33. številka.
Izdanje za nedeljo 17. mavoa 1895.
(v Trato, v soboto »veter dne 1« marca 189.»)
Tvr-iij xx.
»EDINOST«
izhnj* po trikrat na toden * iantili i*, danjih ob torkih, Aatrtklh ln »OboMlh, /jutranjo iziUnje ii-hnjn ob H. uri njutraj. »ef«rno nn ob 7. uri večnr. — Obojno izdanje *tan»> : im J«il.n mwo . f. —.H«i, i*v«11 AvHtriJ« f. I.-M tri mMr . , .	, , i _
z* pol lota . . . ,V— . ,	s!—
».» V.« leto . . , 10.— . , „ I« —
Na naročbe brez priložene naročnine te ne Jenlj« Mir.
Posumičie itovilke ho dobivajo v pro-daialnicab tobaka v lratu p.j g| "»'".. i«ven Trsta po S nv4. Sobotno vetrno ii'Unje v Irntn « nJ. iiven Trsta ft ni.
O li
;
EDINOST
Offlaai »«) rai'uuo po tarifa t potitu; l* M'lM' * deboliiai ^rkaiai «o pU,*me pro.tor. kolikor obm-^a cava.lnih v rutu. 1'o-iUnit o.mrtntpt« in javn^'-ibviile i .
atlasi itd. ho 'ičuiihjo pn p.igmlbi
V»i i.ip|*i nuj »» p>ti| jaj« ir« lni«t*u ulio« C merili,, *I 1 T<t( i puno mir« biti frankovan >. k -,- u<<frankov*i % i« ri. nproprnajo. n<<k>ipmi no »r»J»jo.
Naročnino, reklamacije in ogla..' »prejema Uftritrniitro ulica Molin. pi«-colo hit. 3, U nadat. Od|>rtn reklamacij* m.	—	io pro.to pOHtninv.
lilo sloireiiaketfA polltidne^a druttva za Primorsko. _ .. Ml „
Castitim našim naročnikom!
15. t. m. potekel'je r<>k onim čč. gg. našim iirtrnrniknin. ki so še na dolgu /a teto 1894 ter smo začeli razpošiljati jim poštne naloge. O onili čč. gg, naročnikih. ki se ne odzovejo niti na to, smatrali bodemo, da ne želo držati ver našega lista ter ga jim ustavimo s koncem tega meseca. Zastano naročnino iztirjali pa bodemo drugim potom.
Ponavljamo prošnjo, da se nam dopošlje tudi naročnina /a letošnje prvo četrtletje.
UpravniJitvo.
Slovensko narodno gospodarstvo.
Odgovor na „Dostavek uredništva" k članku „Slo-venski državni poslanec" v itevtlki 30. za nedeljo ' 10. marca 1895.
Gospod urednik! Izmaknili ste mali ka- j menček, in — ndrl se je pIA/,! To se pravi: I Vaš dostavek mi je prav dobrodošel, ker mi | daje povod, izreči se prav od srca ali, kakor ; Nemec pravi „von der Leber weg",onašem ' nAiodnem gospodarstvu.
V svojem članku navel sem posebnost ! gledč nevarnosti novih železnic v onih krajih, j koder ni se, hodil Žid in samo v tem po- ! gledu jih smatram za nevarno napravo, kajti celć gotovo je, da bodo one domačinom, čeravno se isti naprave početkom veselo, v večjo kvar in škodo, nego v korist. Pri tem ostanem.
Da bi pa hotel s tem zanikavati potrebo železnic sploh, to mi vendar ne prihaja na misel.
Saj mi kot treznomislečemu človeku (in za taeega se smatram) mora biti znano, da je že z o/.irom na osebni promet od neprecenljive vrednosti aparat železniškega prometa. Kdo se ne vozi rajše v komfortnem vagonu II. razreda, nego v še tako koinodnem oinnibusu ali celo na „lojtrah" P O tem ni dvoma.
Kaj pa še celo tovorni promet, kaj kupčija! Ondi, kjer je bus komunikacija zadrževala razvitek te ali one kupčije in obrti koliko s« lahko spremeni v korist podjetnikom!
DA, podjetnikom !
In tu sem pri oui točki, kjer ste me hoteli imeti.
Vi pravite: ne gre, da bi kar a priori odbijali železnice, marveč skrbeti nam je za lastno oroanizacijo v preprečenje nevarnosti, ki jo prinaša, nam neorganizovanim, železnica po tujerodnem kapitalizmu.
PODLISTEK. Z Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
ttpiaal A. S a n • a.
IV.
Komur je stal dom na brdu Griču, komur je bil upisal zagrebški notar ime v veliko mestno knjigo, ta je spadal edino le pred žezlo mestnega sodca ali pred sodbo samega kraljevskega veličanstva, kajti Zagrebčan bil je kraljevski človek. Davkov odrajtaval je malo, sam si krojil zakon, sam meril mero in vago. Tujemu trgovcu bilo je plačati na zagrebškem trgi: debelo .postavo* — tako se je zval mestni davek — a Zagrebčan hodil je se svojim blagom slobodno po vsej kraljevini, njemu ni bilo treba, nego pokazati pečat s tremi stolpanri — in globoko so se poklonili vsi mituičarji. Zagrebčan ni pripoznaval duhovnika razven župnika pri cerkvi sv. Marka in njegovega kaplana, a temu župniku bilo je strogo /.a-branjeno, plačati biskupu „catlidraticum* j ali cerkveno dauj. Kaptolski duhovnik ni smel pod ostroj kaznijo prekoračiti mestne meje v svečanej halji in enkrat odvrgli bi
To bi bilo gotovo in jedino sredstvo v obrambo pred sovražnikom, ki prihaja po železnici. Ali kje pa i mamo mi danes Vašo močno organizacijo! Nimamo je! Mi smo, — da prosimo oprosčenja! — pravi pravcati Kitajci nasproti dobro organizovanitn Japoncem: mi brez orožja, brez šole, brez dobre komande, brez denarja! Oni imajo orožje, šolo, dobre generale in — denar! Mi smo Kitajci, Kitajci smo! Naj se kriči in prizadeva nad nami kdo na vse kri pije in svari pred bližajočo se nevarnostjo - — — nič-! Vse drži le roke v žepu in gleda zabito in topo nasproti sovražniku, ki s porogljivim smehom in dobro podkovan prodira na našem svetu in vrhu tega se še nahajajo ljudje, ki tujca na njegovem brutalnem početji hvalijo in po vziligujejo v nebesa, češ: glejmo ga, ta zna, tu ima, klobuk doli pred njim in na kolena v prah pred možem, naj bo že krščen ali obrezan, Lah ali German!
Ali nismo podobni samomorilcu, ki se apatično postavi na železniški tir, ko mu dirja nasproti vlak F!
Da, mi smo taki samomorilci, ki vzamemo konec svojemu blagostanju — na železniškem tiru. ki ga zidano sami — s6 svojimi glasovi I Menda najdejo moje besede čuden odmev pri nekaterih čitateljih, — gotovo je, da ne vedo kaj delajo, ako te besede obsojajo.
Organizujmo se! Postanimo radikale! itd.! Seveda, koliko let že kričimo to svarilo v slovenski svet, a to svarilo izgublja se kakor glas kričečega kapitana na ladiji sredi razburkanega morja. Valovja šum današnjih, hipoma nastalih političnih in ekonomično-soci-jalnih homatij zmešal nam je ubogim Slovencem um in pamet, da ne vemo, kje bi začeli poprej in t u j e c, ta z v i t i t u j e c, ki je p r o v z r o 6 i 1 grozni socijalni vihar, porablja hip naše zmešnjave in prodira nam kar čez glavo v našo domovino!
Vprašati Vas hočem, cenjeni gospod urednik, kje naj se mi tako hitro organizu-jeiiio in gospodarski utrdimo, kakor hitro p rodi r a med nas tujec? Kje imamo mi zmožnih ljudij.da bi v hitrosti sestavili močno gospodarsko armado nasproti tujemu narodu ? Kje imamo mi sredstev, da si pridobimo v taki uaglosti dovolj pripomočkov za gospodarsko utrjenje? In še celo, ako se godi tako kakor pri nas: ko onega, ki je stopil v javnost z dobrim nasvetom, inesto da bi ga podpirali vsestranski, pobijamo in kritikujemo, nemalokrat iz zavisti tega ali onega prvaka, da nasvet ui prišel od tgega. Te s o l i d a r-
skoro mestnega sodca, ker je dovolil, da so peli biskupski kleriki v cerkvi sv. Marka. Meščani „plemenitega varoša*, dasi so bili ponosni ii: imenitni, niso bili Uog ve kake modre in učene glave, ampak bili se priprosti krojači, črevljarji, kovači, mesarji iu več tega — vse zdrava in prava remesel-niška (rokodelska) korenika. Pismene ljudi mej njimi mogel si prešteti na prste, in več-kiat se je pripetilo, da ni znal sam mestni sodeč — ki je bi kak ključavničar ali ko- i vač — podpisati častitega svojega imena. ; Na srečo pisalo se je za onih dob manj, a ■ če je bilo treba pisanja, vedel in znal bi ' mestni notar načečkati na debel papir ogromne protestacije proti vsakojakej gospodi, celo proti samemu kralju.
Tožeb in tarnanja naslišalo se je kraljevsko veličanstvo od plemenitih meščanov do sita, da so reveži iu siromaki, da so že pri kraji in več teh litanij. Ali da povemo resnico, niso bile gole sirote, temveč prava ! gospoda. Vse te pesme žalostinke merile so na oni stari pregovor: „Trkaj, iu odpre se ti !• pa čem več, tem bolje.
Obmestje bilo je veliko, plodno, pokrito i nekaj vinogradi, nekaj senokošami, nekaj ; gozdom, a izven obmestja spadali so pod
nosti nam nedostaje, ki pomaga odrivati neplodne in škodljive pomisleke in ki pomaga do krepke in jednotne organizacije.
Za vst to pa je bilo čas, dokler ni stal sovražnik pred durmi. Danes kličemo obupno: Hanibal ante portas! in naša trdnjava je iz ilovice, mi brez vojske! In danes? Mesto da bi na vse kriplje hiteli in skrbeli, da si v naglosti zagotovimo najvažnejše posadke, na katere preži sovražnik, zavlačujemo nabis/,-konečni čas izvršitev tacili korakov in vrhu tega še s a ni i odpiramo vrata tujcu mesto da bi mu jih zapirali vsaj tako dolgo še, da se med tem okrepimo.
To je moja misel, gospod urednik, iu v tem smislu smatram železnice za škodljive. DA, ako bi bile železnice v naši domovini zidane za n a s in zavoljo nas sami h, tedaj ne bi mi prišlo na um, staviti jih kot veliko nevarnost našemu imetju, ali železnice na naših tleh ne podpirajo našega, si o-venskega svetovnega prometa, marveč mi ne igramo v t e m prometu skoro nikake uloge, kajti tujec poslužuje se tega občila na naših tleh kar preko nas za svojo korist. Mi nismo tujcu n i č, za čegar korist dajemo na volitvah svoje glasove, nismo druzega, kot i z m o z o v a 1 n o orodje in k večjemu, da se nas primerja prvorod-cem v Afriki, ki tudi ondotnernu tujcu ne pomenijo ničesa!
Tako ponižanje pa morejo prenašati res samo popolnoma inferijorna plemena, iu v gospodarskem pogledu tudi skoro smelo rečemo, da smo več ali manj inferijorno pleme.
Hanibal ante portas!
Ali naj ostane pri tem ? Ako hočemo živeti ostati ne sine. Hitro stopimo v krog in združimo naglo vse .svoje moči v bran pred bližajočim se sovragom. Ne smatrajmo tako svarilo za puhlo frazo, sicer se bode vaša indiferentnost grozno, grozno maščevala! Prej nego tujec popolnoma prodere na naši zemlji, otmemo 1 a h k o še najboljše blago, samo u r n o na delo! Sredstvo za to se nahaja v naših rokah, poslužimo se ga brez pomisleka in brez strahu! Trud naš najde gotovo dostojno, lepo plačilo !
Preosnova davkov.
(Dalje)
(Jujte sedaj, kako misli vlada preosno-vati davke, kAko preosnovo predlaga torej v zakonskem načrta.
Tu se ne moremo spuščati v podrobno razpravljeuje, kajti potem bi čestiti čitatelji
oblast Zagrebčanov Gričani, Zaprodje, llrašče in Petrovina. Bogastva mnogo, meščanov nalo, a troškov, rekel bi, nikukib.
(Dalj* pri h.)
Kamniško pismo.
Gospod urednik!
Ker imate že svoje „Ljubljansko pismo", želim Vas obogatiti še s „Kamniškim pismom". Saj sta Ljubljana in Kamnik v nekem pogledu že tako malo v „žluhti", kakor sta bila pred sto leti nemška VVeimar in Jena...(!)
Sicer Vas zelo občudujem na Vaši lojalnosti nasproti kranjskemu »lokalnemu pa-trijotizmu", da odpirate svoje predale poročilom s Kranjskega, ko je vendar Vaš list, vsaj tako se na Kranjskem po večkrat sliši pripovedovati, bolj za »Primorske razmere" in imamo na Kranjskem itak že listov dovolj, resp. preveč, kar dokazuje, da se vzlasti glavna dva „planeta" slovenske žurnalistike komaj izogibata drug drugemu na našem političnem obzorju. Ali to ostane, da ste Vi nekak slovensk kozmopolit, kar ste svečano dokazali tudi na shodu zaupnih mož v Ljubljani in želi za to tuAlo z a m e r i c o pri nas „kranj-kili lokalnih patrijotih* in ta Vaš
kmalu zgubili nit iu ne bi vedeli poglavitnih stvari). A te poglavitne točke so nastopne :
1.)	Zemljiški in h i š n i d a v e k ostaneta, kakor sta bila do uedaj A istu se znižata nekoliko kakor raztolmačimo pozneje.
2.)	Obrt a r i n a se bode rudi pobirala, toda izračunovala se bodo drugače in sicer tako-Ie:
Plačeval bodeš po tem, kolikor ti do-naša obrt, ko si odračuual vse stroške ki jih imaš od iste. Ako najdejo, da ti obrt donaša 90 g'd., plačaš 1 uri.1. 50 nvč., ako ti donaša 100 gld., plačaš 2 gld, in tako naprej polagoma. Ako ti donaša 300 gld. plačaš 10 gld., ako ti donaša loOO gld., 50 gld; ako 130O gld., 80 gld. In potem od vsarih 200 gld. več čistega dohodka plačaš 10 gld. več i no, to velja že za veliko gospodo trgovce in fabrikante.
Kdo bode računal, koliko ti nosi obrt? Tega ne bodo več računal davčni nadzornik sani po tabeli starega zakona, ampak v vsakem okraju se osnujejo komisije ali po-verjeiistva ; polovico članov izberejo oni, ki se bavijo z obrtnijo, polovico pa vlada; poslednja imenuje tudi predsednika.
Vsi obrtniki se razdele v štiri razrede, koji se bodo imenovali davčne družbe. V četrto davčno družbo se uvrste oni, ki plačajo do 30 gld. obrtarine ; v tretjo oni, ki plačajo nad 30 n ne nad 150 gld. ; v drugo oni, ki plačajo od 150 do looo gld. in v prvo oni, ki plačajo nad 1000 gld.
Komisija se bode volila po davčnih družbah, vsaka družba iiueia bode svojo komisijo.
Komisija bode računala, koliko čistega dohodka ima obrt z oziroin na okolnosti: ali dela obrtnik sam, ali ■/. več ali manj ljudi, ali s parno ali vodno silo, kakova mu je prilika y.a nakupovanje prirodnin in za speča-vanje izdelkov. Iu po tem mu odloči obrta rino.
Ta izkaz se razloži na ogled vsako leto za izvestuo dobo iu vsakdo, ki plačuje obr-tarino, bode smel pritožiti se. To bi bilo vse lepo, dokler vam ne raztolmačimo nekaj druzega.
Za cele dežele namesto se komisije, ki jih imenuje po polovici ininisterstvo financ, po polovici pa deželni /.bor, istotako, kakor se volijo deželni odborniki.
Za vso državo bode državna komisija za obrtariuo, koji bode ime koutigentna k o m i s i j a. Predsedoval bode istej mini-
kozmopolitizem je oni ključ, ki odpira predale Vašega lista tudi ti e p ri m o rsk i m poročilom.
Torej do nekakega kronista ste se že popeli !
Ej, ej, dobro uinejeni Vašo fino nakano, Vašo 8e tinejšo ironijo! Vi tako nekako „po strani* dajete razumeti, da bi potrebovali Slovenci literarnega odgledišča za skupno slovensko kroniko, ali takorekoč nekak .kroti i š k i 1 e k s i k o n", iz katerega Iti se zrcalila celokupna Slovenija, katero hi bilo potem nekako lože zjediuiti po receptu Gregorčičevem : „raztresene sem ude zbral*, iu dokler se lie zida tak „glavni zavod", postaviti hočete posamičnim kronistom v Svojem listu nekako .provizorično barako* ? Aha, dobro, dobro!
Nt), dva že imate in kar po alfabetu, ako s« bere nazaj: L in K' —no dobro!
Vzlasti, ker je naš Kamnički kronist pokazal hrbet iu odnesel svojega rojstva petć gori nekam v Radovljico, prevzemam ta posel dobre volje jaz in Vam hočem, kar se pri naših zamotanih razmerah uajveč dA, vestno poročati iz listov naše domače zgodovine in to z uprav pristnim „Kutaiiiškim lokalnim patrijotizmom14.
štev financ tei bode imela 16 članov, oil katerih imenuje minister 8, dragih 8 pa ilež komisije. Ker pa imamo v naši državi več ne^o 8 pokrajin, zato ne spade na vsako deželo po jeden član, ampak dobe n. pr. Trst, Goriška, Istra in Dalmacija le j e d n e g a člana v državni kontingentni komisiji.
a) D a v e k na rent e. Ta davek s« ne plaCnje ni ud zemlje, ni od liiše, ni od obiti, ni od plače, ampak od vseli drugih stvari, katere ti dajejo stalnega dohodka od kapitala, torej poglavitno od interesov ka-koršne si bodi terjatve, od koristi, kijih do-naša denar, naložen v hranilnicah, javnih državnih in drugih zadolžnicah itd.
To vas ne zanima toliko. I)o3ti je znati, da se hode plačevalo od nekaterih takih dohodkov po 2. od drugih po 5, in od drugih zopet po 10 gld. od sto. Predaleč bi zašli, ako hi hoteli razlagati, čemu ta razlika. — Mnogi, ki pridejo v to vrsto davka, plačevali so istega že do sedaj pod imenom do-hodarine.	(Konec prili.)
DOPISI.
Is Bazovice, dne 5. fobruvarja 1895. 11/,v. dup.] (R az noter osti izza pustne d o h e.) Prepozno, kaj ne, gospod urednik! Ali kaj hočete, bolje pozneje nego nikdar! Imejte danes potrpljenje z mano, saj je itak minola že cela večnost, odkar Vam nisem ničesar poročal o bazoviškem životarjenju; celo črnilo v tintniku se mi je že posušilo in pero tudi zarjavelo. Hočeš nočeš, danes pa že moraš! mislil sem si.
Naj Vam mari pišem o vremenu, k<» že ves svet vpije o zimi, snegu in ledu ? Saj bi Vam bil tudi jaz poročal o snegu, ali dokler je imel glavno besedo še-javi pust, ba-vil sem se tudi jaz žnjim in se nisem zmenil ni za sneg, ni za led — in tudi na Vas, gospod urednik (pa ne bodite hudi!) sem čisto pozabil.
Društva, klubi in rodoljubi prirejali so veselice, a ple^aželjni ljudje so se vrteli in skakali, da so jili le hotele nositi noge. iMnogo se jih je pri tem seveda preselilo v stan sv. Lukeža in celo marsikateri že sta-] ikavi udovec mislil si je : lieni, zakaj pa bi ne!
Tod a o naših bazoviških predpustuih veselicah Vam pa ne morem poročati, ker jih — ni bilo. Pač pa smo imeli takozvani ,balio popolare", pri katerem so pa ljudje vedejo bolj alla bona, da uiti;„pardon" ni treba reči, ako stopiš komu na prste, ali ga suiiiš v rebra. Za to pa je čuti dokaj krasnih izrazov, kakor n. pr.: strela, oblast itd., o čemer pa ne smem preveč govoriti, da tudi mene ne zadene kaka — bnnka!
Pravim Vam torej, da smo tudi mi plesali, skakali, veselili se in ženili in — klobase jedli. Nekateri so se celo tudi oženili, katera nesreča pa se meni ni pripetila.
Aj, aj! skoro bi bil pozabil, da sino že v postnem času, ter da treba — vsaj začasno — opustiti misel na veselice in ženi-tev! Torej da veste: v tem času pokore hočem prijeti večkrat za pero, da popolnim zamujeno. Pero mi sicer praska in se ustavlja, ali vendar: naprej, naprej!
Prvo in kar je za letos glavno in dale-kovidno, to je naša zima, naš sneg (a ne naš up). Kronika mesta Kamnika ne ve že dolgo poročati o taki meteorologifini uganjki kot je letošnja Kamniška zima. Ive je tako snežilo in samo snežilo, da je lezlo že čez meter, smo kar gledali in z rokami v župu mislili: naj gre, bomo videli, kaj bo! Naš Kamnik je bil tu zares pravcati slovenski Ham-merfest, to je: bilje kakor tisto nordiško mesto, kjer skoro ne poznajo poletja. A to samo, kar se tiče zime, v socijalnem oziru pa je med Kamnikom in Hammerfestom baje velik razloček. Kajti med tem, ko oni „purgarji" v najzadnjini mestu sveta, žive prav prijazno in ljubko, recimo „gemiithlich" med seboj, se mi prav pošteno »lasilmo*. Mi smo jedina družina, katerej je v hiši premalo prostora in tako dostikrat pride, da nas ne najde nobena južinja složno zbrane pri »veliki skledi1', marveč da vsak se svojo »šku-delico" čepimo po kotili in obračamo drug drugemu hrbet, jezno gledaje se — čez lamo.
Ali to je že menda lokalni duh Kamnika od nekdaj, da gre vse le nekako bolj po skritih in tamnih prostorih, mesto po jasnem površju. Zatorej gorje onemu, kdor bi si pre-
Mislim, da je bil letošnji pust dovelj dolg vsakemu človeku, toda mi Bazovčani smo ga >e podaljšali za jeden dan. Čujte, kako! Pri nas jr stara navada, da se pustni ponedeljek nekoliko tantov ošemi vsakovrstnimi capami v takozvane »škaramate". Ti hodijo potem s kušem od hiše do hiš«, nabir&je jajca, klobase, slanino itd. Obkroiivši vso vas nesejo vse te darove božje v gostilni), kjer jih pričakuje cel zbor družili fantov, da prirede skupno »večerjo*. Ta večer plačujejo tudi mlajši fantje — ali bolje: otroci — starejšim takozvano »fantovsko*, to je, nekako ustopnino do svoboščin fantovskih : da smejo po noči rogoviliti po vasi, ako jim ne posvetijo domov — jeklene sveče. Ne vem, kako je prišlo, da so oni večer zapazili ne-katerniki, da ui prišlo na mizo toliko jaje in klobas, kolikor bi jih bilo moralo priti, iz česar so sklepali izvetni sitneži, da so se morale klobase nekje poizgubiti med potoma. In tako se je ta domača zabava končala »allegrocon fuoco — staccato* : bil je resk in tresk! A skrajna posledica vsemu je bila „in dolente, lamentoso".
Minola sta pust in pepelnična sreda, ali našemu bazoviškemu postu še ni bilo konec: še le v četrtek Mino imeli pravi pustni dan. Tega dne so namreč orožniki zaprli očeta in sina, ker sta zvabila v svoje stanovanje nekega mladeniča, pogostivši ga gostoljubno
—	s polenom. Nič hudega slutivši siromak je dobil na glavo štiri nevarne rane in več, manj nevarnih, radi katerih je moral v bolnišnico, kjer premišljuje o pustnem »finalu" — in »dolente-. Omenjenega dne je bilo vse polno ljudstva po ulicah, gostilnah in žganjarijah
—	— — vse je pričakovalo, da vidi, kako odpeljejo orožniki očeta in sina v Tržaški zapor — v „pržiion". Ljudstvo je kar norelo, tako, bi bil moral tujec, slučajno prišodši v našo vas, misliti, da so ti ljudje »druge vere". In tako je vrvelo, dokler ni zginila kočija z očetom in sinom in dvema orožnikoma. Nekateri so potem majali z glavami, drugi se smijali, tretji pomilovali itd. Tako smo pri nas odpeli še le v četrtek zadnje akorde pustnega finale — »alla lamentoso".
Še malo potrpljenja prosim Vam! Pri nas smo po dveletnem čakanju in po milosti
—	magistratov! vendar enkrat dobili vaškega načelnika. Za danes vam pa ne veni povedati ničesar druzega, nego da je še mlad; da je sin pokojnega načelnika ter da ne (dieta postati preveč, zagrizen. Tako je prav ; sicer pa bomo videli.
še nekaj! Pri nas amo tako srečni, da imamo v svoji sredi dva organista; pri vsem pa so naše precej velike orgije še vedno neme — počivajo namreč že sedmi mesec. A na vsem je kriva nezavednost in zavist domačinov. Mimo tega pa nima naš sicer jako radodarni magistrat dovelj denarja, da bi odkazal za organista primerno plačo. Ker pa že vse molči, molčiva še midva, ljubi gospod urednik !	Punktum,
Politiške vesti.
Nadzornika vojske. Cesar je odredil, da se namestijo generalni nadzorniki vojske v to svrho, da bodo pazili za -jednostno
drznil, po tih temnih krajih stikati in prinašati na jasni dan, kar skriva črna noč, — proti njemu s;e upre vse, kar ima količkaj upliva ali judeževe lastnosti, da se mu prepreči namera in ustavi delo. Ali znate, da se nahaja v našem Hainmerfestužecel „bureau" za taka prizadevanja V No, ta »bureau" ima svoje ime, in to ime bo še slovelo, ako Bog da in oče nebeški.
Ako se ne motim, nahaja se med menoj in Vašim ljubljanskem pismarjem v temu neka razlika in sicer kar se tiče satire. Oni gospod ima bolj „betliigelte Ironie" med tem, ko je Pegaz moje satire bolj težke ali Do-berletove »sorte*.
Pa to, prosim, naj nič ne d«, vsaj smo danes še le v nekem „uvodu" in na težko podlago da se lože zidati kaj rahlega, nego narobe.
.laz, da bodete znali — iu zato Vam izvestno dam še prilike pozneje, po leti! — znam prav izvrstno vesel biti in sicer takrat najveselejši, kadar se vsi drugi jeze. In jeze se pri nas prav mnogo stori, to blagovolite zabeležiti, — je že tako. ('asi se spreminjajo in ljudje prihajajo in izginjajo. Ni vedno jednako na obzorju človeške družine, kakor
vežbanje vojakov, da bodo sodili o porabno-sti vojakov in vodij, o duhu, ki veje nad istimi in o disciplini. Cesar je imenoval nadzornikoma F. Z. M. barona S c h o n-felda in generala konjice princa L u d o-v i k a \V i n d i s c h g r a e t z a. Generalu konjice baronu Appelnu pa je poslal cesar pismo, v katerem pravi, da se je pri osnutju te nove institucije najprej mislilo nanj (na Ap-pelna), ali da zahtevajo višji oziii, da ta poslednji ostane na svojem mestu, kot deželni načelnik Bosne in Hercegovine.
Državni zbor. Poslanska zbor-u i c a je nadaljevala podrobno razpravo o preosnovi davkov. Vsprejeli so g. 2 z dostav-kom poslanca Czecza, da ni poljedelstvo, gozdnarstvo, vrtnaistvo, lov in ribarstvo niso podvrženi pridobninskemu davku, pač pa na-jeiuščina zemljišč, lov na tujih tleh, ribji lov na morju, umetno vrtnarstvo in trgovinsko vrtnarstvo.
Celjsko vprašanje. Bravo Poljaki! Ti pa znajo : napasejo kozo, a trava ostane vendar nedotaknjena. Oficijelno hočejo baje sicer glasovati za Celjski gimnazij, toda skrbeli bodo, da jih bode manjkalo, da postavka — pade. Ako se obistini ta vest, potem sinemo že reči, da so Poljaki v svojem postopanju naravnost frivolni. V tem jih baje posebno vspodbuja domnevanje, da kranjski poslanci puste na cedilu svoje štajerske tovariše. No, mi pa vendar ne moremo verjeti, da so kranjski poslanci padli že tako nizko. To bi bilo vendar prežalostno.
Volilna preoanovn. Tako smemo govoriti o peti kuriji, kakor o dovršenem činu. Po načrtu ministra Bacnueheina razdeli se ta kurija v dve skupini: v jedili bi volili vsi, ki plačujejo sploh kaj direktnega davka, in v mestih tudi delavci, v drugI pa vsi tisti, ki ne plačujejo nikakega direktnega davka. O tem načrtu se že pridno posvetujejo v pododsekii; ker so grof Holien\vart in somišljeniki — kakor po navadi — hrabro odnehali !! I! Tako vsaj poročajo »Slovenskemu Narodu" z Dunaja. V popolnjenje t,e vesti poroča „Reichspost", da se je situvncija glede na volilno reformo temeljito premenila: do sedaj je imel grof Hohenwart vodstvo v svojih rokah, ali obstanku nemškega liberalizma na ljubo seje visokorodni g. grof skromno umaknil od vodstva, prepustivši isto g. Plenerju in tovarišu mu, g. Madejskemul Mi res ne razumemo več g. grofa Hoheinvarta: ravno on, ki je svojedobno kot minister pripoznal pe-takarjem volilno pravo, ravno on pušča sedaj svoje lastno dete v skrajno nevarnost; on, ki jo baje neizprosen protivnik socijalne demokracije iu z isto spojene socijalne revolu-lucije, ravno on hoče istej socijalni demokraciji izročiti na tisoče in tisoče siromašnih državljanov. In zakaj vse to! Le zato, da le ne pride v nevarnost, posestno stanje — lastne stranke. Rajše naj ostanejo pri oblasti nemški liberalci nego pa da pride do svojih politiških pravic — ljudstvo!
Da je temu res tako, priča dejstvo, da je socijalno demokratička stranka velikim veseljem pozdravila nasvet ministra Plenerja, po katerem naj bi polagoma izginili mali obrtniki-volilci iz dosedanjih kurij. Naši delavci nam morajo pripoznati, da smo se vsik-
tudi na nebu ne. Včasih se priplazijo taki črnolasi in potuhnem .oblaki1' na obzorje kakega kraja, da vse zatenme in vse cvetice sloge in jasnega veselja obsenčijo senco tuge in nevolje ; kaj se hoče, oblak je oblak in sam ui kriv, va je t a k, in če bi prišel naravnost z neba doli. . . . !
A propos, neka jako galantno-pikantno-fina iu narobe novica mi tiči v peresu, da bi Vam jo zapisal, pa nočem, ker je prekočljiva; bomo videli, koliko je pravic negav Ham-merfestu, kadar bo imela ta pravda svoj konec. To pa je gotovo, da se tudi v Kamniku pozna, da se bliža stoletje koncu; vse nekako »cvrči* in prituhneno grmi in polje, kakor v kakem skalnem kotlu, kjer delajo nevihto; tako da človek, na robu tega kotla stoječ, ne ve »kam se konečno obrne", ali nevihta s točo vse uniči, kar se je s pridnostjo v teku let, pridobilo, ali se vsa ta kolobocija izkadi v nič, kakor prava pravcata megla. To je menda zavisno od slučaja in onih snovi, ki so tu z namenom, na« p r a v i t i vi h a r iu p o 1 o in.
l'ii naj kciizC', tu nuj gror.t< 1'oAllHti I
Saj mani morajo ko 1«
Dopasti....	Vinko Dobrin.
dar potezali za njih politiška prava. Vsikdar smo bili tega menenja, da tudi delavcu gre volilno pravo; ali isto tako odkrito moramo protestovati proti temu, da bi delavci uspravljali volilno spravo malih davkoplačevalcev iluzorično. Vsi jednaki pred Bogom in zakonom, torej tudi vsem jednake pravice! Taka pravična razdelitev pravic je le mogoča pri splošnem in jednakem volilnem pravu. Peta kurija je pa zgolj židovskoliberalna intriga, kjer dobe delavci ulogo politiških krvnikov malim davkoplačevalcem. Delavci naj si odgovore sami na vprašanje, da li je tak posel pravičen in liberalen!
Kitajsko-japonska vojska. Glede sklepanja miru med vojujočima se državama na skrajnem Vstoku javljajo iz Peterburga dne 15. t. m.: Pogajanja za končanje vojne med Kitajsko in Japonsko vršila se bodo v pristanišču Simonoseki na otoku Nipon (Ni-pon je največji otok izmed onih, iz katerih sestoji japonska država. Ur.) Kitajski polno-močnik Li-Hung-Kang se je že napotil v Simonoseki. Zagotavlja se, da isti ne bode zahteval ne premirja, ne prenehanja vojne, dokler ne bode sklenjen mir. — Peterburške ..Noroje Vremja* javljajo, da stavlja Japonska Kitajski te-le pogoje: Priznanje nezavisnosti Koreje, odstop otoka Formoza in Madžuranske pokrajine Japonski državi ter 4oo mil. dol. vojne odškodnine. (Otok Formoza leH ob jugo-vstočnem obrežju Kitajske. Meri okolo J9.000 □ kilom, in ima kakih i in pol milijona stanovnikov. Na zapadnem obrežju tega otoka leži od leta 1858. tudi Evropejcem pristopno glavno mesto tega otoka Taj- van -fn. Na vztočnem delu otoka živi divje ljudstvo malajskega plema, toda tudi ta del stoji pod gospodstvom Kitajskem. — Pokrajina Madžurija, iz katere izvirajo od leta 1644. na Kitajskem vladajoči cesarji, meri okolo 950.000 □ km. in šteje nad 12 mil. prebivalcev. Uredil.).
Različne vesti.
Župnlikl Izpit položili so minolega tedna sledeči duhovniki tržaško-koperske škofije: veleč. g. Anton Hrovatin, žnpeupravitelj pri sv. Jakobu v Trstu; veleč g. Jakob K1 s n i c, žnpeupravitelj v Draguču ; veleč, g. E. G r ž e t i d, žnpeupravitelj v Humu, in veleč. g. B. K r a t z i g, duh. pomočnik pri 4,v. Antonu novem v Trstu. Čestitamo!
Proln|8 za jezikovno ravnopravnost pri vseh c. kr. uradih v Istri so odposlali nadalje predsedništvu visokega ministarstva : davčna občina S n s a k (občina Lošinj; Malo selo) z 55 podpisi in davčna obdina Korte (obč i na Izola) s 100 podpisi; obfiinarji davčne občine Cepič (občina Plomin, sodnege okraja labinjskega) s 65 podpisi hišnih gospodarjev.
Za družbo av. Cirila in Matoda darovali so biljardisti v kavarni Commercio 75 nvč. — Staroselski fant je daroval za dobro „malingo* 1 gld. — odškodnina kineške vojne 1 gld. — Bogdan Hrabrović L. bivši vlastelin pl. dobra Lukavca v nadi, da se oživotvori prepotrebno novo sodišče v Dolini še za žnpanovnnja g. Ivana Slavca, je poklonil dvajset grivenj (kron).
Sodba o naii italijanski gospodi »Naša Sloga" je zvedela, da se je neki ugledni gospod, ki je lili dne 10. januvarja prvikrat v deželni zbornici Poreški in je videl tiste gnusne prizore, izrazil nastopno: »Sedaj vidim, da so italijanska gospoda prosti iu neizobraženi ljudje; sleherni seljak ima več uglajenosti, nego pa ti ljudje.
Tega m rekel naš človek, a nam jo drago, da resnica vendar le prihaja na dan".
„La leva mllitare e i croati'. (Novačenje in Hrvatje). Pod tem zaglavjem opisuje „vedno vestni" dopisovalec „H Picc. d. Sera", kako se je godilo o novačenju v »italijanskem* Pazinu. Na dnevnem redu da je bilo petje, tulenje in kričanje Hrvatov. Prvi dan novačenja da so zaprli »nekega* Hrvata (ime ? ?) ki je psoval italijansko meščanstvo P a z i n s k o. (!!) Naslednji dan pa so nekateri »meščani* „pokrpali* glave nekaterim »hrvatskim izzivalcem" (P), da jim v bodočnosti mine volja, psovati Italijane. — Tako „vestni" dopisnik. Mar ne diha vsaka besedica onemoglo sovraštvo do hrvatskega naroda V Ako pa se je res vse tako godilo, kako piše »11 Picc. d. S.* česar pa ne verujemo, kajti gledu „Piccolovili*4 [ poročil smo skeptični do skrajnosti, čudimo I se le, da vsevedni in povsodnavzoči »Picc.*
poročevalci ne znajo, kako se je godilo v Trstu o novačenju. Niti ,11 Piccolo* niti njegova »garda* nista slišal* o 1 urnega pouličnega tuljenja: »La čogi r oj.»". .Nela pa-tria de Rošeti* itd. Mar so bili dotični razgta-jalci — Slovani? P In takrat se .vsevedni* ,11 Picc." menda tudi ni potrudil na policijo, da bi poizvedel, koliko laških razgrajalcev so zaprli o novačenju v Trstu ?? A kljnbu izzivajočira pesnim vedlo se je slovansko prebivalstvo Tržaško mirno in dostojno in ni „pokrpalo* bntic lakonskim izgrednikom, ker Slovani v obče ne dokazujejo svoje „ftvite colture* — s pestmi! Na čast jim bodi, onim, ki se še babajo s svojo — surovostjo!!
Občinske volitve na Voloskem In deželni glavar dr. vitez Campiielli. .Naša Sloga" poroča: Deželni glavar dr. vitez Campitelli kot predsednik kulturnega sveta za Istro zapretil je nedavno predsedništvu gospodarske zadruge opatijske, da dd razpustiti to zadrugo ako ne bode nje predsedništvo dopisovalo, italijanski, češ, da je to ljudstvo italijansko, za koje je ustanovljena ta zadruga. G. glavar se je mogel prepričati že povodom potovanja Nj. Veličanstva in kralja, da je prebivalstvo na iztočni obali Istre hrvatsko. In v kolikor se o tem ui prepričal takrat, uveril se ja lahko sedaj povodom občinskih volitev na Voloskem. Sedaj pa naj še govori o italijanski obali iztočne Istre.
Operni pevec g. Josip Nolli slavil je dne 12. t. in. tridesetletnico svojega umetniškega delovanja. Tem povodom pela se je v ljubljanskem gledališču opera „Trubadur", v kateri je pel slavljenec ulogo grofa Luno dokazivši, da njega glas ui še nič zgubil svoje inilobe in krasote. Gledališče je bilo natlačeno in je oduše\ Ijeno občinstvo prirejalo jnbilarju viharne ovacije, Slavljencu so poklonili več krasnih vencev. Gosp. Nolli je dobil tudi mnogo pismenih iu brzojavnih če-stitek, med temi tudi od — barona Heina.
Tudi mi, ki se posebno veselimo vsacega napredka v središču našem, in ki vemo, da je po velikem delu zasluga Nollijeva na lepem razvoju slovenskega gledališča, čutimo se dolžne, izreči gosp. Josipu Nolliju svoje prisrčne čestitke. Bog nam ohrani š|e m nogo let j n b i I a r j a in njega k r as n i glas.
$s enkrat opozarjamo slavno občinstvo na jutršnjo reprizo igre v 5. dejanjih „Po-ž i g a 1 č e v a h č i", naglašajoč izborni vspeli prve predstave. Pričakujemo velike udeležbe. Začetek ob 8. uri zvečer.
Poseben vlak na praznik sv. Jožefa. Vodstvo istrskih državnih železnic priredi na praznik sv. Jožefa razun navadnih nedeljskih zabavnih vlakov še poseben vlak, ki se odpelje ob 3. uri 1 min. pop. od postaje pri sv. Andreju v Boršt. Od tam odpelje se ob 0. uri pop. poseben vlak v Trst. Ta vlak vsprejme romarje od sv. Jožefa.
„Narodni Dom" v Gorici kot spomenik BOletnice vladanja Nj. Vel. cesarja in kralja.
—	„Soča" sprožila je v poslednji svoji številki misel, da naj bi si goriški Slovenci zgradili v Gorici »Narodni Dom" kot stalen spomenik lojalnosti goriških Slovencev. To poslopje naj bi se blagoslovilo ua dan r»ulet-nice Nj. Vel. cesarja iu kralja, t. j. na 2. dec. 1898. leta. .Narodni Dom" naj bi se začel graditi poleti 1897.; pod svojo streho naj bi skupil vsa narodna društva Goriška; v njem bila bi dostojna gostilna in kavarna iu pa tudi majhno gledališče, v porabo vsem društvom skupno. Po „Soči* stalo naj bi poslopje do 80.000 gld., kateri naj bi se pokrili tako-le: 1. Vsa narodna društva v Gorici obvežejo se spraviti skupaj primerne svote do konca 1896. 1.; 2. Z radodarnimi doneski društev, občin in posojilnic na deželi. Vsaka korporacija naj daruje primerno svoto za „Narodni dom" v proslavo 50letnice Nj. Vel. cesarja; 3. Vsaka teh korporacij vzela naj bi po svojih močeh delnic po 50 gld., ki se bodo obrestovale po 37.; 4. Iz radodarnih doneskov in uakupa delnic od strani zasebnikov in 5. ako bi to ne zadoščalo, vzame se denar na posodo proti 3" „ obrestim.
—	Ali ne bi se mogla ta misel vporabiti tudi za zgradbo .Narodnega Doma" v Trstu? Pri nas je .Narodni Dom" izvestno silno potreben, da bi se v njem spojilo raztreseno narodno življenje tržaško. In ta misel mogla bi se pri nas izvesti tim laglje, ko znamo, da bi bili nekateri imoviti rodoljubi drage volje pripravljeni posoditi denar za plemenito stvar, ki bi bila v tem slučaju dvoj-
nega, važnega pomena : z .Narodnim Domom" v Trstu zajamčilo bi se Tržaški« narodnim društvom središče in gojišče narodne zavesti, a zajedno bi svedočilo monumentalno poslopje našim potomcem in soleželanora o požrtvovalnosti Slovencev za narod, doin in cesarja.
Novo sodnijsko poslopje v Gorici. Mini-sterstvo je baje že sklenilo zgraditi v Uorioi novo poslopje za okrožno in okrajno sodišče.
Razpisana zdravniška služba. V Miljah razpisana je služba občinskega zdravnika. Plača je looo gld., odškodnina za vožnjo 200 gold, na leto. Raznu tega donaša ta služba še drugih dohodkov. — Prošnje do 15. aprila t. 1.
Razpisana služba društvenega sluge (podvornika). .Čitaonica" v Pulju razpisala je natečaj za društvenega podvornika, ka teri natečaj objavljamo v današnji številki med oglasi. Z ozirom na ta natečaj opozarjamo na razne koristi, ki so spojene s po-dvoriško službo v Puljskej .čitaonici". Po-dvorik more poleg gostilne (v društvenih prostorih) imeti tudi kuhinjo in sicer oboje na svoj lasten račun, ali pa, kakor se dogovori z društvenim odborom. Priporočamo zatorej našim ljudem, ki so sposobni za tako službo, da se oglasijo do določenega roka.
Iz Vrem nam poročajo: Minole dni imeli smo tukaj občinske volitve. Vršile so se sicer mirneje nego druga leta, vendar tudi letos ni manjkalo strankarstva. In marsikdo, kije menil, da ima oKšinski stol že v žepu. ostal je na cedilu, pred vsemi pa naš stari Menjam in.
Dne 14. t. m. pa je bil izvoljen županom gospod Leopold D e k I e v a z vsemi glasovi, izvzemši jednega samega. Naš novi župan je sicer še mlad, vendar je mož, ki bode umel vršiti poverjeno mu nalogo, t) tem vatn priča že izid volitve. Omeniti mi je treba, da je bil jedini protivni glas od jednega najboljših prijateljev županovih ; to kaže, koliko se smemo zanašati na svoje prijatelje! Žal pa nam je vsem, da se je gosp. Janko Dekleva odpovedal vsemu in da se ni dal voliti niti v odbor. Kajti to je mož, ki je vnet dušo in telesom za korist občine.
Pevsko društvo .Kolo" ima svoje vaje jutri dne 17. ob 2. uri popoludne v izobraževalnem društvu Via Donota št. 1 II. nadstr. Vabljeni se vsi člani.
Ogenj. Predvčerajšnjem popoludne poklicali so gasilce v ulico Molino a vento. Tam je gorelo v nekem magazinu, v katerem stanuje 40letna branjevka Helena Knez, zajedno s svojimi 5 psi iu 2 mačkama. Vnela se jo mrva, ki je raztresena po podu „stanovanja* iu ogenj se je že lotil neštevilnih škrinj, cunj in druge umazane prtljage, s katero je natlačena dotična luknja. Nevarnost je bila velika za vse poslopje, kajti skoraj je bil že pregorel strop, ko so prihiteli gasilci. Pometali so že vso gnusno ropotijo z živalimi vred na ulico. Okolo (i. ure zvečer bil je ogenj pogašen. Pri tem požaru prginila je v veliko žalost Kneževe — jedna mačka. Škoda ui izdatna, dasi trdi Helena Knez, da jo je oškodoval ogenj za 200 gld. Poveljnik gasilcev in polic, nadzornik Forbrich prijavila sta stvar magistratu, da izseli Heleno Knez iz nečistega „stanovanja", katero je pravo ognjišče gnjusobe in smradu, na čemer trpi zdravstveno stanovanje, sosednjih prebivalcev.
Nezgoda na ulici. Predsinočnjein okolo 8. ure vračal se je 63letui kavarniški kuhar Andrej Vekjet, stanujoč v ulici delta Tesa hšt. 425 domov. Ko je polagoma korakal po ulici Sette Fontane, pridrvil je iz neke veže deček in se po naključju zaletel v starca. Poslednji je padel, a vstati ni mogel več. Priskočili so nekateri mimoidoči ljudje njemu v pomoč, toda siromak ječal je od bolesti. Dva stražarja odnesla sta ga k bližnjemu polic, nadzornistvu, kamor je prihitel zdravnik z zdravniške postaje. Le-ta je konstatoval, da si je starec o padu zlomil desno nogo. Ukazal je odpeljati ponesrečenega v bolnišnico.
Sodnijsko. Včeraj je dobil pred tukajšnjim deželnem sodiščem 48letui bivši občinski stražar v Gorici, Josip Felizian, iz Trsta, zaradi tatvine 2 meseca ječe. Felizian je dne 27. jauuvarja t. 1. zjutraj iz omarja, stoječega na hodniku tukajšnega inagistrat-nega poslopja, ukradel zimsko suknjo, last magistratnega sluge Ivana Brandolina. — 37letni Ivan Laurica, bivši mizarski pomočnik in potem trgovski iztirjalee, dobil je zaradi poneverjanja 4 mesece ječe. Poneveril
je svojemu gospodarju, trgovcu E. Rressanu, 57 gld. v gotovem denarju in vporabil zase znesek 5 t gld. 7<( nvč., katerega je skupil z,v poverjeno iuu blago. — 311etni kmet Josip Markuža iz Volčjega grada pri Komnu je obsojen zaradi težkega telesnega poškodovanja na <i mesecev ječe. Na novega leta dan spri se je Markuža v Milaničevi gostilni v domači vasi s kmetom Ivanom št.»lt'o. Zmerjala sta drug drugega, kolikor sta motila, Stolfa pa je imel menda se boljši i<*zik od svojega nasprotnika. Ko je štolfa odšel i/, gostilne, tekel je Markuža za njim iu mu vrgel velik kamen vglavo.
Policijsko. Minolo noč so prijeli stražarji v ulici della Pesa 43letno brezposelno deklo Marijo C. iz Sežane. Odvedli so jo v zapor, kjer jo bila že izgnana iz Trsta. — 6<detni težak Ivan G. iz Trsta je minolo noč pijan razgrajal v neki gostilni v ulici S. Caterina ter zlobno razbil šipo. Stražarji odpeljali so ga s seboj. — Tridesetletni brezposelni trgovski pomočnik, prav za prav bivši javni postrešček Josip \Veber prijavil se je včeraj pri polic, ravnateljstvu, priznavajoč, da je dne i>9. dec. m. I. poneveril lastnici tobakarne na trgu dei Negozianti svoto 15o gl. 90fič., katero mu je bila izročila dotična lastnica, da nakupi tobaka in smodk. NVeber je bil z denarjem ušel baje v Milan „iskat si službo", ko pa je zapravil novce, vrnil se je v Trst in se prijavil sam. Pridržali so ga v zaporu.
.Slovanski Svet", II. št. od 10. t. m., ima naslednjo vsebi.io : Finančno gospodarstvo na slovanskem jugu. — Varšava v Pe-trogradu! — Pesmi: Zakaj si dal mi, Hog, da vidim; Itnin>unj .tonu. — Literarna pisma. (VI.) — Ruske drobtinice. — Ogled po slovanskem svetu. — Književnost.
»Slovanski Svet" se prodaja v Trstu po 8 kr. v : Internationales Zeitungs - Bureatt ter po tabakarnah, kakor „Edinost".
Književnost.
O „knjižnici za mladino" smo že govorili v našem listu, ocenivši I. zvezek povest: .Dva brata" in »Milosrčna Zorana". A zdaj leži pred umni že II. zvezek tega istega pisatelja. Obsega pa povest s sledečim naslovom: .Veselje in žalost". Povest za dečke v dobi 12—14 leta. Nemški spisal F ran z Fritsch. Z dovoljenjem gospoda pisatelja in založarne njegovih spisov prosto poslovenil Janko L e b nn nadučitelj v Begunjah nad Cerknico; knjiga obsega lil stranij.
Glasilo .Zaveze, slov. učiteljskih društev1 .Popotnik", piše v svoji zadnji številki ined drugim sledeče:
, Knjižnica za mladinu" — to je podjetje, katero se je porodilo neposredno iz slovenskega učiteljstva, kajti oživila ga je naša „Zaveza". Pred nami leži že 2 zvezek. Prvi zvezek obsega dve lepi povesti: „Dva brata" in „Milosrčna Zorana"; drugi pa izborno Frischevo povest, po nemškem izvirniku prosto poslovenjeno: »Veselje iu žalost", Oba zvezka sta tako po vsebini kakor po zunanjosti tako lepa, da se po petjetje z ozirom na redko nizko ceno (cena naročnikom za 12 snopičev 1 gld. 80 kr. posamezni zvezki 20 kr.) lahko meri z vsakim sličnim podjetjem večjih narodov. In vkljub temu toži založnik, da so dohodki doslej še jako revni". . .
Toda oglejmo si II. zvezek ter ocenimo ga, kakor smo to storili s I. zvezkom.
V „Predgovoru* najpreje prelagatelj g. .1 a n ko Le b a u povdarja vrline prisatelja g. E rise h a*), kateri iuu je dovolil, da sme njegove mladinske spise prevesti v slovenščino. Gosp. Janko Leban imenuje Kri-scha .jednega najnadarjeniših pisateljev za mladino v Avstriji". — Oglejmo si njegovo povest. Frisch jo je naslovil „In Glilck und Leid", a .ranko Leban jo imenuje „Veselje in žalost".
Povest nam slika prijateljstvo dveh mla-deničev. Oba se krepko podpirata v jdneh bridke žalosti in potrebe. A n t o n Gornik je priden, delaven, stremeč za svojim ciljem, da-si ubog. Po trdih bojih z nemilo mu usodo res doseže svoj cilj: postane samostojen mož, vlastnik tovarne, kateri posveti vse svoje telesne iu dušne moči. I v a n H I a g i č, Gornikov prijatelj, pa je sin bogatih starišev. On ne ve ceniti veljave dela. Lasi ga prijatelj Gornik opominja, vendar živi razkošno, resnega dela mu ui mar. Zaradi tega se pri-
*) F r i a c h, purujun v Celovcu I. 1855, npi*al j« doslej in "JO snoplfev za mladino. On je zd..j ra»-rutelj meščansko šolo v Mariboru na Slirskom ter urednik „Oeiterr. Seliulbota". Frisch »i ju pridobil lupo ime tudi nn pediigogISkcm polju.
Opomba oceuj.
jateljstvo med obema mladenčima ohladi za nekaj let. Blagič izgubi bez vestnost i n^njača Kovača vse svoje premoženje. Zategadelj mora gledati na to, kjer lii odslej našel kaj zaslužka. Vedno potovanje po svetu mora opustiti, hoti ali nehoti. Oledati mora na to, da se Korenito poboljša. V ovojem nekdanjem piijatelju Gorniku najde rešitelja, pomočnika. Spravita se ter oba delujeta odslej skupno v tovarni. Veselita se in žalujeta, trpita skupaj. Nji j no iskreno prijateljstvo ju bodsi, da premagujeta velike nadloge. Toda os..da ju hudo preganja. Gornikova tovarna pogori in tovarnar umre na pogorišču. Blažič pa v glavno mesto, kjer živi nekaj časa v velikem uboštvit. Nadloge ga naposledlek reši •I u r i j M a š e k. oskrbnik grofa Borovniškega, katerega je svoj čas Ivan Blagič kot sina revnih starišev na svoje stroške dal izučiti, in to na priporočilo Ijadskegp. učitelja gosp. Valentina Jadnika.
To je suho okostje prekrasne povesti, ki tako verno riše slike iz življenja, da jo bodo z veseljem brali mladi iu stari. Posebno ki as no so opisane štiri osobe: Ivan Hlagič, pravi prototip lahkomiselnega mladega bogataša : Anton Gornik zgled pravega delavnega moža ; učitelj Valentin Jadnik, učitelj po volji .božji iu naroda", a njegov varovalne .linij Mašek kot uzor hvaležnega človeka! Kar l>i imeli očitati povesti, je to, da sejna in zdi, dadoba prijatelja, Gornika iu Blagiča le preveč preganja umrla usoda; toda konec povesti izvestno zadovolji vse. Jezik je lep; da tu pa tam naletimo na kako majhno tiskovno ali morebiti peresno ribico, tega ne smemo zameriti nikomur, ne izdavatelju, ne prelagatelju. Saj se to dogaja prerado še tam, kjer oba skupaj živita, nikar še v tem slučaju, ko je'eu živi na Primorskem drugi na Kranjskem!
Slovenski stariši! Podpirajte „knjUnicn ;a mladino" ! Ona je velikansk.-ga pomena za odgojo naše mladine, naše nadel Na-ročuje se pri g. Andreju G a br srku, uredil ku v Gorici.
Najnovejše vesti.
Dunaj 1*1. (Poslanska zbornica.) Finančni minister je predložil dodatno predlogo k proračunu, zalitevajočo 2 milijona gld. za podporne doklade državnim uradnikom najnižih treh plačilnih razredov iu učiteljem; nadalje svoto 950.000 gld. za izredne podpore drugim državnim služabnikom.
Dunaj Hi. V včerajšnjem občnem zboru dolnjeavstiijskega obrtnega društva izjavil je društveni predsednik baron Czedik, daje oblaščen sporočiti, da vlada pri-pozna potrebo dosedanjih potakov ter da se bode vlada o vravnanju valute obzirala ua to potrebo, uvedši mendu jednakoveljavni nov denar.
Pariz Predsednik Faure vsprejel je danes popolud. v svečano avdijencijo velikega kneza Aleksija, kateri seje tu vstavil na popotovanju, o prihodu velikega kneza in o njegovem od-potovanju skazali so mu vojaško počast.
Biarrltz 1.*». Kralj Aleksander srbski odpotoval je v Pariz. Kralj ostane tam 15--«1 ilnij. Prihodnji petek dospe kralj Aleksander že zopet v Beligrad.
Trgovinske briojnvko.
Bcdlmpoita, PSonlea ipoitilad ll f):i r. M. Pi«nien zk joaeii lsiCi 7.20 do 7.al Oren up«, mlad (I.Utl B.3N IU ta apomlud i 8U 5iM(. Koru/a ■r.a niiij'juni 't'3S (i t t.
1'MMiiea m.vii od 78 kil. f. <H»6—7'—, od 7S kil. f. 7 - 7 06, 0.1 sO kil. f. 7 05—7 10. od 81 kil. r. 7-10 : i;.....i gfl kil. for 7 r.- -710.
le.''m 101 ti (i I 8 20 i prosu 7'20—-7'80. pNonien: Trg jako živahen v»o runo rimtoer, pionira zopet za 10 nr\, ur.is za 5, t>. 10 nvr , V ramo: lopo.
Pra^u. Nnraliriirani sladkor /nnim« f. 12 30 iiinj l'J'4'i1 j, nova letina 12.75.1 , , dražoj*.
1'ntiTU. Cnntrifiiiful iioti, po.itarljau v Tint in m rarnio vrtni, odpoAiljater priir.ij I. 2H.21 241 Mnrc
Avg.f. 2'J..">0--Coneiuvi za tn irr-april 2J.BO
—. Četvorni za iiurr 30 75. V glavah (»o.lih) zu ni »i c 30 75
Havre. If a v a Sant.m i avi.ra^rt mar* 93.25 za juli IU 25.
Ha mburg. Santo* i{uo.I averag« /n mar* 77.7S maj 7ii'50 *ept*-mlntr 7ti'—.
Dunnjika borza le marca 1MB
dan*« vi*nmj
Državni • l•» 1 v papirju .... 1.01.60 101.(55 „ „ t nrubru . . . . 101 HO 101.Ho Avitrljnlia renin v zlitin , . , lii.VIO 125.10 „ v kronali . , . ]01 1*1 101.10
Kreditne itkoija.......:i!H (o	-
London 10 l.»t........123 85 123 45
Napoleoni......... ft.77 9-77
20 mark ........ 12.0« 12.0«
100 italj. lir........40.45 464»
Trine cene
(Cen« »e razumejo na debelo In a carino vred.)
Domači pridelki.
C«ni o.l for. <li> for.
Fiol: Koks........100 K. I«.
liandoloni..... „ ——.-
■vetlonidefi..... , 12.50 —.-
toiunorudofi .... „ —.— —,-
kanarček...... „ — —.-
bohinjski ..... „ 14.—
beli veliki.....
. mali......
lalrni, dolgi . . . .
„ "krogli . . . . mešani hrvatski . . . , štajerski . . Kaalo fino Štajersko ....
Ječmen It. 10". . . . . . . , ».......
p
Zal]« kranjsko.......
Repa........
Kraispir, Itajuraki . . •
Press kranjskf.......
Leia,kranjrt!..i......
Špeh ogorski.......
Mas' odrska.......
Ka-ra Miiccn .......
Ojlon l*l»nt. tili« . •
. Perl.....
Java Malang . . . .
Portoriceo......
Guatemala.....
Man Doming t . . . , Halabar 1'lant. . . . .
„ nalive, . . . I.aguovr.i 1'luut. . . .
„ nalive. . . . Santo. najlinijl , . . , areilnjn fini . .
srednji . . . . , ordinar . , , .
Kin oprani.....
» 'jlinij i.....
„ »r -dtlji.....
•Jladkcr <'cutrifugnl 1. »r-i ■
CiMlraSSO.....
v glavah . . , . .
razkosani.....
Kit Italijamki lini . . . .
„	»rcilnji , . .
Japan lini AAA . .
trodnji.....
Ituugoon fxtra.....
I......
II. . . • . . 1'ctreleJ tu«ki v sodili , . , v zabojih <>t| Olje iialijrfh-ko najllneji 1 '>■» • , srednjefino bombažno, nmorik. . . dulmiiiiiiikn......
Limon' Meslnski , . . . Pomannii „ . ... , Mar.cLlJni Daliinitiiinki . . ,
Mari......
f lr.joll..........
Rsi'.ćl Dalmatinski.....
Pulješki ......
i;.;tkVI i'ulješke .....
, Orške v vencih . ,
T. Unino ........
V.ur.pirli.........
Cib.be.........
PoIano7ke a red njo velikosti i „ Toliko . ... Ji
„ malo.....i
Sl&nlki v velikih Hodili . .
I H I« 13 —
8.75 99 -
10. 11.— lil — 7.-4.50 ».ko 12 — 49,— »4. IVO 188. - -
11,-
H.7a ftti. -»7 5 10
11 25
IS,-7.nO 4.75
r.o. 56 — 192,-184. -191,—
151. - 160. _
170.- 172 —
.	152 —
.	148. -
„	145.
r	131.
I 150.-. 144. I O K. 28.50 89.75 31.25 30.75 100 K. I It.50 18.50 10.50 B l&.tft 13 — B 12.50 * 9 — IM.25 5.80 64. -55,-34.--33.-4.-4. -66.-70.—
154 -
145.— 14«. -i38,—
162.— 145.
29.	-
30.	--31.75 30.— 20-18.75
89 kil ■ 100 K'
Kn boj
100 K.
57,-37
34.-5.-5 -<18 — 72.
9.50
15.25
30. -
27.—
28,-41 —
15.50 40. -
28.-»4.—
42.—
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka. Vzbudivša se se kupčija v minolem tednu trajala je le malo časa; zopet imamo že navadno mlač-nost. Ker so se žita nekuliko pocenila, uzbudili so se razni kupci in nakupovali, kljubu temu, da so cene moki ostale povišane za okolo 40 nč. na kvintnl. Vsled tega je današnje poročilo ste!6 suhoparno, iu niti ne znamo, da-li so se sklenile važnejše kupčijo.
„Ecoiiomo" ima te-le cene: Št. n 1'. 13; št. 1 f 12.50 ; št. it f. 12.: št.. 3 t' 11.75 ; it.4f. 11.951 št- pO 5 1'. 11 : št. ti | IO.865 št. 7 f. 9.- iu št. 8 f. 8.- kvintnl.
Otrobi. (Vne naraščajo stalno, toda kupčija je omejena, ker primanjkuje blnga. „Eeouoniov* izdelek prodajal se je iz druge roke po for. 4 40 do 4.50; izdelek mlina „Miililer čc Iiiii-ker* po f. 5, „Stuki'-jev po r. 5.10 do 5.20; „Seaglia* A T od i'. 5 20
I do 5.25 in podrobne levantinske marki! po f. 3.75 do 4.20, kakor je bila že vrst. „Kco-nomo" zahteva za svoj izdelek for. 5 proti oddaji od maja meseca dalje. — Tržišče se je zaključilo jako stalno.
Drobni otrobi. ('ene rastejo. Za levantinske zahtevajo f. 385 do 4; „Kco-nomo" zahteva for. 4 25 za kvintal 7. vrečo vred.
Goved. Od 7. do 13 t. m. prodalo seje v Trstu 332 volov iu 94 krav klavne živine in sicer 106 volov iz Kranjske, 118 iz Hrvat., 12 iz Istre, 53 i/ D.dni., 14 iz Furlanske — iz H osne in 29 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. Bu.— do 51.—; voli iz Hrvatski! po 1.45.— do 46. - ; iz Istre po f 48,— do 49.—; izDalm. po f. 45.-46.— iz Furlanske po f. 49.— do 50.—, iu iz Bosne [to f. —.— do —.— iu domači po f. 50.— do 51 — ; domače krave po f. 47.— do 48 — iu krave iz okolice [to f. 46 — do 46.50 in krave iz Hrvatske po f. 45.—4't kvintal initve vage.
Seno in »lama Seno l. vrste prodajalo se je v tem tednu po t'. 5.—, II vr. po f 3.so slama 1. vr. po t. 3.90. in II. vr. po f. 3,— kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokofti Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 31) kg. po tsO do 88 nvč., v part. od 30 do 50 kg. po 84 do 8U nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po 98 nč. do f. 1.— in v part. od 30 do 50 kg. po 96 do 98 uovč. kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.06 do 1.10 kilogram.
J a j ca na debelo po f. 3.— do 3.30 sto komadov.
Kokoši po f 1.20 do 1.50 komad, piščeta po f. 1.60 do f. 1.80 par.
Krompir, navadni, na debelo po 5.— do 5.20 kvintal.	„R. M."
Koncipijenta
zmožnega uradovati v slovenskem, nemškem in italijanskem jezikn
16če
odvetnik Dr. Gustav Cregarin
v Trstu
via del Moli no piccofo Utev. 3.
Plai'a po dogovoru. — Ponudbe na gornji naslov. — Vstopi se lahko takoj.
Prednost imajo oni, ki imajo doktorat.
Razpisan je
Natječaj
za službu pouvornika u družtvu »Čitaonica* u Puli.
Glavni uvjeti jesu:
1.	Narodnost hrvatska iliti slovenska
2.	Dititro ćudoredno ponašanje.
3.	Sposobnost /h Mnijenje gostione.
Za ostalo dužuo.Mi i prava vidi po-ebnii viest 11 današnjem lista.
Molbe imaju se poduesti najkasnije do d 1114 25. inarča 1895.
Pula 14. marča 1895	OIiBOR.
Slovani!
Udano podpisani javljam, da sem o,I pri danes v soboto dne 16. t. m. svojo krčmo v uliti Sv. Ivan št. 10 (vin S. fiiovani — novim Sv. Antonom). Točil bodem trna istrska vina najbolje vrste po 36 nvč. 1, na dom od 2 1. naprej po 82 nvč. 1, belo vipavsko po -10 nvč. 1., Kfi'lmjevo pivo v steklenicah, po letu v sodčkih po 20 nč. 1. 1'iipravljena bodem iincl različna izborna jeilil.t.
Imam oddcljeno sobo, pripravno za veče družbe, za seje i. t. d.
Narodnjakom znana moja preteklost jamči, da bode moja krčma prava n a r o d n a krtina Pričakujem da tržaški in zunanji Slovani podpirajo moje podjetje. Ob enem zahvaljujem iskreno obiskovalce dosedanje inoje krčme „A 11 a Crocc ili Milta", ter $t vsem tem kakor sploh vsemu slavnemu občinstvu priporočam t nova za mnogobrojni obisk v novem prostoru.	Hvaležno udani
FRAN Kit A VOS, krčmar.
rojačnica za možke,
za možice in ženske
A. ŠČUKA
Via Farneto TRST, šl 34,1 nadst
p iporoča za vsakovrstna dota krojaške obrti za moike obleke, kakor tudi za izdelovanje p: ri In za možke in ženske
Delo izvrši natančno po mori iu ceno,
M SćiSč? njggm ^^'^l'1 ^^P^ ^^^ ^^'^ ^^f,iI |
I	ltohroziiunu gostilna
I ANTONA VODOPIVCA
gj	(po domače -pri Prvačkovcu")
v Trstu,
ulloa Botitarlo it. 12
§j	toči kolikor v gostilni, tolik"!' pri vesnlicnh v
H	Hokol.ski toloviulnipi, vedno le pristna vipavika,
g	Pr /nčka ln kraika ba'a tn črna vina. —
pj	Sladki riesling v Bioklenlculi, in modro f<an-
P	kinjo, vnuk« steklonli-a drži 1 lit r in velju
&	00 novć.— Postrežba je pnit<>ii«i, cena zmnrna.
Is]	Kuhinja je iiru^krhljcna h točnimi, toplimi in
L51	mrzlimi jedili.
-	1'rifioroča so rojakom v Trstu in z 1I1 ž.lu
isi	Ivči riuo tudi (Iruiiitiim 4 urč mitje, 1 i tko ne ml vzame nujountj "> litrov. ^
ij| ojsag pijo [dg (ocias osicjs atijaia asss c!s sai sjiidlfiasissli
„Tržaška posojilnica iu hranilnica"
iregislrovana zadruga 2 omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo št. t. 1. nadstropje
I111 j o puHujiln na munj't'0 in intabularij • proti O'/. obri'»tiin, na zastavo niočk iti vroduontili pnpirj-r pn proiiS',",, obruatlm. Oil hniniluib ulojj plačuje po 4"/, obrontl. Uradni ditiivi so : Vnuki ilun od 9. d<> 12. uro ilopolmln iti od 3. i4!! 5. popoluilnu, sovimIh izvzuruSi liuiloljo in prazniki-. Izplačuje ho \>nki ponedeljek o«l II. <lo 12. uro dopoludue, in viski tolrtek '»I 8. do 4. ur« poualudna.
0	lav n i ilolfži veljajo po 200 kron Zadružni <lul»ii -e lahko plučuj jo v mcučnib obrokih po 1 gld. tur
zmi-a v«akl dulož 10 gld.	ia«—
01
Nič več kašlja!
It a I /, a m s k I p e t o r h 1 • k i p r a li
ozdravi Vbiik kalulj, plučiu in br-mbijiilnl kntar, dobiva bu v ollikovani lokarnl
PRftXMi\HER „Ri dne Mori" Trst, veiiki trg.
Poštno poiiljatvo izvrtujoj ) ho neotporna.
Bratje Ribarit SSl^SIf-tS:
zaloge v Tr-.tu: Vi n lltndttrf* mt. t, Pfnzza fhtla Valle t, via Marfonnina 2, Ifuzzetta ('ortldiuoH 2, z aliodom tudi r ttlirl Tbrrente
P> najnižjih oenah. Osflj« I. kakovosti kiirlionina, kok, drva ni m.»tre itd. Naročbe -.c npre-inljejo tudi z dopisnico
Podpirani je ku[iil „en blooh" o t «te-<*:.jne n.iisp trgovino
M. MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
t ■ r niununia p, n i.'ičinitvu, dtt doč m jo tleril potrebno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dosedanjo blago po
najnižji ruzprodajaliii ceni.
Pi Sporočajoč se slav. *!oven.k«inu občinatv« ia mnogobrojno oblikovanje, bu.eži
Josip Rcbcch,
Teodor Slabanja
srebar V GORICI <6drz) ulica Morelli 17
so priporoča proč. duhovščini za napravo ce-kvenih po^od in ori dij iz pintena »rebra, nlpuka in medenine, kot : moil-Stranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jiii v ognju poarebrim in pozlatim.
Da si zuuiurujii tudi menj premožne crkve i misliti razno crkveno stvari, se bodo po želji preča Rti tih p. n. guspodov naročnikov p i u v ti godni plačilni pogoji stavili.
lliiatmvHm cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poitnine franko !	li-24
,2 J
Palice z godbo sa sprehod,
Klugiuiint jialifa z gumbom \z kovine, na katero lahko vsakdo tukaj uvlro nujl-ple melodij«.
NOVOST! Lopo za sviranje v sobi in pri Izlotih, Koma t »luno le ti gld. po postnem povzetju ali ia Kotov, nuproj poHlnnl ileimr. Vsprejm« so pustne ma-ko za plačilo Okirber(j. DUsseldorf a Rein
„Tržaška Hranilnica"
(Co8sa d i Hisparmio Trkslina) Sprejemne denarne uloge v bankov-
cili od ftO nč. do vsiicogii znesku vsak dan v todnu ni7.1111 praznikov, in to od U—12. uru opoludn«. Ob nedeljah pa od 10 — 12. ure opoludno. Obr sti na
knjižico...........3
Plačuje vsak dan od U - 12. uro npoludn«. Zni'j-ko do 100 gld. prurej, preko 100 do 100 1 moru so odpovoduti S dni in ZllOHk o preko 1000 gld pu d dni. K*komptuJe menjlre domioilirane na
tržaikcin trgu po.......3'/»°'«
i>u drž. papirje avstro-ogersko
do lOnO k Id po........4"/.
Višjo zneske od 1000 do 5i 00 gld. po 5'/, /, Daje denar proti vkujižonju na posesti v Trstu. Obre.ti po dog ivoru	2 94
T r m t, dno ft. maja 1804.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko,
Kraljovski belgijski poštni parobrod »RED STEAHN L1NIE" iz Antverpena direktno v
Nev M Sl Phiiadelfljo
koncesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Nu vpnifnaja odgovarja točno : kou-cesijonovani zaslop 50 — 1
„Red Stur Linie"
»a Dunaju, IV WeyringorgiiHS« 17 ali pri
Josip-ti Strasser-11
Stadt - Burofiu & cotuiuorcielor C o renpon-diut dor k. k. Ousterr. 8taarsbahne-i in
Innsbruck.
■
rKupuj pri kov ču in ne pri kovačetu!"
p. u vi s ari pri g tvor.
To viilja po vs. j pravloi za moj zavod, kujti I' taki velika kupčija, kaknr&na j» moja, imn zbok gotovoga plačuvanja velikanskih množin blagu, in druu'ih predn iti, een« stroške, kar mora biti slednjič v korist k ip ivab-u samemu.
Krmni nzoici zasebnim odjemalcem srntis in frank«. — Hognte zbirke nzorcer, kakor šo nikoli, za krojač« u -frankovan«.
Snovij asa, obleke.
Peruvlen n dn^kin^ za velečastito duhovščino, prAilpiiime snovij /.a uniforma c. k. uradnikov, t ,di za veterane, jamice, telovadce, livreje, sukno za biljard in igralne mise, preproge za vozove, loden. Velika taloga Štajerskega, koroškega, tirolskega lodna za gospode in gospe po izvornih tovarniških cenah r tako veliki izheri kakor takih no more imuti niti dvajsetera konkurenciju, Največa izber 1« finega trajnega *ukna v najmodernejših 1 arvah za gospe. Snknn ki se dajo prati, potni ogrtači od gld, 4 do 14 itd,, potem tudi potrebščine aa krojače (kuk ir podstavo za rokave, gumbi, iiranke, Kiikunec itd.)
Ceno, primerno, poftteno, trajno, čisto
volneno mi k n eno l>lag» in na dober kup cunje, katere veljajo komaj odškodnino za kro-jač«, priporoča
Iv« St i k arofaky,
BRNO Mai.chMtor),
Največa zalogu tovarniškega sukna v vrednosti '/, milijona goldinarjev. — Pošilja M I« po poštnem povzetju !
Svarilo! A::«utje iu krošnjnrji ponujajo nedorutno svoje tilngo pod znamko „Stikarof-»koga bliifo-. Da zabranim varanje p. n odjemalcev, naznanjam, da takim ljudem a« pro* diijam blaga pod nobenim pogojem. (24)
Riunione Adriatica di Sicurta
2 4 2
v 'C'fMtll.
/.Kvaruje proti požarom, prevozil po suhem, rokah in na morju, proti toči, na živenje T V»ih kombinac ijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892
(llavnioa društva	gld. 4,000.000 —
1'rumljna roserva zavarovanja
na živijonjo	B 13,32« 34699
1'romijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,8:12.248 22
1'romtjna resarvn ziiv.irovanja	,
blaga pri pruvažanfu	49.465.07
Itogorva na razpolaganje	„ 500,000' —
Itesorva /uvarovniija proti p^o-
mlnjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Keso rva zavarovanja proti |ire-
minjanjn kurzov,bilanca (B) - 243.331 83 Rezerva »peeijalnih dobičkov
zavarovanja na življonjo „	50t).000 -
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.184 8«
Urad ravnateljstva : Vin Valdlrivo, br.t (v lastnej hiš).
FIJLUALKA
c. li jriT. m\i MitKi zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci r« vplačila.
V vredn. papirjih nn	V napoleonlh a«
(-dnevni odkar 2'/,% flO-dnevnl odkaz 2'/, 3- . 8»/,°/. 3-mosočni , V/*;n
n t	»•/.	8- .	, 2'/,•/
Za pisma, katera ie morajo izplačati v sedanjih bankovcih av<tr. volj., stopijo nova obrestne takso v krepost t dnem 4. febrnvarj«, 8. febru-vurja in odnosa o 2. marca t. 1. po dotičuih ob javah.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2" 0 na vsako .voto
V	napoleonlh brez obresti
Nakaznice
ia Duuaj, Prago, f'ešto, llrno, l.vov, Tropavo, Kok« kakor za Zagreb, A rad, Hielitz, Gablonz, Gradec Herman nt ml t. lnomost (Celovec, Ljubljana, Line Olorauc, Hoicheuberg, H miz in 8olnograd, b r o z troškov.
Kupu in iti prodaja
vrodnoKtij, diviz, kakor tudi vnovčenj« kupouoi J4 22 pri odbitku 1°/00 provizije.
Predujmi.
Sprejemajo so vsakovrstna vplačila po<!
ugodnimi pogoji. Na |nmoevne listino pogoji po dogovoru 7 odprtjem krodita v Londonu ali l'aiizu, Berlinu ali » drugih mestih — provizija po pt. godbi.
Na vrednoatl oin-osti po pogodbi.
Vložki v polirano.
prejemajo s« v polirano vrednostni papirji, zla ili srebrni denar, inozemski bankovci itd — p>-pogodbi.
Naša blagajna izplačuje nakaznico narodno banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnom cursu.
Trst, 31. jannvrja 1894.	2 24
Aite & Zadnik - Trst
via Nuova, na voglu via S. Lazzaro,
javljata »lavnemu občinstvu v Trstu, okolici in po deželi, da sta odprla svojo prodajalnico z maiiilakturniin blagom. V zalogi nahaja sk povsem na,iuovejSe bln^o, toliko za ženske, kolikor za možke in deco. Veliki izbor platna, bomba-ževin«, perila robcev, kolikor platnenih toliko tudi volnenih in svilnatih po najnovejši modi. Velika zaloga vseli potrebščin za šiviljo ili krojoče V zalogi nahajajo so vsakovrstni trakovi v raznih barvah in velikostih. Dobivajo se tudi trakovi slovenskih barv za slovenska društva v raznih merah in širokostih.
Posebno se priporočata če. gg. učiteljicam v mestu in na deželi za vse po- | trebščine šolskih ročnih del.	[
I PST Uzorzi se pošiljajo na zahtevo franko.
ion

Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.