na tej točki |e ostalo ravno tako brez-uspesnlb, kakor napadi sovražnika proti novln^ netn^kim Jarkom pri Škrobovi. ITALUANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠČE, Nobenlh bfstvonih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. * m * Dima*, iz. novembra. (Kor. ur.) Uratlno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta generali kaval. nadvojvode Karla. Pri Oršovi hi iožno od prefaza Szorduk smo pridobili taj. V dolini Alute smo Iztreali *ovra5niku zopet neka] nozicli. Severozarxidno od Soejmezoeia so potkusill Romani osemkrat napasti naše pozicije, bili pa so vsakikrat do konca zavmjenj. V fcižnem fc\u Gozdnatih Karpatov ZTišana bojna deJavnost. Picn rz bole v pri prelazu VorostonyH od 10. novembra aaorej znaša 18 častni-kov, nad 1000 mož in 7 topov. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavar. Vzhodno od Narafovke ie ostal ruski suftek brezu^pešen. ITALUANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Položaj ie neizpremenlen. Namestnik načelnika generaln štaba pl. Hofer, fml. v Saillv - SaiUislu majhne uspehe, v oštalern so se ponesrsčili tam na široki fronti izvršsni napadi. Vceraj ie padlo vsled bombnih rapadov sovražnJh letalcev na kraie za na^o fronto 9 prebivalcev zavedene pokraiine. Napravljena voiaška škoda )e ostala mala. V zračnem boju in vsled ohrambnesa cgnla smo vceraj zopet zbili 10 sovražnih letal. Fronta generalfeldmar* Šala princa Leopolda Bavar s k e g a. Z močnimi na novo pržpeJ.ianiTni s?'ami so Rusi zairan pcsk!*šali iztr-gati nam pri Škrobovi zavzete P«zi-ci»e. Napadi so se z \eii5\iini izgu-bami zloitnil. Ob Narajovki so vd^Ic nern^ke čete v rusko glavno poziciivi pri iio-lo?ii|i Kr5sno!es«e ter odbHJ nonocl petkratne sline sovražne protlsnnke. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode K a r 1 n. m Ob Smotrecu v Karpatih ?e ime! si!nek nemških lovcev pormten uspeh. Vjel? so 60 Rusov tor vzeli in razd#lali ruske pozfciie. Napadi nernsklh in avstro-ogr-skih čet na severovzhodrii frern-i Sed-mograške so se uspešno nadallevali. ZapzCro od ceste iz Predesla na Sinato smo v naskokn zavzeU več oKooov v romunskih crtah ter vjeli 100 mož. Na prelaze! cesti bc!| proti zapada so ?e vr?"li včerai Ie maijš« boli, pri katerih smo vze'i nekaj vi5in5k:h pozlcfj in vfeU 200 mož. BALKANSKO BOJISCE. Armadna skupina ereneral-feld maršala von Macken- s e n a. Nefzprerti£^!es:o. MAKEDONSKO BOJlSCf. južno od Korice so se razvili boiVnaših str^nskih oddc!kov s fran-coskimi cetami. V vzhodnem delu ravnine pri Bltoliu In na vi^ina'i severno od Crne so franco^ke m srbske čete večkrat izvršile rwpade. ki so se z izsubflmi panesrečili. Snmo južno od Pologa je mogel sovražrrik vdreti v predrto pozlciio. Na fronti ob Stnimi Ie art»!?#rij-sko d*k)Tan)e na obeh straneii But« kovskega jezera oživefo. Prvi generalni kvartirni mo?ctP' v. Ludendorfi. Berolin, 12. novembra. (K<^- ur.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Fronta gfm. prestolona-slednika Ruprehta Bavar. Na severnem bregu Sornme je bilo artil*eriisko delovanje samo od Časa do časa moenejše. V Saillv-Sah'Jisiu so se vneli včeraj zveier novi boji, ki se še vrše. Južno od re-ke se je oiači! ogenj y odseku Fres-nes - Chaulnes. Na obeh straneta Ablatncourta ie učinkovanje na§e artiljerija preprečffo razvoj pripravlja-jočega se napada. VZHODNO BOJISCE. Fronta gfm. princa Leopolda Bavarskega. Na vzfaodoem bregu Narajovke so se ponMrečOi frtzozmpmdmo od Kraenoiesjft obnovljeoi rnski mmp*M aa od aas zavi#te pozicftc Armadna fronta generala kavalerije nadvoj. Karla. V jažoem dala Gozdaatih K!en«enih 7 to-pov. Oo cesti v Prsdeal. na prelazu Szurduk in vrt Orsovi smo potisnill svoje čete nanrej. BALKANSKO BOJISCE, Armadna skupina gfm. v. Mackensen a. V Dobnrćži in na fronti ob Do-navi ničesar novela. MAKf DONSKO BOJiŠCE. V zapadnem delu Jofca Crne so nero*f o - boI^ars'iC čete zavrnile moCne srl)5^o - francosUe napade. Pri Pologu ie pridobil sovražni su-nek tal. Prvi generalni kvartirni moister v. Ludendorfi. Pred deseto itali-jansko ofenzivo. Po milanskih listih smo poveda-li, da bo odmor na kraški fronti Ie kratek in da začne kmalu nova ofenziva. V vojaškem razmotrivaniu k poročilom generalnes^a Štaba se po-udarja glede itaHjanske fronte, da so-vra*»!ik mnrljivo nadaljir'e svoie priprave za nove napade. Tako čuiemo z ira'Hanske in naše strani, da se pri-nrav?!ajo novi boji. ki v svoji sili in ljutosti gotovo ne zaostane^ za prej-šnjimi. Gibanje za novo ofenzivo je veliko, kolikor večje to Ribanje na strani napadalca. toliko skrl>nejša priprava 73 obrambo na strani branitelja. Jofirejeva taktika ni pomagala »talijanom nič, franeoski in angle-ški topovi jim nišo prinesli zazclje-nejsra uspeha. novega uspešnega sredstva jim zavezniki ne mereio dati, tore] po:de po starem dalje: ogromna artiljerijska priprava, velikan ski infanterijski naval. nezasliša-ne izdube, konec ofenzive. In Italijani se bodo morali pripravljati na nove nr>pade. Saj so sedai pravzr?prav sele pogledali na Kras. Kje je še Komen in kje sele Trst! Ako še ni pa /ačne italifansko armadno vodstvo premišljati, kako bo, ako konca vojna brez doseženetra Trsta. Izgube zadrtih italijenskih ofenziv. Curih, 11. novembra. Iz Rima se poroča: Privatne informacije iz ita-Ujanskega glavneRa stana trdijo, da Te Catfoma s svojo okolico ves iz se-he radi izredno težkih izgub zadnjili italijanskiTi ofenziv ob Soči. Ćele divizije je treba spraviti s fronte proč in !:h v svrlio retabiiranja poslati v zaledje. Tuđi municijske zaloge baje nišo bile zadostne za daljšo' ofenzivo, za kakoršno je potrebno ogromne municije. Cadorna se je tuđi vpiral proti ofenzivi, ali pričeti jo je moral na ukaz iz Rima. Sedaj uvidevajo menda tuđi v Rimu, da vsa upanja, katera so gojili do zadnjih bojev, so se izjalovila. Boi za pot v Adlžko dolino. Tri mesece že se bori)o Italijani za Fasansko in Flajmsko dolino, tlo-č«j^izsiliti ishod v Predazzo aa jedni strani in v Moćno na drugi, da si izvojujejo poti Adižko dolino in v Bdcan. Italijani saslodjnjejo svo] nacrt z veliko silo in vztrajnostjo. Toliko bolj je vre den občudovanja žilavi odpor naših obrantbnih Set V var-stvn ffoodov se ie poarečflo kalllan-sldm maft&m v avfnst«, da ao nna-gale na Colbriconn^ in Cavaiezzi — m a^fao^sfla atOfliv^ ao as bobbb proti eni italijanski brigadi. Preiaz Rolle in Paneveggio sta prišla v last Italijanov. To je bil prvi del italijan-skega nacrta. Na to so pričeli italijanski napadi z levega krila iz doline Via proti Cima di Cece, Coltorondo in zlasti Cauriol. Po hudih bojih so Italijani zasedli Cauriol in vzhodni rob. Od takrat dalje vihrajo tam boji in Italijani ne more;o*doseci ničesar več. ltalijansko uradno poročilo po-gostoma oroenja napade naših od-delkov na pozicije na Cauriolu, kar priča o oienzivnem duhu in ojačenju naše obrambe na Flajmski fronti. Po ćele dneve trajajočem artiljerijskem ognju na naše pozicije južno Marmo-late tja čez greben Fasanskih alp so bili ponovni infanterijski napadi Italijanov na mali Colbricon južno Pa-neveggia krva\»o zavrnjeni. Ob-jednem so se hoteli Malijani polastiti prelaza Val Maggiore med Cima di Cece in Cohorondo. s katerega teče cesta v Predazzo. Tuđi ta poskus se je ponesrečil. Ponovni hudi boji so se vršili v tem gorovju. posebno ljuti so bili italijanski napadi na naše pozicije na visini 2700 metrov od Coste belle do snežnikov na Marmolati. Napadi so bili odbiti. Pričakuje se v tem gorovju še lfutega borenja. Bissoiati na franeoski in angleški fronti. Rim, II. novembra. (Kor. urad.) Bissoiati odpotuje danes v Pariz, od koder obišče franeosko, angleško in belgijsko fronto. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Tribuna« poroča, sta bila ona dva oficirja in ednajst mornarjev av-stro - ogrskega podmorskega čolna, ki se je potopi! v noči 17. oktobra, kakor so Italijani porocali, vjeta v južni Albaniji z mornarji vred, ko so se hoteli resiti tja na čomu potoplje-nega italiianskega torpedne^a Čolna. — Danes je pričel v Milanu pred vo-jaško sodnijo velik proces proti ćeli vrsti socijalistov, ki so obtoženi, da so pripravili hujskaški manifest, ki se je tmel razširiti v armadi in je ime! namen nahujskati vojake proti nadaljnemu bojevaniu. — Plinarna v Rimu deluje vsled izrednega povisa-nja cen premo^ z mesečnim pri-manjkljajem 4500 lir. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROCILO, 9. novembra. Zapadna fronta. Cez dan ničesar poročati. Južno od Dome Vatre se nadaljuje boj v okolici Bclborja. Južno od vaši Molio so izvršile avstro - ogrske čete protinapad. 10. novembra. Zapadna fronta. V okolici Škrobove je pričel sovražnik večkrat z ofenzivo ter je kijub Ijutemu odporu prisilil naše oddelke, ki so sedem napadov zavr-nili, da so se umaknili na drugo crta Nasprotnik je pri teh napadih upo-rabljal metala ognja. Ob Bistrici so naši izvidni oddelki uspešno delovali v okolici vaši Pacikov Stari. Lisec in Bohorodcani Stari. V pokrajini iužno od Dome Vatre je izvršil sovražnik v dolini Bistrice pri vaseh Hcrflo, Tol-nijec in Putna protinapad. ki nas je prisilil, da smo opustili več višin, ki smo jih bili večer popred zasedlL Boj se tu nadaljuje. BRUSILOV O VOJNEM POLOŽAJU. London, 10. novembra. (Kor. u.) Posebni poroćevale^c »Timesa« v ru-skem fflavnem stanu na jugozapadni fronti ]e knel razgovor z generalom Đrusflovonu ki ie iziavil med (ku-STim, da Ie ententa že zmagak. Sa-JBO jpnianle časa Je, di ko mmafc nik to sam uvidel. Dočim je xa ceo-trame države težavno dopolnjevati svoje vrste. Rusi še nišo dosegli viška svoje moči. Sele prihodnje leto bodo dospeli Rusi do viška in potem bodo imeli največjo in najboljso ar-mado od početka vojne. Ćelo letos so moralj pričeti Rusi ofenzivo s premalo materijalom in premalo tež-kimi topovi.Prihodnje leto bodo s so-vražnikom enakovredni glede materijala, glede števila vojakov pa bodo močnejŠi. Romunski porazi nimajo niti najmanjšega pomena. Malenkost-no sovražno napredovanje v Do-brudži je sicer obžalovati. ne bo pa vplivalo na večja vojna vprašanja. Resen bi biL položaj, če bi se bilo Nemcem posrećilo vdreti iz Karpatov na Romunsko. Romunija mora uvideti, da je njena vojna nesreća Ie podreienega pomena in da ima Ro-munska za seboj veliko Rusijo. Bru-silov je končal. da je težko razumetU kako morejo nemški čaraikarli še nadalje prikrivati ljudstvu temno bo-dočnost. Cariev manifest Poliakom? Curih. 10. novembra. »Corriere della sera« poroča \& Petrofirralun€ smo za\Tnili $o* vražae napade pri NemoestlUi. — Donavska fronta. Naša konfc-niaa im odcfedfki pdiote so zasedli kolodvor Dumrea, 3 vrste zapadno od Cmevode. Vrši se boj za posest mostu pri Crni vodi. V aavaetem ottee-ku smo aaštdi nađ 300 mrtvih. Vidi spo ve£ tno^ in \*r>leni!i eno strojno puško. ZasecMi a^o mesto liaršovo, vas Muslu in vijne 3 \rste južno od Dulg!ie«tfa in 5 vrst jugfozapadno od Casimceje* Ruska kartaška annada na rmmnsld frooti. Dunajfrl« listi javljalo: Kakor po-roča »Ulro Roaifc«, je bil narv^čji del kavkaske armade poslan »a romansko fronto. Rusko *nmdno vodstvo smatra, da je kavkaSko bojišče seddi !e vcAJ*m\A9vm poircena. Bitka za Bitoli. BOLGARSKO URADNO POROČ1LO. 11. novembra. Makedonska fronta. Zapadao od železni.e Bftolj - Florrna običajni artiljerijski ogenj. Vzhodno od žeieznice in v lo-ku Crne ves dan živahni boji. Cpe-tovane sovražne napade smo z veli-kimi izgwbami za ntega zavrnili. Boji trajajo. Na ćeli ostali fronti slaboten artiljerijska o^enj m boji patruH. Ob obali Egejskega morja mir. Francosko uradno porocilo. 10. novembra. Orijent-ska armada. V loku čme so se ponesreČHi novi fcolgarski napadi na sfbske poztcjfe. Slafco vreme traja na ćeli fronti. AngleŠki Metalci so metali bombe na kolodvora Dorno i« Puljevo, Pred novini dotoci v Makedoniji? k Sofije pcrocaio: Pod predsed-stvom franeoskega voineea ministra Roquesa se je vrffto v Solunu veilko vojm posv^ovanje. Roques ie sdo-ročil, da zdfceva enientni vojni svet, «da prione SarpaH z obsežnkni vojni-mi op«^.oSami. SanaLl se je temu uprl. ifeto bo general Roques sara začel z aojtfim voir#m podietjem ter prepastil p*ed svojim oAodom vodstvo aperacjj eiemu iz*ved generalov Sobm^&ga generalnoga šteba. (To bi seveda pomenjalo Sarrailovo demisijo. Op. ur.) Berlin. M. novembra. Tz Zeneve javljajo: Kakor poroca »Petit Psri-sien« iz Rima, je v^Jala konferenca Joffrea s Cadoeno prodvsem solun-skemu pcdWh. PrfcafcuSe se energične akcije geaerala Sarraila, ker so politično - votaške ovire, ki so dose-daj obstoiale, odstranjene. Bitka ob Sommi in boji pri Verdunu. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 10. novembra »večer. Se-verno od Soirane srao zavzeli več ko-sov so*ražnrh strdsktfi jarltov seve-ro - vabodno od Les Boeufsa in v okolici Sorttbia. Neeiški protinapad na zadnto točko smo z lahkoto zavr-nili. Vjt* srao netej mož. Južno od So«na tmien arti^i!ialci ogenj, ki je b\\ časih v odseidh Pwe6<^iire ih Ab-Jaincoart pt«cej slk«. Na desnem bre» Mose »očno delovanje obeh arti#efii na c^ii fronti nied katnnolo-mi pri MaackDmon^u in Dam?oi*pu. Nobene^a iaianterijske^a delovanja* Na ostaUk fnontah Je po^ekel dan mrmo. 4 11. novembra' popoldne. Sevemo o milijoni izrednih izdatkov. Pravi vojni izdatki znašajo na rnesec 2846 milijonov irankov. Boli na moriu. Dunai. 12. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Naši hidropSani so v nočl od 11. na 12. novembra r?apadH Padovo ter težko zadeli v po!no poslopje vc^a-škega povfeijništva, kolodvor in pe-hotno voja^nico. Ta in v mestu so nastali požari, ki so bili vkleti še 40 kilometrov dalec. Kljub silnemu ob-streljevanlu in neugodnetnu vremenu so se letala vrnila nepoškodovana. Brodovi?o poveljništvo. Nas podmorski Coln potopljen. Lugano, 11. novembra. (Kor. vtr.) Kakor poroca »Tribuna« sta bila dva častnika zli možmi posadke avstro-ogrske^a podmorskega čolna, ki se je bil glasom italijanskega poročila v noći od 16. na 17. oktober bojujoč se potopil, v južni Albaniji vjeta. Resili so se tja na čolnu potopljene italijan-ske torpedovke. Balfour o angleški mornarnicL London, 10. novembra. (Kor. u.) V Guilhallu je prvi lord admiralitete Baliour izjavil: Nekateri kritiki mi-slijo, da je angleško brodovje obsoje-no v pasivno vlogo. To ni res. Ono ima mnogo težavnejšo nalogo, kakor le obratnbo obali. Skrbeti mora za varnost zvez armade preko morja in vzdržati mora blokado, ki zamasi so-vražniku vire. Lahko obljubljeni, da bo brodovje vedno izpolnjevalo vse dolžnosti. tako kar se tiče napajanja, kakor kar se tiče obrambe. Ne morem pa obljubiti, da ne bo nobenih napadov več, kakor zadnji napad v Kanalu, To nima ničesar opraviti z velikim problemom vlade na morju. Nemčija je sedaj opustila upanje, da bi kršila naše gospodstvo na morju s kako brodovno akcijo. Prešla je v podle, zločinske metode ter prepušča rešilne čolne potopljenih parnikov kratkomalo svoji usodi. Balfour je nato spomnil na izjavo barona Mar-schalla na eni izmed haaških kotife-renc, da bodo neraški brodovni čast-nrki vedno naiančno IzpoInjevaJi dolžnosti človeČnosti in civilizacije (veselost) in je retcel: Kaj naj rečeno o narodu ki izjavlje na usta svojega zastof»4ka tako, že 2 leti pozneje pa izdala kolajne za »Ltisitanflo« ? (C4-te! čujte!) Mi vsf vemo. kaj še to pravi. To potneni. da so prišli Ne»d do dobro premferfenen sMNmu A )e nafboHSa pot do nspelm ta. da n»-širjajo Mrak. kar so starih* v ĐeMK hi drugod fai kar bodo storMi povsod, kjer imalo tnoč. PotoDljene %* bOe te-le laile: MteMomka rfMHca pantilm »Nefllp« tn^likc. mrveHia paniht •Jth ton) in »Stanstde«. ItaHlnska mnOat »Milano« In »Torino« kl voziti med Geooro in AleksaBdrlJo. sta oboroiena vsak t 4 velfkimJ topi. HomaHie na GrSkem. ENTENTA ZAHTEVA GRSKO MUNICIJO. Lngam, U. novembra. Iz Aten poročajo: Ententa zahteva, da ji iz-roči f^rSka vlada vso artiljerij-skomunicijo. Zdi se, da je kralj pripravljen tej zahtevi ustreči pod pogojem, da mu četverozveza garantira integriteto grškega ozecnlja in obljubi, da ga bo branila proti re-volucijonaTnim nacrtom. NemSki protest Ltigano. 11. novembra. »Giorna-le d* Italia« poroca iz Aten: Nemski posianik von Mirbach je izročii ru-nar>ioTnu ministru Zalakosti noto, v kateri izjavlja nemška vlada, d a Grške nebo smatrala več za nevtralno, ako izroči svoj vojni materijal ententi. Ta korak nemške vlade je grške kroge zelo presenetil. ker se mora sedaj Hrska odločiti za Nemčijo aii proti njej. Grškl protest proti zlorabi grškega brodovja. London, 8. novembra. (Kor. u.) Reuter poroca iz Aten: Orška vlada je protestirala proti temu. da upo-rablja ententa grško lahko flotiljo v svoje svrhe. Sovra§tvo do Italije v Epiru. MUan, 11. novembra. (Kor. ur.) Kakor so izvedeli tukajšnii listi 12 Aten, sta bila en ttalijanski in en franeoski častnik, ki stn se peljala v avtomobilu v Janino. od neke oboro-žene skupine ustavijena. prisiljena, da sta sprožila svoje revolverje, pre-iskana in na to primorana, da sta se vrnila v Preveze. Napadalci so 17,3a-vili, da Epir nočc nič vedeti o Italifa-nih. Orški list Eleutheros T^t>os pravi, da sta vprizorila napad poslanca Kazanzis in Xontos, ki sta hotela za-deti Italijane in venizeiistično gibanje. Vendar pa sta oba častnika baje dospela v Janino po đrufi poti. Norveško-nemški spor. Norveški odgovor Nemčlii. Berolin. 10. novembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroca: Zunanji urad je prejel norveško noto v odfcrvor na nemski protest glede vprašania po-stopanja Norveške proti podinofritim čdnom. Nota je obsežen dokument ter se sedaj o njej posvetujejo mero-dami kro^ri. Glasom poročila »Berlingske Ti-dende^ vlada v Cfiristianiji mnetije, da norveško - nemški konflikt z iwo-čitvijo norveškega odgovora še ni končan. Napeto pričakujejo nemški odgovor. Berolinski »Tag« piše: Ce bo Norveška vztrajala na pređpisih. ki jih je izdala pred par tedni pod pritiskom Anglije, bo kmalu spoznala, da mi tem predpisom ne pripisujemo no-bene veljave in da borno šli preko njih. Če bo Norveška kljub temu vztrajala na svojih protimednarodno-pravnih korakih. so posledice lasne. Potem ne more biti več govora o trajanju diplnmatičnih in drugih od-nosajih med obema državama. »Frkft. Ztg.« namivava, da je bil norveški odgovor Nemčiji sestavljen pod pritiskom entente. đa pač kaže popuščanje v akademičnem vpraša-nju podmorskih trgrovskih Iadij, dc-^e vojnih podmorskih čolnov pa je malo zadovolfiv. Vendar se bo mogo-če na podlagf tega odgovora nadalje pogaiati. Vpfenitev »Koninsin Regentes«. Norveški parnik »Koningin Regentes« je bil na potu v Angiijo. Pri svetilni ladji Schau\venbank sta ga začela dva nemška hidroplana opa-zovati in dajati signale. Kmalu nato sta se prikazala dva nemSka podmorska čolna. S Darnika so vrgli v mor-Je več vreč pošte. Vjetih ie bilo 30 za orožje zmožnih sovražnih držav-Ijanov. Angliia In Norveška. Iz Christtanije poročafo, da Je prišio med Atigttip In Norveško do sporazuma, ki zagotavija Norvoikl dovoz žita. moke, ko4onijaln«ea t>U-ra i« nnstL — Nprveike zavaroval-nice do»ulMc|o sopet promet s pr#-mogon na Anclcfco ta Fnaioosko. MadjMjtfejjco vtofc ta nte«am> VRbonova zmaga Kakor pravijo biiolEvke. |b ama-0ri W!tooii s precejloo veći«o. Koliko pivcJtaih glascnr odpade na njegove ekktorje* se bo izvedck> sete pox-neje. Pri votitvi leta 1912. je xmagal Wilaon luricor zoano, le vsled raspora v rapvblOuuiski stranki Takrat se ie udetežilo dektorskih volitev 15 mili-jon, 36.542 volilcev, Le 6^93.019 vo-lilcev Je glasovalo za demokratične eleirtorje, 4,119^07 glasov so dobili Rooseveltovci (republikanski progre-sisti), 3,484.956 glasov Taftovci (ofi-cijalni republikanci), 901.873 glasov socijalisti; ostali glasovi so bili raz-cepljeni. Tokrat je bila volitev posebno živahna in stevilo oddanih prvotnih gla-sov je gotovo mnogo več-je, kakor leta 1912.. že zato, ker so imele let os tuđi žene volilno pravico. Wilson je 27. ameriški predsednik, prvi je bil. kakor znano, slavni Geor-ge Wash1ngton (1789—1797). Dva-krat je bilo pred njim izvoljsnih le 7 predsednikov, prvi Oeorge Washing-ton, 3. Thomas Jefferson (1S01—09), 5. James Monroe 81(17—25), 7. An-dren Jackson (1829—37), 18. Ulvsses Simpson Grant (1869—77), 26. Theo-dore Roosevelt (1901—09), Woo-drow Wilson je osmi. Woodrow Wilson je rojen 28. decembra 1856 v Stauntonu v državi Virginija, bo torej čez mesec dni 60 let star. Oče je bil pastor. Wilson je študiral pravo na vseuČilisčih v Prin-cetonu in v Vinriniji ter postal advokat, toda ta posel se ni dopadel, po-dal se Je na univerzo nazai ter se je posveti! štndiju zgodovine in narod-nega gospodarstva. Leta 1885. je promovira! ter je bil imenovan za pro-fesorja na nekem ženskem učilisču pri Fila-delfiji. Od tam je bil leta 1890. noklican kot profesor za pravno zgo-dovino in politiko na vseučilišče v Prirtcetonu. kjer je deloval 20 let. S svojimi spisi in zlasti z veliko zgodo-vino Zedinjenih držav si ie stekel profesor Wilson v Amerfki velik ugled in v demokratični stranki ie veljal že zfrodaj za odličnega politika in drža\mika. Leta 1910. je bil izvo-Ijen za gubernatorja države New J©r-sey. Dve leti pozneie gra je postavila stranka za predsedrriškega kandidata. Z \Vilsonom, katerega vrline pri-znavajo tuđi njegovi nasprotnfki, je zasedel seđaj že drngič ameriški pred^edniski stolec mož, ki ga je briradvomno pristevati med najodlfč-nejše duhove sedanje dobe. Berolhi, 10. novembra. (Kor. ur.) r3erlinski zastop. >Associated Press« je dobil naslednie poročilo: Wilson ie bil izvoljen z 272 (od 531) glasovi. V senatu bo znašala demokratična ve-čina po dosedanlih vesteh 12 glasov. Kako bo sestevijena zbornica repre-zefitnntov. je še negotovo. Đerottn, 11. novembra. (Kor. ur.) »Vossische Zeitung^ » poroca po privatnih vesteh: W^lson je dobil 284, Hughes pa 242 glasov, Wi!sori je torej vsekakor izvoli en. Rotterdatn, 11. novembra. An-gleški listi poročajo: Nemci so glasovali za Hughesa ter so še zvečer vo-lilnega dne pozdravljah Hughesa kot zastopnika prave in poštene nevtral-nosti. London, 11. novembra. »Mor-ningpost« javlja, da je bila v Amertki pri zadnjih volitvah v zbornico it-prezentantov izvođena v Montanl neodvisna ženska kandklatinja Jea-nette Ranking. ki bo prvi ženski po-slanee v ameriškem konjrresu. New York, 11. novembra. Za rodpredsednika republike je bil izvo-\\en dosedanji podpredsednik Th. R. M a r s h a 1. Podpredsednik Marshal ie 62 let star. po pokliču odvetnik, ter je bil več let erubemator države In-diana. kjer je rojen. Kazne politfčne vesti. = Posledice gaHške avtonomlie. Praški »Venkov« objavlja razgovor z odiičnim članom češke konservu-tivne (aristokratične) kurije, ki se Jo o posledicah papolne odločitve Oah-cije od ostaiitr kronovin izrazil tako-le: Ako odločrjo Nemci Galicijo od Avstrije tako, da z nand ne bo toela niti skiipnega parlanenia, potem po-spešijo proces,na katerega danes gotovo ne mislijo. Popobia samo«to|-nost Galicije postavi vprašanie federalizma na dnevni red. Ako nemške stranke danes priznavajo, da je dobro deiiti državo na posamezna sa-mostojna ozemlja, potem nam ne preostaja ničesar drugega, kakor izdvajati iz tega principa vse nadallne in naravne konsekvence. — Z DttHA-ja poročajo: Oficijalna. krščaosko-so-cijakia stranka se }e izrekla za r»di-kalne nemške zahteve, med katertai se nahaja ona po popolni odločitvi Galicije; trezni dunajski rotorški krogi so vsled tega jako razburjeoi, ker so prepričani, da pomenja odlo-čitev Galicije velik udarec za Dnnsi in to v gospodarskem in poiitičnem oziru. Politično prvenstvo Dunaja, 6 katerim so zdnižene ogronme go^)O-darske koristi, temelfi med drugim tm dejstvu. da je Avstrija skoro za 8 in4-lijonov prebivalcev močnejša kakor Ogrska. Po Jzločitvi Galicije rn Bukovine bi štela Avstrija za. 1 roili)on prebhralcev mani kakor Ogrska. In ne le to: madžarska poiitika stremi za tem, pridobiti si PoUaHe in v Budimpešti računajo, da b! iz avstrfl-skega parlamenta, izločeni dežeU v bodoče sodelovali v vseh monartofle se tičočih vprašanjih z Madžari in ne z Avstrijci. S tem bi bik) težršče politike monarhije trajno preloieno v ogrstoo glavno mesto, Budimpešta bi definitivno pemagerta Durmj. Zgora^ omenjeni dunajski krogi že vidijo čas, ko se bo tuđi diplomacija prese*-lila v novo gla\Tio mesto monarhije v Budimpešto. Preložrtev polrtičnega težišča v ogrsko glavno mesfco pa po-raenja tuđi konec ocOočilnega nera-Škega vDliva na visoko politiko monarhije, = Kramare? proces. Dunajsfci listi poročajo: Dne 13. novembra se vrši pred najvišjim domobranskim sodiščem razprava o ničnostni pri-tožbi, ki sta jo vložila odvetnika dr. Korner in dr. Lewit proti sodbi du-najskega domotiranskega sodišča, ki je dne 3. ^junija obsodilo na smrt poslanca dr. Kranafa in dr. Rašina, urednika Cervinko in knjigovod|o Zamazala. Obravnava bo trajala več dni. — Isti dan se začne pred domobranskim divizijskim 56d1Ščein obravnava proti dvema urednik oma bivšega praškega »Časa« in Češke-mu socijalno - demokratičnemu po-slancu dr. Soukupu zaradi veleizdail-stva in proti dvomemu svetniku pra-skega policijskega ravnateljstva Orliću zaradi pomoči pri veleizdajstv«* = Novi vofni davkl v Italiji. Po-ročali smo že, da je kraljevski na-mestnik podpisal nekaj fiskalnih na-redb, ki naj bi dale na leto 200 miliJOH nov lir. Obdačenje dobička indu-strijalcev, trgovcevinpo-sredovalcev se rastegne na drugo polletje 1917 to prvo polletje 1918 in se poviša davčnl staArek do 60 odstotkov. Vsi volaški obvezane i, M so zaposleni v državnih deiavnicah hi napravah ali dmgili javnih ali privatnih upravnih ured-bah, bodo podvrženi meseCni dftvšci-ni, ki znaša primemo njihovim pre-jemkom 1 do 3 odstotke. Toaletni predmeti, radi medicinske^a zna-čaja* se obdačijo z 10 odstotki prodajne cenc. Žiriranje menic. ko-mercijelnih efektov, m krožečih de-namih nakazil se obdači s posebnhni koilcovnimi davki. Različit! kolkovni| papir)! se podraže. Občotno se zviša-Jo raaMe rrste driav. davkov In pri-. ->ot. f.ev. <^LOV2gp0 NAtguu*, bk&a, ki se ne sme vrKianiM v dM-deitde, v državnih popftrffc. Hov na-pratn dococUn^i davori pottki je po-visek (irclfđi davtaov. TrftiMii kriMkme sovi petodslotei najeuiM-ski davek, katerega hi$»i posestmki pod strogo kaerfio ne smefc zvaflh na natcrafke. = NotI Italjanski poslanik v Pa-Tte*. KoratporKienčiit urad naznania iz Rima li. novembra: Azenzia Ste-fani poroča: lamavanle marki ja 5al-cajjo Rogri sa poslanika v Parizu se urađno raacloša. >krvri oslanik v Parizu te star 50 let. Leta 1900 je bil vzbudfl pokornost kot poslanik v Pe-kin£n ob vstaf bokser je \\ leta 1903. je bfl poslanik v Kairu, leta 1908. guverner Eritr«še, teta 1915. je bil zo-pet v Katni. V Evropi torej dostej Se ni bi! poslanik. Zoldn ga je v Pariz Engleska vlada in italijanska je iz-polnite njefio žcijo. V Kairo priđe najbrže baron Ramano će Avezzana, ki je bfl poslanik v Cetinjn. = Novi kardinali. Kakor javlja oficijelno vatikansko Klanflu »Osser-\ratore Rnmemo«, je sk!tca1 p^pež za 4. ćecember teini, za 7. december pa javni korzistorn, v katerem bo ime-noval 10 novih kardinalov. Med njim! je 7 Italnanov in 3 Francozi. pa niti en podanik centralnih dr-žav. = Franco?fca propaganda v Švl-d. Nemski ffsti porr>čajo: Prancozi, ki so že do>edaj prav živahno delovali v romanski Svici. nameravajo prene-sli svejo rropaganćo tuđi v remške kantone. Dva prostate franeoska agi-tetorja. pariški publicist Lovson in Ivonski župan Herriot prireiata v Bernu. Baslu m Cnrihu predavanja s protmemško teodenco. Nefcateii nem-§ko - švicarski listi oštro prote-stirafo. — Do? v nemšk? socffafai demokraciji. Iz-dafatelji berlmskesa -Vor-\*T5rtsa« so odpustili iz shižbe urednike Leida. Sradthagena in StobTea, ki nripađajo opozicncnErnf skupini. Češ. đa so sistematično đelrrvan" r*rm listu. — Zastonufk oficijalnih socita-listov đr. Muller je bfl te đni kat član centralne aprovizačne komisije spre-iet pri cosari« VTflerrcn v avclfjenci. Cesar se Je ? nffm ?ako živahno in prijazno raz^ovarje!. teti i mti® few. Pađel je pred meseci na srbski Iromi Anton S č a k a iz Skrbme pri Komnu na Primorskem. Njejovi pri-jateiii so še le po^zno zveddi za smrt iavrstnega tn!adeniča: s«c!ai nam po šilja v njih imenu roiak mu Avs^et Colja iz Oalkrijc sledeče vrstice v spemin: Zgodcrj si moral položiti (ka-£i Anton svote mlado *vl>«a^B na ŽTtvtrrik e vojnoga časa, pono$ svojih prijateljev. Bfl si med prvimf in nai-marlJivejHral 3ani šVerbfriskeea »Sckoia«, strumen telov^dcc, iskren tovariš, ki Te ne pozabrmo, dokier bo »Sokol«. Ves si gore! za svoj mi-H narod, poln si bi «pov na boUšo bodočnost, ki nam kajfcor si bfl prepričan, mora zasrjati že v priznanje naših velikih žrtev. Ćlovek si bil poln dostojanstva, prave^a ponosa in zavednosfT. poln iskrenega častva za svoje brart in sestre Daleč od nas podh^aš v tihom grobu junaškem, od katerega nas ločijo tolike daljave. V đuhn Ti obnavljamo obljubo, da bočno nadaJjevaG deio, ki smo ie s Teboi tako krasna prićeii. Spavaj rrrirno, dragi Anton, tam v srbski zefnlji, bodi pozdravljen zadnilkrat od Tvojih sokolskih bratov. Daaiio Devetak t. Na kraškem bcjiščt! >e umri janaške smrti poroč-nik Danf!o Dcvetak. primorski ro-jak. Pokopan je v Oorjanskem. Teiko ranjen je bil v zaAiji ita-liianski oienzrvi gosp. Mihacl Turk, znani brivec v Gorici na Kornn. Ranjen }e v desno roko in pod rebra. Zdra\i se v bolnišnici v Mariboru. Be^runka pcnesrečfla pri Novem mestu. Posestnik Ivan Jakše iz Veli-kega Orehka se je peljal domov v Novo mesto. Nt rozu je bila ž njim Ivanm Makovec, begunka iz Komna. Med Zafiužami m Pristavo }e voz vslod slabe zavore padel v cestni Ja-rek. Makovč^ra si je pri paden z?o-inffa l«rvo roko. Ko je JakSe voz iz-vl^kel iz Jarka, sta se pt#a?a daf^, ali tu je Makovčeva kar naenkrat umrla. MoraJa )e đobrti notranje po-§todbe. Iz C«Ha nam poročaio: Celjska poficite raigiafe: Vsi v CefjH se na-hajajoči bofunci rz tržiškora, gorf-Ske^ra In %r*đfSčanskeg'a okr?rja se z o.Tfrom mt dej»trof efe je vsaJrđo dol-žan pomagati ori fzstedovanju Izdajalskih elementav. po-zivflafo, da se v stučaju, ako b! ve-dcli ^a držari sovražno zad^žarje v otepiraMio om$u ootaMh owt* NmbHui ir00VHa iola ^ TvMiM. NMNno intalrtricvo ]• ftooslio pm-vico javnosti dvvnsradni nemild tr-sovski ioii za dakllce v Trstu. Tnt V 6a«i od 4. do 11. novo»-bra |e bDo v Trstu 29 slučajev legar-ta. umrti sta dve osebi. — Tržaška , deželna sodnija ie odredila zaoienbo inietja AniJreja Rismonđa, uradnika tržaškega magistrata, in Jurja Via-neilija, rez. kadet - aspiranta, ker%sta oba osirmijena, da sta zakrivila zločin veleizdaje po § 334. voj. zak. — Razpisan je natečaj za štiri dote ustanovre »^ndreja Covacich« po 260 kron za revna ddavska dekleta v Trstu. Čas poroke je določcn do 30. novembra 1917. Natečaj Je razpisan do 20. novembra 1916. Prošnje pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. Za vfeje državne živlnozdravnU ke v Primorju so imenovani: Peter Pirjevec. Rudo4i Saxl in Fran Cek. Sodnijska proda.i a Tmetjfa razpu-ščecih društev v Dubrovniku. Sodi-šće v Dubrovnika je odredilo javno prodajo imetja sledečih razpuščenih društev: Hrvatske Čitalnice, Srbske Zore, Hrvatskega Sokola. Hrvratske občinske ?:lasbe. Dubrovačke grad-janske glasbe. Dubrovačkega rad-ničkega društva, Gabinetto di lettu-ra, Societa operaia in Unione spor-tiva. Natakarski vajenec iz Gorice pred gostilničarsko za^rugo v Bad-nu. Pri Maksu Petrovcima v ulici Sv. Ivana v Gorici se je učil natakarske-?a posla vajenec Fran Stanič. Vstcpil je bil aprila 1913, koncem decembra 1914 je vstopil v službo pri drugem gostilnicarfn. po!eti 1915 je bil ranjen od itailjan$k:h izstrelkov, potem je bežal iz Gorice in prišel v Gradec, kjer je bil kmalu zaposlen v neki go-stilni. Ko je gospodar umri in so go-stilno zaprti, ie Šel Stanič na Dunaj, kjer pa so ono gostilno, kjer je bil I v službi, tuđi kmalu zaprli. Potem je I šel v Voslau, kjer je služboval jako pridno in vestno. Ko je poteklo poletje in je bilo treba zapreti rudi to gostilno, se je gospodar brigal za to, da bi bil Stanič spoznan za natakarja in bi dobfl dotično spričevalo pri zadru-gi. k«r ie učna doba že i tak potekla. Ali zadruga se je branila, češ. da vajenec ni obiskoval nikake strokovne §o!e in ni hotela nič slišati o usodi mlađega GoriČ3?ia, ki ie moral ranjen bežati rz rojstne dežele, Čigar oče leži kot vojak težko ranjen v Mariboru, čegar mati je nekje v Italiji v vjetništvTi ki tam so rndi stine nje-%oxi bratje, predsedn'k zadruge je hotel po vsej sili dati Stanica v neko gostilno, da se bo tam učil šc eno leto. ?de potem. ko je društvo po-rr.očnikorv rx>5egk> vmes. ^e je posrećilo s sklicevanjem na zakon in raz-sodbo upTa\rne^a sodi?>ča, da se sme učna doba pođciljšati samo v slučaju, r.ko cčenec namenoma ni obiskova! nikake strokovne sole, da ie dobil Stanič pri zadrugi učno spričevalo. Kle se nahaja družina Stantič iz Temnice št. 36, vprašuje Leopold Stantič, k. u. k. Reservespital Petri-r\nxxu soba 32, Uhrfahr, Linz. Kdor bi kaj vedel, na? rrru izveli sporočiti. Pogre^ane osebe z Go^iške. Marija B u c i k, Kalsdorf 23 nri Gradcu, i.Šče Štefana Mavriča iz Prelesja. — Terezija H u m a r. Maribor ob Dravi, Tepretthcfova ulica 16, išče Marijo Bomej iz Gorice, SoIVanska cesta, Antonijo Krajnik iz Gorice, ulica Bosco 17 in FranČiško Gorjan iz Gorice, Livada 42. — Korporal Franc K u n č i č. k. u. k. 5. A. K. Mann-schaftsrekonvaleszentenstation. išče družino Andreja Martelanc z Vogfer-skega 29. — Ormek Mihael. k. u. k. Kriegsspital Wien. - Neustadt, Barake 5, išče očeta Jakoba Germeka iz kotnenskega okraja. — RozalHa Petrov č i č. Zverendorf Nr. 49. An-^erss N. 0., išče svojo hčerko Amali-jo Petrovčič iz Orehovelj. — P a v -! i n Jožef, k. u. k. Mfl. r3ai!nufsicht, Glockenabnahme, Št. Rupert pri Ce-Jovcu, išče svojo družino iz Korrma 57. — Rozi G o s t i š a, Idrifcki Iojc, p. Crni vrh, i5če družino Ivana Pahor-ja. — H a r e j Ivan, k. u. k. Reserve-spita! 21, I. Abt, Zirrancr 6, Wieti, 13—4, i§če Rozalljo Haref z družino te Domber^a It 12. — Rodina P e -t r o v č i č pri Seđevčfčiti. obč. Bate, poita Cepovaa, liče mater fn đve sestri ra brata \i Gorice, KoroniTifJ©-Ta ulica 2. — MedveSček Franc, k. k. Lanđst. - Baon. 193/TV., ifče svojo drnZfno fe Renč 16. — Anton Domin!k,k.a.k. Onipp. - Komdo. II. Subabschn'tt, Aht. Hanntm. BnsfC, *im JM0*o dnOtoo to Tabora pri sMiootf, l+tHmm. Tabor 12. iMi RoutijD Oorlop a BUlne. — B#l-tram JoieL Iaonoat, Jesniten-Kol-le«.. išče fttorfe iz Bukovice. Dnevne vesti. — Cmm laldu> oboieL Korcsp. WiUielm poroča: Kator izvemo, je Nj. Veličanstvo cesarja nekaj dni som napadla lalma kataralična afekcija. Cesar, v čegar dclu se ni izpremeniia nobena izprpmemba, ^prcjem^ na-vadna poročila, — Korespondsnca VVilhelm poroča 12, t. m.: Lahni ka-taralični znaki pri Nj. Veličanstvu cesarju se tako ugodno izgubljajo. da je smatrati po izpovedih zdravni-kov indispoziciio za odpravljcno. Nj. Veličanstvo cesar je sprejel danes (v nedeljo) prvega vrhovnega dvornika kneza iMontenuova, generalna ad]u-tanta generalobersta grofa Paara in generalobersta barona Bolfrasa ter ministrskega prcilsednika dr. von Koerberja v avdijenci. — Prestoionastodnlk taeoovan za generalobersta hi velikega admirala. Za geaeralobersta in veli'kega admirala je bil imenovan Nj. c. in kr. visokost general konjenice in admiral nadvojvoda Karei Franc Jož^f — Imenovanja v armadi. Za generalobersta je bil imenovan Nj. c. in kr. visokost general kavaijerije nadvojvoda Jožef. — Za feldmaršal-lajtnanta je bil imenovan fml. v p. Ernst iMattanović. — God pokojne cesartce Elizabete bodo praznovale sole letos v soboto 18. ali pa v ponedeljek 20. novembra. Ta dan ne bo poduka. — Odlikovanja. Vojaški zas!užni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil v priznanje za junaško in uspešno zadržanje pred sovražnikom pri razstrelitvi vrha Cimone nadpo-ročnik 14. saperskega bataljona Al-bin M 1 a k a r. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 87. pp. An-drej M o č n i k. — Za II. podpredsednika uprav-nega sodišca je iraenovan kot na-slednik ministra barona Schwartzen-aua bivši notranji minister baron H a e r d 11. — Imenovan je bil pri poljskem havkič^etn pOUcu št 28 za I^anor-i^ata K^ko K i 1 a r rz Ljubljane. — Crnovojn!§ki letniki 1880 do 18S4 in 1S90 do 1892 morajo v četr-tek 16. novembra pod orožje. — Delni vpoklic oproččenfh po-sestnikov. Iz BudirrrpeSte poročajo, da bodo manjši posestniki, ki so bili radi poljskih del oproščenf, vpoklica* ni po novem letu pod zastave v svr-ho vojašk©ga vežbanja. V marcu pa bodo brez nove prošnje zopet odipu-ščeni domov. Vpoklicani bodo pred-vsem letniki 1889—189S. — Od cesarskega nemškesa konzulata v Trstu. Na podlagi cesar-ske nemške naredbe z dne 16. septembra 1916 (drž. zakonika stran 1085) glede zglasilne dolžnosti v inozemstvu bivajočih vojaških obvezan-cev in njih prcgledovanja in poziva na službo, se imznanja vsem na Primorskem, na tfranjskem in v Dalmaciji živečim nemškim državljanom sledece: Vsi v letih 1869 do 1898 ro-jeni vojaški obvezanci, ki se nahajajo v zgoraj imenovanih kronovinah in se pri pristojnem cesarskem nem-škem konzulatu v Trstu se nišo oglasili za vpis v črnovojniški zapisnik, morajo to nemudoma pismeno storiti in doposlati svoje vojaške pa-pirje ter naznanlti svoje stanovanje in svoj poklič. Premembe stanovami je takoj naznaniti. V Trstu bivajoči se lahko osebno oglase ob delavni-kfh od 9. do 1. ure v uradnih prosto-rih konzulata. Piazza Oiusippina št. 7., T.. a morajo prinesti soboj svoje vo'aške papirje. Tišti črnovojniški zavezanci. ki od 1 oktobra 1915. nišo bili več pregledani, se morajo takoj zglasiti po zgorenjih predpisih za naknadno pregledovanje pri cesarskem konzulatu v Trstu. Vojaški obvezan-ci. ki se ne zsrlase ali se odtegnejo zdravniški pretskavi, se izpostavijo sodnemu oostopaniu zaradi hudodel-stva po §§ 63. ali 68. vojaškega ka-zenskega zakona. — Zvfžanje vzdrževalnln za rodbine Tpoklicanih na Or^skeni. Iz Budimpešte poročajo: Ogfska vlada je zvišala vzdrževalnine za take rodbine vpoklicanih vojakov, ki morajo skrbeti za najmanj 4 otroke. Te rodbine bodo dobivale v bodoče već kot . Na-jela sta se 2 lokala, v katerfm enera se dofiiva kruh za meščane, v dmgem pa za okolico. Požari na Spo*^~a tom* k priMM^ *i )e dte 2& oktOh bra v 3—rfMu 4b PaM ai«al goh 9odwako pooiorte v Ameriki Mvan ioče LeoDOiđne Brmmner. — V eefc sld otaotid je vsafc tes kBk pošar. ~ Iz CeUa nam piSero: Dne 9. Bovmv bra ckxM pol 12. ponoći 90 narnanij trle streli o^eni v mosta. Ker je zadnje dni zvoredoma gordo v Zavod* nu je blk> seveda takoj polno Umi m cestah. Najbrž valed slabtta itmoik* je nastal v nekom sUnđiSC« v bivl«i poslopju rjkrožne^ aodišča ojtoj. Blago, ki se je Mahajalo notrt, je «e močno toreto in plamen se }e oprite-mal stropa in podstresja, 1§d so rojar ki požar opazili m ga s pomočjd mestne požarne brambe pogasili — V petek, dne 10. novembra opoldnc* }e pričcl Koreti neki kozolec v Arj>« vaši pri Petrovčah. Tokrat se fc poH srečilo ogenj pravočasno zaduSitL Iz SlovenHrradca. Meščani so po-darifi domačemu spodnjeitajerskenm pešpolku št. 87 v priznanje njegove hrabrosti srebrno signalno trobenta KHc po otvorhvl deželoe lane-tijske šoie v ŠL Jurju ob J. i. Vsak dan se sedai čita po ČasopUih raz-. prave o važnosti domaćega kmetii-stva, osobito pa se piše o tenu koMtcf bi se lahko v deželi več pridelalo. koliko prihranilo pri racijondneoi fo-spodarstim in kako bo treba v teb smereh delati v vofnem času m v bližnji bodočnostL Za vse to naloge pa je treba izobraženih gospodarjev, Iste nam dajejo kmetitske iole. D«-žclna kmetijska šola v Št. Jurju ob J. ž. Je ureiena za enoletne, teoretiČ-nc-Draktične kmetfjske toČaje, v ka-terih se izobrazujcjo Soli odrasli, to-lesno dovorj sposobni kmečlri fcwitj« s primerninTi Ijudskošoftktm! spriče* valJ v srospodarje na domačfli pose^t^ vih. Od začetka vr^ne je žd ta šo4a zaprta; mijna zelja m potreba sto-venskega kmetijstva na Spod. 8t*-jerskem je, da se zopet otvori In da vrši svojo nalo^o vnaprej. Prosfmo štajerski deždni odbor, da se aa to zadevro za^^zame. Đrobne veeM iz Statarifca. O b- činski zastop Krčovima pri Mariboru je prosil natm^Mngo sa dtf-voljenje, da se spreineni ime KrteviH na (»Kartschowin«) v Marc4ib«5^ — Občinske dole!ade «a pivo. Ketf pobira državni užitninski davek na pivo. vino, mošt in meso od poveća! leta naprej posebni dežolni užitninski urad, se mora urediti rudi pobiranje občrnski dofclad na pivo. štajersid d©že4ni odbor fa prčdložif vladi stan tut za to pobiranjie. Te občhiske do-klade se bodo odslej poblrale na potti lagi izkazov, ki se izroče občkiani v! izpolnftev. Vsa podjetja moralo naznaniti pravočasno dežetaennt davf^* nerrru uradu množino za poeameanie občine ćoločenega piva. Strofke za izkaze morajo občine povrnft! deSel-nemu odboru. — Osnovanje1 štajerskega deželnega komunalne ga kreditnega zavoda. Deželni odbor se ie v zadnji seji načelno izrekel za ustanovi ter* deželnega komunalnoga kređftnegal zavoda, kakor ga že imalo aekatere druge kronovine. Tozadevni predlov gi so se odposlali vladi s prošnjo, da dovoli ustanovitev. Zavod bode 4p najbrže deloval ob prillkf petega vop nega posoifla. Potom njega se Uhkp udeležijo vse občine te drfavne alfr* čije. Občina si najame vettkostl dafr žavnega davka primerno svoto, £ pr. 50.000 K komunakieca dolfac tfc dolžnrco zastavi iahko kredlM »i* vod s 60%, torej aa 30.000 JL S lenti 30.000 K je dana nožnort podpiaafl približno 150.000 K vcjmtm posoAL Vprasarrje je le, če bodo poesmecaf občine zamole toCko obramenra svoje dohođke. — Važna go$p

< ke. Mlinar je v uradno tfsleovlio vpl-sal mnogo manj žita Ir moto kot sd ga je našlo v mHniu Tako |e n. p£ Wi8iBk prianal 900 les: moto. K<"tf* stfa pa ie nafla v mHtni ISMOjtf mofee m vćrdb* far 26.100 kg otrtVM bov. — Zelje Stalersteftf melčtivsf ©ft «*tlellstfj| Na zborovanj« v Oradca fb scmiM stvo sledečo zahtovo: m MlTn% iCBnsKe wom se ■Kjraio voorasvr^L, ker bi Mta sicer mmtttOk M* In m*W V9e posestno statfe f^^%^%9N^ cw ogroX«rvaM>. KgbCbo 9v faol mjf htevafo. vek. kuttren Da je ustavil stralnik in ga vnrašal, kal nese m odkocL Vpraitni 341etni že-leznišla deiavec Ivan Ruzner iz Trsta je priznal, kakor it flaši policijsko poročilo, da je vzel vrečo na kolodvoru. Policija }c natta v njcgovem stanovanfc 15 praznih vreč in po! vreće pšenice. Ruzzierja so izročUi dežeini sodniji. Vreča s 73 kilogrami ovsa le bila izginila nekemn beguneu iz hleva na Marije Terezije cesti. Osumljen je tatvine hlapec Josip Kocmur, ki Je iz-roćen dežeini sodniji. V mestni klavrrici ljubljanski je bflo od 29. oktobra do 5. novembra zaklanih 116 volov, 5 bikov, 6 krav, 373 prašičev, 54 telet. 252 koštrunov, 2 kozlića in 12 konj. Zaklane živine se Je vpeljalo: 1 prašič in 1 tele. Premijera fllmskega dela »Ha stane okfog 7 00 kron. Kupci naj se zgiase tekom »2 dni 3690 Pfinudbe na urravn. »Slov. Naroda« pod fffctt« x utoaB $•••**. z, e\ tC *» na đw% osiroma 3 r« m clrkmlarko, Ob «r*ivmi —wXi v I«rtfl. 3^S63 Natsnčna poiasniia in rojroje je zve-deti pri posestmei J. AftfOviek ¥ IirtiL Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutia. ki so nam došli povodom smrtt našega tiubijenega očeta, oziroma strica, gospoda Luka Tercelfa izrek^mo tem potom nafco najiskrenejšo zahvalo Posebno se zahvaljujemo prećastiti duhovščini, vsem sorodnikom, prtiateS'em in znancem, ki so spremili nepozabnrga rajnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 13. novembra 1916. taU|o*l ostali. BATERIJE in Mfte zo elektr. žepne svetilKe po najniiji cmni pri i l mm Mm. w m testa im. Mii iilftijt raspoinfalaicft batvil In elakt. ie^sik tvftttlk ma KraUilskaa«. 3566 Za J8S8HS-0 sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo izgoliiljei iblek za gospode in dečke ter trtčtie noTosti 309 11 knKhin li bit h Mu. Cemki zastonj in franko iSpI A aa1 a. stan a b Mn ama- MH I Iftai aasai alA #aaaaaal aaaa^ aaAaaa^ Notarski kandidat liarfoa, m IM« um za' lotarijat v JlirsM gtstrici. ^m BgA i san$M( zat2w jloftn. 1 I III U sprtkM takoi. Invalidi li IIHll *»*"»- ft|| llllll Internatloml - Ko j llllll Uli Cele - (Mtrie. Tri gospodične ki bi imeie rp^plie ?a hrivsko obrt, i IV* se sprejme. *^m alioa ftt 3. pritUtfe, Isto. 36S9 dekfet vaMlh »eratainsrstva, ■• aTprei«« aa ' neko gos^iodaritvo. — Ponudbe s s.iko in navedbo plaćitnih rahtev na upr^vniStvo I »Slov. Naroda« pod „ Frtcartif 3847 ". ! Sluikinia %&£ aaaaaaa Slaamll Mnllal HralaTral ^aWCaav9W* Waa^a»* 9t>49 gozdnih delavcev prati Uk*jfaj«m utaa^m. Kje, se poizTC v upravaiStvu »Slov. Naroda« 3641 :: Učiteljica :: pr«Tzuie vsfols Ib p%mk atrolL Cen] dopise se prosi na upravn »Slov. ; Naroda« pod „UtJt^|l©a i«*«. ■>V priden, poStcnih stariSev, 11 I II II III HjSkO tTffOTlBO. Ponud- IIIUIIIII bena uptavništvo »S'ov. U li u II u L Nat'*pod *******/*••!-• Dva urarska pomoCnlKa katerima zagotavlja najvlSjo plačo in pieskibi tndi dobro hrano »pr«|ma tateol tvrdka Ralael Salmić v Cellu. Sprejme se tudt utmnec sa srarske qbwL ■■ E»o»a4»tr©jma ^—— : hiša : s pravico do premoženja MeSčaoske korpo-racue kamniške, [e na pr«đa|. -- Ponudbe screjema in daje pojasnila đr. Alojzlf Srant w Saua\»ikn. 3352 :: 50.000 kosov rabljenih cementnih vreč:: kupi po najviSjlh cenah tvrdka mi J. Reisner, Gradec, Anaenstrasse 28. Telefon 1458. Dvonadstropna hiša v Celju z ve& at ran kami in delavnico, ki je pripravna za vsako obrt, je za 34 000 K na prodcaj. Hiša stoji na prometnem prostora, ki ima veliko bodočnost — Vprašanja na uprav. „Slov. Naroda**. 3688 Ma AlOŠOVOCp izdelovanie perila .sr nahaja odsiej: Franceuo nabrežje šl 1 („Filipov dvorec") I. nadstropie. S503 7 Učilišče za prirezom anje in šivanje perila. S ^ » ip^^ .u—iis . -^^ Damske klobuke - v nsajve£ji izberi priporoča m M1NKR HORVHT. modistka LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. Popravila najceneje. 2954 Popravila i*ajoena)je. Tomaz Kramar fotograf trt ittovedia Hedvika Kramar roj. Repuš Metlika dne (3. novembra tSiff. £fubi;ana. 5 \ć*' <$?i. tPfiporoia najnovejfe 3im$ke klobuke, Velour§ pli$ in barfun. oblike. Velika nbara Šporimh čepić 3a dam* m dekiice. KS1 Solidno blago* &riynam nhk* crnnm. tPćvravtta točno in ceno *33J[ HT Zalni ktokufc vidno u satogi. Munmniu naročfia na tjbtro ? obratno po&o Zrgovski sotrudnik toi prodajalka oba za delilcatesno treovifio •• «pF#J" ■tU tak*, ali p#n«|«. 3635 jL Stini, Jdeabvgon iL K, Ijibljaiu. OUE ]«di1ao si lahko pripravi vs^ka gospo-dinja tama po omjoižji c«Qi (liter stane 1 K 20 h) V nvttkth po 2 K 20 h •m 2 litra z natančnim na Vodi lom raz- poSiija ataUMf iUn t tefort« •k Sftfir MH