1. řSttíV. Novo mesto 1. januarja 11)05. 63 Ik.il. IctniK DOLENJSKE NOÏIC E iaaajiij^ 1. in 15. meseca. Cena jim jft s poStnino \rci za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Ncmćijo, Hosntt i)i druge evropske tíríave zaaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, narofnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meslu. Srečno novo leto! Današnji list poslali smo tudi se vsem tistim na-ro£nikom, kateri »o za preteklo leto 1 904 z na-roćiiiiio zaostali. — Nadaljne številke pošiljali pa bo-demo le vsem onim, kateri so za leto 1904 svojo dolžnost storili, ali pa so nam vsaj naznanili, da bodo zaostanek v kratkem vposlali, ter seveda vsem onim, ki 80 nam naročnino že za 1. 1905 naprej poslal). Nekaterim smo poslali list na ogled. Kdor ne želi dobivati liííta nadalje, naj nam takoj prvo številko vrne. Sploli pa prosimo prav vljudno, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki in pridobé se novili. Naročnina liatii ostane 2 kroni na leto. „Dolenjske Novice" nastopajo 21. leto svojejfa obstanka. Gotovo Častno število, s katerim se more ponašati le malo naših listov. Imamo še več vrlih naročnikov, kateri so nam ostali zvesti skozi 21 let. Prav tem izrekamo tem potom se posebno priznanje in zalivalo, — Da bode list tem bolj mikaven in razno-liČen, izražamo nujno prošnjo, naj bi se od vseli do-lenjskili krajev ofjlasili dopisniki, ter nam poročali o marsičem zanimivem, kar se godi v naši lepi Dolenjski. Uredništvo se hoče tudi zanaprej kar ae dil pošteno potruditi, da bode svoje naročnike in bravcc vsestransko zndovoljilo, A prosimo pomoči; veČ očij veČ vidi, več rok več vzdigne. Posebno našim dragim Dolenjcem naj velja: Naročite fe mnogoštevilno pred vsem na svoj domaČi 1 i Rt : „Dolenjske Novice" ! Gospodarske stvuri. Bukev kot gozdno drevo. V sedanjem zimskem času obrnimo pozornost mišim gozdom, — Kakor vsak posestnik iz lastne skušnje ve, je gozd tisto gospodarsko imetje, ki pri najmanjšem trudu daje najobilnejse dohodke. Vsak si radi tega Želi imeti pri svojem posestvu obsežen gozd, v katerem naj bi prevladovale jelke, smreke, meeesni, tnatij so nui všeč listovei zlasti bukev in vendar ima ta za ííozdno gospodarstvo neprecenljivo vrednost, je pa tudi med našim listnatim drevjem najlxdj razširjena. Kakor znano zavzemajo pri nas n;t Kranjskim gozdi 442.309 ha (44'437f}) površja; 0(1 tL-li je Va listnatih gozdov in Vň jelovih. Od listovcev so najbolj razširjene bnkev, hrust, kostanj, manj pa javor, jesen, brest, lipa, jelša, topol, trepetlika, vrbu, breza i. t. d. Vsakoletni prirastek se proračunava pu 2 m'' na ha ali 88G.200 m® za vso kronovino in posekani les se porabi 40% za razne izdelke in 60 "/o za kurjavo. Kakšno vrednost zavzema tedaj bukev v listnatem gozdu in zakaj naj jo čislamo ter je ne smemo popolnoma iztrebiti? Od listnatega drevja najbolj razširjena je pri nas — kakor že omenjeno — bukev, katera je v svojatviii glede zemlje in svetlobe zelo podobna jelki, knjti tudi ona zahteva vlažno, preeej globoko zemljo in senco v mladosti, da ae dobro razvije. To kar bukev zemlji odvzame, ji obilno povrne in kakor vsako diun^» drevje zboljsa gozdni svet, ker se iz listja njenih^ košatih vej napravi posebno rodovitna črna prst. Že v mladosti globoko ukoreninjena napravi bukev v sklenjenih gozdih gladka, visoka debla in se hitro razvija. Njen les dá izvrstno kurivo in najbolje oglje. Za stavbe in drugo porabo pa nima potrebnih last-nostij, ker se zelo usnši in zopet napne, jako rad razkolje in zveži ter hitro zgnije. Vsled njegove teže 80 stroški za izvažanje večji kakor pri drugtin lesu in njegova porabnost je torej zelo omejena ter cena v naših krajih (v gozdih ) nizka. Zato skušajo dandanes bukev izpodriniti v prid drugemu dnigocenejstmu drevju, v prvi vrsti jelki in smreki, katera se v mešanih gozdih z njo prav dobro vjemata. Vendar bo mali posestnik v naših krajih bukev vedno spoštoval, ker mu ne dá le drv in dobro steljo, ki jo v sedanjih razmerah kmetijstva ne more pogrešati, ampak ker ista izpolouji' se drugo važnejšo nalogo. Bukev imenujejo namreč gozdarji „dojilko gozda", ker upliva «na na primešano igličnato in drugo listnato drevje na jako bliigo-dejen način. Kdo še ni videl, kako imenitno vspeva bujna hoja in smreka, posebno pa mecesen in hrast, ako rastejo ta drevesa pomeSana med bukovjem ! Če pa zasadimo ta gozdna drevesa sama, ne bodemo opazili istega veselja do rasti, kakor v družbi bukve. ('e tedaj nima bukev sama na sebi velike produktivne zmožnosti, vendar odtelita to napako ta njena dobra lastnost, ne gledé na to, da imajo taki mešani obstoji vsled bukve veliko večjo upornost proti raznim neugodnim vremenskim navalom ter je jih oltstanek vsled ^tega zagotovljen. Še bolj očividno se pokaže blagi upliv bukev v mešanem gozdu na nji prideljcno drevje pri mecesnu, ki je za nas najdragocenejše drevo. drevo doraste v zdrav in dragocen les le pod varstvom bukovega drevja, ker namreč bukev bolj počasi raste, ohrani raecesen v njeni sredini vedno prosto krono, do katere imata svetloba in zrak vedno prost pristop in zato se lahko drevo brez zadržka in veselo razvije tembolj, ker bukev zatira razširjenje raecesnu Škodljivih gliv. Iz tega sledi, pazno in gospodarsko oskrbujmo uase listnate gozde. Čislamo v njih bukev ne le zaradi porabnosti, ampak tudi za to, ker je ona varuhinja drugemu drevju. Zato si uravnajmo pravi cas sečnje in spravljanje lesa, prodajmo iz listnaťili gozdov le one bukve, ki so dorastle ali kjer so pregoate; izkoriščajmo lubje, krmo, stelje in gozdno sadje samo tam in v toliki meri, da gozdna rast ne trpi; upoštevajmo, da visoko z gozdnim drevjem zasajeni kraji ne trpé toliko po slani, toči, nalivih, vetrovih in viharjih. Za slepo ceno nikar ne prodajmo gozdnih pridelkov — tudi ne lesa za kurjavo — če tudi nimamo valed tega naravnost dohodkov, hvaležno nam ti posredno koristijo. Slednjič skrbimo za obnovitev izsekanih gozdnih parcel, tudi če bi nas gozdna postava k temu ne silila in zlasti mali posestniki naj delujejo na to, da bode njih gozdno imetje naraščalo in da bodo imeli vsaj lepe, doraščene bukove gozde. Sedaj vidimo prentaogo posekanega gozdnega sveta, ki nima vsled zanikraosti svojih lastnikov skoro nikake vrednosti. In če ne zasadimo take prostore z dragocenejšimi gozdnimi drevesi, pomagajmo vsaj bukvi, da se zamore razvijati. Tudi tako smo gozdu mnogo koristnega učinili, v tem obstoji velik pomen bukve, a i tw zamorejo dobri zgledi, naprednih gospodarjev najbolj ugodno uplivati in posredno na zboljšanje naših gozdov delovati. Obrtnikom rokodelcem. z nastopom novega leta si marljiv in podvzetett obrtnik napravi nekak proguram 21 prihodnost z nzirom na bilancii preteklegra leta. Kur mu je doniHalo dobiíka, isto obdrži in ziiatnii spopolni, kar mu je dilalo kvaro in škodo, pa opusti in se poprime za pnaknšnjo kake novotar je, ie tudi dvomi od začetka o nje uspehu, a dobra volja ga premaga, ker upa, da ne nul posreči, kar ae je mnogim drugim. Vesten in za obćni blagor svojih sodrugov vneti obrtnik pa ob koncu leta pjgleda tudi v javnost, kako stališče da je zavzemala obrtnija v minolem letu v javnem življenju. Ako primerja obrtni stan z drugimi stan^ivi, ni'tra pripoznati, da ie njegov stan zelo zaostal za dragimi, vsaj v naši deželi. Ne smem trditi, da je veliko bolje po drugih dfsželah, ker se celo na CdSkem, koder je dokaj razbita obrtnija in spojena v organizaciji (zadružništvu), se le z veliko težavo ubranjnje veleindustriji, Vkljiib temu ne smemo obupati, da ni nobene pomoći več za zboljšanje obrtnega stanu, niti ne gre rok križem držati, pa zanašati ae na delavnost drugih. Djlžnost vsakega obrtnika je, da se poprime vsake priložnosti, ki mu daje upanje, da zimore zboljšati obrtni stan. Neumestno se mi zdi, ako se kateri obrtnikov izgoyarja, da ni zmožen sodelovati za zboljšanje obrtnih razmer. Zopet dragi trdi, d-i nima Časa, tretji zopet, da se ne spodobi obrtniku vtikati se v politične obrtne zadeve, ker obrtnik naj bode nepristranski in naj ne dela proti nobenemu stinu. Takih izgovorov ao zmožni v prvi vrsti nerazsodni obrtniki, ki ne znajo ločiti, kaj je za in kaj je proti njim ! Ako lioĚeš biti molzna krava drugim stanovom, ki izrabljajo tvojo nerazsodnost v svojo korist, s tem škodnjes sam sebi in svojemu stanu. Političnih pravic si ti enako deležen kakor vsak drugi, ki so ti zato dane, da sam sebi in svojemu bližnjemu po poklicu svojega stann koristiš. Poskusi dragi moj, iskati pomoči pri drugih stanovih, da bí svoje politične pravice odstopili v korist obrtnemu atann, niti jed-nega ne dobiš, ker vsak, ki je zaveden teh pravic, se jih poslužuje v polni meri, le v avojo korist. — Pri tem je pa potreba skupnega nastopa vseli obrtnikov, da delujemo eden z» vse, in vsi za enega. Da ae pa zamore vresničiti naš namen, se imamo poslužiti vseh pripomočkov, kateri nam pomorejo doseči naš cil). Z nastopom novega leta napravimo si obrtniki program, po katerem delnjmo skupno za svoje interese. To pa zamo-remo storiti potom časopisja. Le žal, da nimamo na razpo-iagti obrtnega glasila, kar je pač žalpstno, da smo Slovenci v tem oziru tako daleč zaostali. Šestnajst tisoč je v naši deželi obrtnikov, pa nismo zmožni svojega glasila, to pa/^ dovolj označuje mlačnost naš'h obrtnikov. Navezani smo na druge zlasti gospodarske časopise. Za nas Dolenjce so najbolj pripravne naše Dolenjsko Novice, ki so večinoma gospodarsko glasilo za kmetski stan. Ker pa je obrtni stan s kmetskim v tesni zveii, bi bilo povsem umestno, da prinašajo naStr Novice med gospodarskimi Članki tudi obrtne novice in važne strokovne ocena. Uredništvo Did. Novic je drage volje ugodilo moji prošnji za obveščanje takih važn h spisov, ki so strokovnega značaja. Obljubilo se mi je pri tem tudi sodelovanje s socijalno-gospodarskimi članki. Ako slednji obrtnik stori svojo dolžnost, s tem, da ai naroči Dol. Novice in druge tovariše k temu spodbuja, pokaže javnosti, da se zanima za obrtni razvoj potom časopisja, S tem tudi pokaže, da spozna vrednost obrtnega glasila, če tudi je isti v manjši obliki, in urejevan z drugimi gospodarskimi vprašanji, ki so enako pomembni za obrtnike po deželi, ki se večinoma ukvarjajo tudi s kmetijstvom. V spopolnitev naše naloge je treba tudi sodelovanja. V ta namen naj bi gg, tovari.ši po svojih močeh sporočali vse važnejSe novice, tikajoiíe se obrtnega stan«. Stavijo naj se tudi vprašanja in zahtevki, kateri so pomembni za obrtnijo. Ako zahteva v časopisu ena sama oseba z ozirom na javnost, se to tolmači kot obča in javna potreba za vse obrtnike. Pri tem uvažujemo izrek; Kdor trka, S9 mu odpre in kdor prosi, dobi! Nikakor se pa ne smemo ustrašiti dela, ki ga imamo za občni blagor svojega stanu. Zanašati se smemo le edino na svoje moči, in uspehov pričakovati od marljivega deU, Če se bodemo še dalje zanašali na druge sloje, ki na» slepijo večkrat z mamljivimi obljubami, da svoje namene z našo pomočjo dosežejo, bodemo vsled tega popolnoma propadli. Naša dolžnost je, da puščamo drugim stanovom, naj .se razvijajo s svojimi močmi, mi pa skrbimo edino za lastne interese, na ta način nam ne more nikdo ničesar očitati, ker stojimo na stališču „vsakemu svoje". Le na ta način je mogoče spraviti marsikako važno zadevo mod obrtnike, ki je merodajna za njili poklic. Dol žnost slednjega obrtnika je, da ae zaveda vseh pravic, kater« mu daje zakon v porabo za zboljšanje obrtnega atann, Vdf-leževati se ima vsake volitve, kakor so v državni zbor, deželni zbor, trgovske in obrtnijske zhirnica, okrajnih bolniških blagajn, delavskiii zavarovalnih, občinakih in zadružnih volitev, ker vse ao važn« za splošni obrtni razvoj. Ako za svojo osebo na čutiš potrebe volitve se vdeležiti, stori to iz javnih ozirov z ozirom na to; da storiš svojo dolžnost v korist svojim sotovariŠem. Miačnost v posluievanju političnih pravic je naš največji stanovski in tudi narodni greh. Da se pa more vse to doseči in pravočasno, je treba ae posluževati Časopisja, ker ravno to igra v politiki dandanes največjo vlogo. „Dolenjske Novica" naj bi nikdar ne prearle, 3 svojimi nasveti naj pridejo pravočasno na dan, s tem koristijo mnogo dobň stvari. Obrtni stan je enake važnosti kakor kmetski stan, toraj je vreden poštenega življenja ne pa životarjenja, ki mu ne da življenje ne smrti. Večje važnosti in koristi bi s tem postaie „Dolenjske Novice" tudi za obatoječe obrtne zadruge, ker bi donašah-njih naznanila svojim članom, Načelništva obrtnih zadrag naj se po svojih moËeh zavzamejo in razširjujejo to idejo med svojimi člani, ker s tem si olajšajo svoj trud, kateri bode tem potom donašal marsikaj koristi nje članom, Dalnji razvoj je odvisen od naročnikov-obrtnikov, ker marsikaj je treba spraviti v javnost in v raz motri vanje, kar ja odvisno od volje obrtniko?, ker brez boja tudi ni Z'nage ! Naš iiHuien bodi ta, dn povsid vamjemo obrtne kori^li, in delujmo za nadaljni razvoj, da zamorem» tekmovati s tu-tujimi obilTiiki. Spodbujajmo svoje tovariše k skupnemu sodelovanju za koristne naprave, skupno delujmo z vsemi zdiu-Žfnimi silami proti zaprekani, ki so nam v kvar in škodo. Utlujmo za osnovanje obrtnih zadrug, kjer ne niso vstanov-Ijene, ker Je y zadružništvu je naša moè, ako je isto v Hpretnih rokah. Za obstoječe zadruge bode pa to spodbuda k marljivejâemu delovanju, ker zgkdi veÉ store kakor besede. Tovariši obrtniki ! stopite v začrtani delokrog ter posvetite svoje moči, da se ns» namen vrtsniii čim preje, ker je skrajni čas, da se prične zavedati naš obrtnik svojega poklica. Ne obupajte, «ko se ne pokažejo takoj sadovi nalega delovanja, zadovoljni bodimo, ako za prvič zanimanje vzbudimo, kar bode pogoj za uresničenje dobre in koristne naprave. Po tem na vodHu vabim gg. tovanše na delo za blagor obrtnega stanu. Novomeški obrtnik. Dostavek uredništva : S tem, da smo odprli predale teinn dopisu iz obrtnih krogov pod posebnim naslovom, smo pač pokazali, dii se atiinjamo s stvarjo. Prosimo le obrtnikov-sotrudnikov, ker urednik sam vsega ne zmore in naj ima še tako dobro voljo. Naj se pa tudi oglasi dokaj obrt-nikov-naročnikov; čim več naročnikov bo Imel list, temveč bo ložje prinašal. -(-t- 1'olitični pregled. Dolgo časa 8c je držalo sedanje ministerstvo in kljubovalo raznim strankam. Zadnji dogodki pa so samozaupanje dr, Ivorberja, ministerskega predsednika, tako podrli, da je prosil cesarja, naj mu odvzame težavno brerao. Ceaar se se ni odločil, ali ugodi tej prošnji ali ne. Pa če tudi pride kak nov mož na krmilo, ne bo opravil ničesar. Dr, pl. Kčirber je vendar dovolj z lepa poskušal in božal Nemce in jim ugodil, koder je lu mogel, a vendar ni mogel izliajati. Ravno tako pa tudi nič ne more opraviti ogrski mi-nisterski predsednik Tisza, ki je z vso odločnostjo in Btrogostjo hotel zaviti vrat obštnikeiji, a mu ne gre tako z lalika. — Vsemu temu neplodnemu divjanju eo krivi zavratni njonlei Avstrije: ljudje, v visokih službali stoječi, ki so se zavezali z neizprosnim! sovražniki Avstrije : vsenemei in ťramasoni in laškimi iredentisti. Imenitne službe iti velik upliv imajo, kar pa uporabljajo samo za pogubo Avstrije, zoper katero scujejo na tiliem in očito. Vlada pa — kar je zares čudno — k vsemu temu molči in le se pospešuje to rovanje s tem, da odbija na vse načine edino jI zveste slovanske narode. Odtod potem razpor med narodi in neprestana obštrukcija sedaj od ene, sedaj od druge strani. Ne želimo, a vse kaže : Avstrije čakajo Itudi časi. Presvetli cesar bi sc bil pred božičem kmalu ponesrečil vsled splasenih konj, ki 80 njegovi kočiji pridirjali nasproti. Pogumen ognje-f^asec je ustavil zbesnele živali in tako otel cesarja. Varuj ga Gospod Bog tudi v novem letu: dokler živi njegova častitljiva oseba, se nam še ni posebno bati Ka našo širšo domovino, a kaj utegne nastati potem, se ne ve ; dobrega gotovo nič. Novi šolski zakon, ki ga je v krščanskem dulin sklenil nižje avstrjjski deželni zbor, je presvetli cesar potrdil. Vse pihanje 80(i. demokratov, Židov in drugih sovražnikov krščanstva ni torej nič pomagalo. Rusko cesarstvo zre v viiiarno dobo. Izobraženstvo, in tudi ljudstvo, nahujskano po raznili tujih hujskačih, zahteva ustavo, duhu časa primerno. Car si pa ne da izsiliti ustave. Vršili so se povsod veliki nemiri, pji katerih je tudi tekla kri. Vendar pa je car sam ministerskému svetu naročil izvršiti marsikaj sprememb in olajšav v obstoječih zakonih. — Velike izgrede povzročajo pod orožje poklicani rezervisti, ki se često krvavo spopadejo s starimi vojaki. V nemškem cesarstvu so pred \Hem Poljaki veliki reveži, na vse načine in ne ravno lepe in človeške, pritiska jih vlada, a udajo se ne, marveč moč in zavest in pogum jim še le prav raste. — Nemški protestanti nosili so v naše kraje mržnjo proti sv, cerkvi in veri ter tako res mnogo ljudij zavedli k odpadu od edino zveličavne cerkve. Toda glavni namen teli verskih liujakaČev je hii političen: odtrgati nemške dežele od Avstrije in jih strniti z nemško državo. Nemška vlada pa je sedaj prepovedala rabiti denar protestantskih cerkvenih občin v politične namene. Nemčija še ni končala vojske z upornimi llereri v Afriki, Treba bo Še dokaj denarnih žrtev. Vojska z Japonsko Jiusije še ni oslabila. Sicer so Japonci res pokončali pred Port Arturjem ležeče bro-dovje, ki se je Japonccm ustavljalo dobro dolgo ter jim prizadelo marsikatero izgubo, a trdnjave same Še niso vzeli in je tudi ne bodo kar tako zlahka. Vrh tega pride tja v enem mesen novo rusko brodovje, proti kateremu se -Japonci vže močno pripravljajo. Pred Port Arturjem so spet tisoči našli grozno smrt. Jiusom se je posrečilo dobiti nazaj oni 203 metre visoki grič. Kusi so ne samo hrabri, ampak tudi navdušeni in raji umrjo, ko pa da bi se podali. .Taponska armada v Mandžuriji ne more nikamor, ker ji Rusi povsod zapirajo pot. Dosedaj je padlo menda Čez 200.000 Japoncev v tej vojski, ki je tako huda in krvava, da zgodovina ne pozna kaj tacega. Italija se približuje Vatikanu vedno bolj in bolj. Ho pač le zanjo korist, če se spravi s cerkvijo. Na Francoskem je boj proti cerkvi vedno liujsi. Kaj malo se državniki zmenijo za domače, notranje potrebe. Pred vsem in prav posebno pa jim je pri srcu boj proti cerkvi. V dveh letih bodo morali katoličani sami plačevati svojo duhovščino in svoje cerkve od vlade najemati, Framasonska vlada s čudovito hrez-sramnostjo posluša razne ovaduhe in na njih besede obsoja katoliške častnike. In ravno vojaštvo bi utegnilo vlado strmoglaviti. Pri vsem tem pa se irancoski katoličani še sedaj ne morejo zjediniti, da bi skupno nastopili proti vladi! Teh ljudij pa rea ni laliko umeti. Koliko zares dobrih katoličanov je med njimi, a po-litičnili pravic se kar nočejo posluževati, da bi pogurano in vzajemno branili cerkev in svobodo, — Krancîoska bo imela najbrž vojsko z Jiarokanc), V Srbiji so vendar le dobili nove ministre. Neprestano pa se Čujejo glasovi, da pripravljajo spet častniki zaroto zoper sedanjega kralja. Zoper Turčijo hoče Avstrija nastopiti z oboroženo silo, ako kmalu ne uresniči svojih obljub glede zboljšanja razmer v Maccdoniji. Zahtevam A"8trije so se pridružile Rusija, Italija, Francija in Angleška. Na Španskem delujejo neprestano na to, da bi odstranili kralja in vpeljali ljudovlado. Tuđi mlademu kralju samemu strežejo po življenju, zlasti zato, ker se pokaže vedno odločnega katoličana. Sreča. Marsikdaj nisi bral „listka", kaj ne, draçi bravec? In zakaj ne? Z^kaj si naçlo vrgel list v kot? Naslov te ni mikal. Stavim ne vera kaj, da mi danes tega ne storiš. Le poglej naslov: sreća! Kdo ve, koliko lepih in nelepih, pametnih in nespametnih razgleduic si dobil, kdo ve, koliko vizitk in pesem, kdo ve, koliko ljudij ti je stisnilo roko včeraj in danes, odpovsod in povsod pa ti je udarjala na uho besedica „sreća, srečno novo leto". Zares, če bi mogli srećo pridritati samimi besedami in jo prikleniti nase s samimi željami : imeli bi jo dosti. Jaz pa ti, cenjeni prijatelj, ne samo vošćim in želim srečo ob pragu novega leta, ne samo t«, ampak nekaj već bom storil. Hočem, bom —- Nič ti ne povera, preberi prej vse to, pa ho3 sam vedtl, kaj hoČem. In povedal ti bora danes povest, pa ne samo eno, celo kopico jih bo; kratke, zanimive, resnične so. O božiču 1 1903 je nek trgovski pomočnik prejel pismo: „Podedovali ste lOOOOO kron" Mladi mož je znorel; kaj je 100.000 kron res takina neizmerna sreča? — Nedavno je umrl kanadski milijonar Viljem Maekay, Njegov sin je potožil nekemu časnikarju: „Samo 24 milijonom sem podedoval — kakšna beračija!" Torej 24 milijonov ni dosti, da si srečen, — Aragonski kralj Alfonz je nekoč dobil veČ tisoč samih cekinov. Nek dvorjan je gledal, ko so kralju izplačevali zlato; kar bulile so se mu oii, tako je poželjivo gledal po zlatu. Ne. more se več premagati in reče: „O kako srečen bi bil, ko bi imel ta denar." ,.No, bodi srečen," veli kralj in mu porine vse cekine preduj. V kratkem je zapravil dvorjan vse zlato pri igri in ničvrednicah — V Parizu umrli večkratni milijonar baron Hirsch je nekem« gospodu pomagal iz hude zadrege. Ves hvaležen je dejal : „Oj, koliko solz ste posušili s svojim darom, hvala Vam." Na to baron: „Ko bi le mogel tudi svoje lastne solze posušiti z denaijeml" — Kahf Abderrahntan III, v Kordovi na Španskem bil je eden najbogatejšili knezov sveta. Njegova palača je bila nepopisno lepa in razkošno opravljena; samo zlato, srebro, dragi kanmi in blisčeč marmor ter težke svilene in baržunaste zavese. Po njegoyi smrti so našli listek, na katerega je zapisal sam: „Već ko 50 let sem vladal; vsega sem imel v izobilju, nisem pogrešal tudi najmanjše svetne dobrote. Ce pa seštejem vse dneve ne'ikaljene sreče, najdem komaj 14 takih dnij v svojem življenju. „Torej med več ko 18.000 dnevi samo knmaj 14 srečnih. Ko ti včeraj in danes voščijo srečo, si pa ti morebiti misliš: da, denarja, bogastva bi rad. Jeli v tem sreča? Navedel sem samo p;>svetne zglede iz življenja največjih bogatinov, in ti trdijo, da je v zlatu in zakladih najti ni. Morebiti pa boš srećen v novem letu, če te bodo ljudje častili, te volili v razne zastope in zbore in odbore, se ti klanjali in laskali? — Le malo je vladarjev, ki bi britkost življenja okuaili v toliki meri, kakor naš preljubljeni svetovno spoštovani cesar Frančišek Jožefi, In kaj pravi on k temu? ,,Koga zavidam? Vsacega zavidam, ki ni cesar." — Bismarkn, železnemu kance-larj« nemškega cesarstva, kateremu je vsa Evropa prizuala dolžno Čast in slavo, sreča ni bila mila. Sam je rekel 24. februarja 1894: „Ůe seštejem skromne minute prave sreče, dobim komaj celih nr, — Sedanja kraljica angltšia vzdihuje takole: „Najbolj zividam ženo, ki ji ni treba okušati kraljevske Časti, in ki ji je dovoljeno živeti svojim stvarem". — Prav milobna je beseda sedanjega ruskega carja: „Zares odkrito zavidam vsacega, ki nima nosili skrbij vi-like države, ki mu ni treba čutiti bede trpečega naroda." — Cesar Helijogabal se je iz neznatnega moža pospel do velikanske oblasti rimskega cesarja. Torej je bil paS srečen? Necega dne izda Ćuduo povelje, naj tla krog palače oblože z zlatimi ploščami in posujejo z dragimi kamni, češ, če bom kedaj primoran skočiti skozi okno. da se moje dragoceno telo ne razbije na navadnem tlaku. Tudi r,a „sreča" mu ni bila usojena. Bežal je pred zavratnimi morilci in v strahu skočil v nek kloako (kanal za odvajanje nesnage). — Cesar Teodozij je bil povabljen v nekem samostanu na obed. Skromno kosilo mu je jako Ugajalo, Po kosilu reče menihom: „O vi srečni, zares srečne vas imenujem. Rojen sem v kraljevi palači in tam bil odgojen; a nikdar ne morem kosila povžiti brez skrbi." — Leta 1558 je zasedla angleški kraljevski prestol kraljica Elizabeta: „40 let angleška kraljica — in odpovem se ne-besom!" je baje rekla. Res, 40 let je kraljevala, a potem? Noć in dan je prejokala in prestokala, sedela na tleh, prst«-v ustih, oči v tla uprte. To je sreča časti in slave: megla v vetru, sneg v solncu. Te ti torej ne želim tudi Ti si je nikdar ne želi. Vsem najnavadnejša, najlažja in najceneja pot do sreče pa se zdi zabava, uživanje, tako ali tako. Med ljudi, ki so se na vse načine trudili, pozidati sreč" svojo na taki podlagi, spadal je tudi angleški pesnik Green. Užival jo je, vžival v toliki meri, da je telo ni moglo prenašati. Zašel je v nepopisno vsestransko bedo. Prijatelji so ga zapustili, svet ga je vrgel na ulico. Ubog če\ljar in njegova žena sta ga vzela pnd streho. Zdravja sicer ni dobil, a n:išel je spet samega sebe, svojo vero. V zadnjih dneh pred smrtjo je spisal knjigo s čudnim naslovom : „Za en viiiar veselja en miljon kesanja." En vinar veselja: to je zabava in uživanje, k! je samo sebi namen ; in kaj dobiŠ za ta vinar veselja? En miljon kesa. Torej en milijon kesanja za en vinar. Za en vinar veselja dado mnogi zdravje, čast, mir, dobro ime, laltko vest, da življenje. Si splača? To je najbolj gotova pot v tti hiše nesreče: v bolnico, norišnico, kaznilnico. Odpri le oči in videl bos: pijanci, pohotneži, zapravljive! polnijo te hiše. Zato pa: take sreče, varuj nas B ig! Da ne boš danes leto klel in jokal, se praskal za ušesi in se kesal v sreu: ne želi si ne ene ne druge teli čudnih sreč, Stariši, povejte to svojim otrokom, starčki, podučite v tem mladino; mož in žena: zmenita se o tem bolj natanko. Potem pa 8! poiščite edino prave sreče, kar jo je sploh dobiti na svetu: miru vesti. Te vam želim iz stca, da, tudi dam Ti jo prav lahko, dragi moj, samo pridi k menil Srećnr, veselo, blaženo novo leto ! Kr, Salezij. -T- Domače vesti. (Predsednik c. k, okrožnega sodišča) preblag, g. dvorni svetnik Jož, Gerdešić, se je z včerajšnjim dnevom umaknil v zasebno življenje po 43Utnem vzornem delovanju, za katero je bil od presv. cesarja odlikovan z redom železne krone ter ob 40letn:ci prejel naslov c. k, dvornega svetnika, kakoršno odlikovanje še ni doletelo dosedaj nobenega predsednika sodišča v Novem mestu Zvest prijatelj starejših gospodov je bil mlajšim gg. zares oćetovsk dobrohoten prijatelj vedno pa z vsemi prijazen in uljuđen, in nikomur nikdar sko doval, pač pa rad in če se je le dalo, koristil, Zito ostane vsem v najboljšem trajnem spominu. Dal Bog, da bi g^sp. dvorni svetnik mirno in veselo še dolgo vrsto let med nami užival sadove svojegd truda in dela v krepkem zdravju, (Nov o meščanom) se je izpolnila dolgoletna želja. Trirazj'edna nadaljevalna dekliška šola je ustanovljena: dovolil jo je c kr. deželni Šolski» vet z dnem 22. decembra 1904; isti dan je bil tudi potrjen učni načrt za to šolo, kakor je uveljavljen in vpeljan na Smihelski šoli. Temelj tej ustanovitvi je legat topliškegtt kaplana Janeza Cimbasa, ki je volil v ta namen neko svoto, ako bi do 1. jan. 1905, novomeški prošt ali mesto ali kdo drugi sklenil ustanoviti to šolo, ako bi pa do tega leta šola ne bila ustanovljena, naj se ona svota porabi za ustanovitev župnije na Gorenjih Sušicuh, Da bi to ustanovo obrnil nasrtmu mestu v prid, zavzel se je mil. g. prost dr, Elbert za tu stvar z vso silo in jo srečno izpeljal; pač lepo božično darilo mestu ! Kolikrát so se naši Ijn Ije budovali nad dolgo potio, katero so deklice našega mesta morale dtn za dnevom hoditi. In koliko je bilo pri tem še drugb. včasih prav oběixtn h neprilik, vedó kaj dobro stariši sami, Zato je pa veselje nad tem uspehom gosp. prošta gotovo vsestransko opravičeno. — Za obstanek te šole bo skibtl nalašč za to sestavljen kuratorij, ki obstoji poleg g. prošta iz sledečih gospodov: šolski svetnik dr. Detela, sodni svetiik Albin Smola,župan pl, SI ado v i ć in posestnik ter podžupan Karol Rozman. Občinski odbor je v seji dne 2, dec. lííU4 pnpoznal potrebo te šole in zato enogla.fno sklenil podpirati jo. Pcuče- vale bodo na tej šoli ubtjíne šolske sestre de Notre Dame iz Šmihela, ker tako zaliteva ustanovitelj v svoji oporoki. Sola bo nastanjena v Fajdigovi hiši, katera se bo v ta namen primerno popravila in po potrebi razširila. Prićne se šolski pouk v 1. raztedii z drugim «(dskim polletjera takoj po veliki noči. Pozneje se otvorijo vsi razredi in — kar bo starišem matih za šolo še nezrelih otrok v pray veliko olajšavo — tudi otroški vrtec Bi)g daj srečen začetek ter obilo uspehov v prid naŇemii mestu. (Upokojen) ]> nndučitelj g. FranKenda v Sđhorju. (Umrla) je vŠt-Jerneji obŽe znana gospa Neia B u êar dne 26 dřcembra v SU. letih svoje dobe. Naj v miiu počival (Božična darila) revnim šolskim otrokom razdelila so se v čelrtťk 22 dee v prostorih dekliĚke šole ob navzočnosti velečastitili gostov, stiirišev, prijateljev in dobrotnikov nase revne mladine. Več odličnih gospej in gospodičin iz Novega mesta naprosile in nabrale so pri domačih in drugih dobrotnikih milodarov, denarja in blaga v tako lepi in iznenadni množini, da je bilo mogoče otroke zares dokaj bogato obdarovati, 25 dečkov in ravno toliko potrebnih deklic dobili so večinoma blaga za oblekce in izgotovljene čeveljčke, pokrivala, nogavice itd. — Pa tudi na nenasitljivi otročji želodček niso jiozabile praktične prirediteljice : naklonile so* jim lepe velike «truce, 0-inljivo je bilo gledati presrečne otročiče! — K povzdigi te božičnice pripomcgla sta pa tudi milostlj. g. prost dr. Seb. Elbei t B svojim primernim nagovorom ter č. g. katehet P. Kornelij Petrič s prisrčnimi besedami. V začetku nastopila je deklica-Bolarica z deklamacijo. Ob koncu pa se je zahvalil v imenu vseh obdarovanih dfček-šolar za lepe božične darove. — to božićnico zaslužijo vse dotične Častite gispe in gospodične zares občega priznanja, zahvale in pohvale našega mesta. Naj jim Bug povrne stoterokrat njihov velik trud, skrb in ljubezen do malih ter vname njih srca i za nadalje v milosrčnosti in usmiljenosti do revnih 1 (Božično drevo v bolnici usm. bratov v Kan" d i j i) si> na sv. večer prav krasno okrasili prijatelji in dobrotniki bolnikov ! Ob polu 6. zvečer zasvetile so ae mnogoštevilne srečice na visokem in kofiatem drevesu, na katerem je bilo raziibešenih vse polno sladkarij tn peciva. Po primernem nagovoru g. patra subprijorja, v katerem je izrekel vsem blagosrčnim darovateljem iz Novega mesta tn Kandije prav toplo zahvalo, bo se razdelile otrokom raznovrstne igrače, pa tudi diuge razne potrebščine, kakor kape, nogavice itd. Odrasli bolniki 89 bili pogoščeni z vinom in pecivom, kadilci tudi sè smodkami. V razvedrilo bolnikov so zapeli domači pevci prav iepo par božičnih pesmic. Vladalo je občno veselje in za-dovoljnost! (Stara cerkev) oo. kartuzijancev v Pleterjah se v kratkem popravi in prenovi. V to je dovolil preč. p. general kartuzijancev, kar bo gotovo razveselilo vse prijatelje stare umetnosti. (Iz gostilniških krogov.) Ki^r bode od 1. januarja 1906 poleg deželne naklade tndi še obč. naklada na pivo, točili bodo gostilničarji v mestu in Kandiji pivo od 1. januarja 190."; nadalje liter po 24 kr, = 48 vinarjev. (Opozarjamo) z velikim zadovoljstvom, da je mestna občina sklenila, da se v letu 1905 opusti pobiranje užitnine na vino in meso. Pričakujemo toraj zdaj tudi od naših mesarjev in gostilničarjev, da bodo takovi občinski sklep nekoliko uvaževali v korist občinstui ter cene mesu in ^inu primerno znižali, (Novomeška kmetijska podružnica) ima svoj občni zbor v četrtek 5. januarja ob 2. popoldne v društvenem prostoru v Novem mestu (v hiši g. .lakšeta „pn Slonu"), Na sporedu je letos pnleg običajnih tučk tudi vprašanje „Kake vrednosti je simodolsko pleme za napredek živinoreje na Dolenjskem", o katerem bo poročal pristav V. Ilohrman. (Nedeljska šola za kmetske mládenče) se je za letos opustila, ker ,se je zglaailo vsega skupaj le 10 mla-deničev, (Prijateljem ptičev in naši mladini) pripo-ročanio sedaj o hudem zimskem času, ko primanjkuje našim ptičem hrane, da naj marljivo in vedno polagajo ostanke in drobtine kruha, jedil, žita itd. našim revčkom krilatim pevcem, da ne bodo prehudo lakoto trpeli, V ta namen se jako priporočajo lične hišice, katere se postavijo v bližini stanovanj to kamor se hrana polaga (Dolenjsko vino odlikovano na mednarodni razstavi v Parizu.) Gospod Josip Jeglič, ravnatelj „(Joapodarske zveze" v L'ubljani in posestnik vinogradov v Trški gori nad Krškem, je bil odlikovan za svoja, mestca oktobra na mednarodni razstavi v Parizu postavljena namizna vina s Trške gore nad Krškem, z veliko zlato medaljo, s častnim križcem ter a častno diplomo. Ćeravno je bilo vino le iz te gore tako odlikovano, je to vendarle velikega pomena za celo kranjsko vinogradarstvo, kajti da se je kranjsko vino v tako sloveči vinorodni državi, kakor je ravno Francija, tako odlikovalo, vzbuja to presenečenje pač posebno radost v ^aeh krogih. — Gotovo, da bi bili tudi drugi vinski okraji kranjske dežele več alt manj enako odlikovani, ako bi razstavili svoj pravilno napravljeni vinski pridelek, toda ta slučaj tako riskiranega podjetja naj nikogar ne vznemirja, kajti tu se gre za splošnost in ne za pridobitev slave posameznim producentom. — Prepričani pa so vsi krogi, zlasti gostilničarji, da se dobe ravno v krškem okraju naj prijetnejša in najokusnejša poletna namizna vina. (Graščina na Baki) veleposestnika Feliksa plem. Lenkha je prodana. Pravijo, da bo na javni dražbi prodana m parcelirana. Kupil jo je g. Lavrenčič. — Grajščine bodo kmalu pri nas „bele vrane", vsak dan propadajo, * » * (Krasne razglednice,) predstavljajoče velikansko poslopje kartuzijanskega samostana v Pleterjah na Dolenjskem, založila je tvrdka J. Krajec nasi, v Itudulfovem. Imeli smo od tega samostana že neke razglednice, toda tako popolne slike, kakor je ta uova slika, še dosedaj pač nismo dobili. — Fotografijo oskrbel je naš domaČi fotograf g, ]i Dolenc v Kandiji, kateri izvršuje sploh vsa v njegovo stroko in umetnost spadajoča dela zares lepo in mojstrsko, — Založništvo si vse pravice pridržuje ter opozarja na to ise cenjene odjemalce, da bodo zahtevali v prodajalnah le naše razglednice. (Današnja številka) obsega 10 stranij in prilog« „Ilustrován gospodarski list Kmetovalec." Razno ntvari. * (M e t ulj a) o Božiču je ujel na Šmarni gori šolski učentc. * (Od f^ladu umrli.) l'o ijororiiii loiidonskci^ia fiio-fovskoK'a svťta je v tom mestu lani g-ladu umrlo Ijiidij v staro.sti od H—74 let. Vsnko leto so uradno konstatira, du 4(1—ô(i ljudij 0(1 j^ladii umre. ijcta IHlni, je liilo -l.'t, leta ihim. pa 4h od jiJadu umrlih, l'oteriitakcm je bilo jiroj-'injc leto nekaj tiianj tiikih nesrečnežiiv. Ali .število de veti n tridesetih se je uradno konstatiralo. Koliko jih je pomi lo, oil katcriJt vlada niti ne vě? Tudi nie.ščansko časopisje, občuti kot sramoto, da nioni vsako loto v iinjlioííatťjšcrn kraju svet« toliko ljudi říhidit umreti. * (XajboljSc sredstvo, da se kri ustavi) je luit.a, katero se pomoči v jirar^ vročo vodo. da se je najuje, in potom ])oIoži na rano. Na ta način se ustavi kri Midi |iri najiiiijših rsiujih, da celo na tflaviii žili. * (Navodilo o podkovanji konj.) ].) Vsaj v (i tednih moraš konja prekovati, akoravno bi se ne zbosil. Preiefc nnrastlo kupitu povzročuje namreč različne kopitne bolezni. 2.) Z bosim konjem ne smeš voziti, zlasti po trdih tleh ne. 3.) Ce so kopita pretrda in prekrhka, postavi konja pred pod-kovanjem v vodo ali pa ovij kopita z mokro cunjo. 4.) Nekateri kovači imajo navado, da primejo staro pcdkev s kleščami ter jo odtrgajo z žreblji vred. Vsled takega ravnanja se lahko odkreši košček kopita ali pa z^iostane košček žreblja, iz Česar nastanejo kopitne bolezni. Spreten kovač izvleče žrebelj za žrebljetn, 6.) Koncev kopitnih sten ne smeš pri-rizovati niti preveč, niti premalo; aploh se to določi po vol-lo.sti podplata, čim votlejši je podplat, tem več stene prireži tn narobe. Ako je stara podkfv spredi močno obrabljena, tedaj odřeži precej roga na istem mestu; kjer je ležala. Tlinen kovač priveže konce kopitnih sten na okoli* povsem jednakomtrno, ker ré, da bi sicer kopito raatlo napafÏDO. Od strele posname toliko, kolikor roga proé visi ^ tako naredi tudi na podlatu in vzadi za peto, kjer prehaja rog v koio. Kteri kovač vso strelo, podplat in peto zreže, tisti ni vreden, da ga kregajo z imenom kovač. Strela se pri podkovani nogi dotikaj tal. tí.) Nekteri mojstri imajo napačno razvado, da pilijo kopitne stene, ko Je konj že podkovan. To piljenje je jako neumestno in Škodljivo. Rog je namreč obdan z neko neprodimo snovjo, katera ga varuje vlažnosti in izsušenja. 7.) Podkově naj bodo gladko izkovane, da se kopita dobro in natanko primejo. Umen kovač ne primerja nikdar íareče podkově na kopito, kajti tako napravi podkovo po kopitu, a ne kopita po podkovi, 8.) Zelo napačne so prevelike, premajhne, pretežke in preširoke podkově. Predolge in preširoke podkově povzročujejo namreč, da se konji krešejo in izpodtikajo, premajhne pa tiáčé preveč na rog ter kupita zadostno ne pokrivajo. 9.) Kapice in stole ne smejo biti previsoke, ker sicer obteitujejo hojo. 10.) Veliko se pregreše kovači s tem, Če napravijo luknje na podkovi pregloboko, Če nastavijo žrebelj po strani ali celo narobe, Nekteri zabijejo žrebelj z dvema udarcema v rog in se prav nič ne brigajo, gre It prav ali napačno. Tako neumestno podkovanje povzroči večkrat zakovanje. Dom. živinoreja. neiuu glavarstvu pnroiïati, lîa iiie«tna obfiina ođloćuo ugovarja proti litvi naprtiienili sejmov v obùiui Turjak, ker je sploh na Dolenjskem že taku preveú sejmov, kateri so le t ^koito Ijadstva in živinoreje, — S.) Porodilo županstva o dopisti tiekanie A. Gabrsček v Gorici radi podpore za i/dajo „Kažipota po kranjskih tneetili." Ta zailevn se Rot^lasno odklon;. 4.) Poročilo /iipanHtva glede opustitve pobiranja tiiitaine oil vinn, vinskega in sadnega musta in mesa. G. žtipan predlaga, da se x oziroin na to, k«r se nahaja v mestni blagajni okob 7000 K razpoložljivef^a denarja pobiranje nžitoine na vino, vinski in nadni mo^t in meso za 1 opustí. Priporoma pa to radi tei^a, da se dav^nine dosedtiili ubfiu z davëùino mestne oh^.inc izjednači j o, ker sosedne olifine ue pobirajo ^ori naveilenjlt užitni» Ta predlog se z odobravanjem soglasno sprejme. ».) Poročilo županstva o ptitožbi sr. Franc Stamcerja radi oddaje dimnikarskih del. 1'ritožba se kot neutemeljena zavrne. (3.) Kot načelnik v gogp.jilarski odsek se izvoli soglasno g. Adolf Ltustin. — Ker je letos zadnja seja, želi k- žnpan veeuk navzočim gg. odbornikom sreěno novo leto 1905, ter sejo řiakljuři. Na/iuulila ineíítncga Jiiagií^trata. fSeja obâinskeira odbora v Rudolfovem) z dné 16. decembra 1^04. Kavxoûi: župan: pl. SLadoviû, svetovalca: gg, Rosmaor tinstin, odborniki: gfr. Barborič, Bruner, Golia, Hočevar, llogolič, Morauc, UramoT, dr. Pjznik, Smola, Vidic, zapisnikar: tajnik Stukelj. Qospod župan konstatuje sklepčnost odbora, otvori sejo, imennje kot overovatelja zapisnika današnje seje g. Mramorja in g. Rosmana, ter preide k dnevnemu redu: ],) Oitacje zadnjega zapisnika z dne 2. decembra 1904. Zapisnik se preiita ter odobri. — 2,) Poročilo upravnega odseka o proSnjah za pod-delitev domovinstva, Na predlog upravnega odseka se sklene, da se na po< la^i zakona z dnê 6. deuenibra 1896 drž. zak. št S23 podeli domovinska pravica sledečim; .A.niBliji Brezovar, Viktorju Dariut, Franju Goles, Neži Hiinigman, ïliklavzn Kovač in Antonu Ogriti. — Poročilo županstva o dopisu C. kr. okrajnega šolskega sveta gledé razširjanja tukaj.šne 3 razredne deklišl^e šole v 4 raxreiinico. 6. župan prebere dopis c, kr. okrajnega šoUkega sveta z dn^ 1, decembra 1904 št. ter predlaga, da mestni zastop odobri popolnoma sklep krajnega Šolskega sveta ter sklene, da se 3 razredna deklilka Sola raz.íiri v št rirazrednico. ter da je mestna občina pripravljena, vzdržavati isto kakor do sedaj popolnoma sama. Âko bi se pa nlolali v isto otroci iz občine Šmihel-Stopi Če in Prečna, potem bi morale dotÎL'ne občine k stroškom prispevati. Ta predlog ie sprejme, — 4.) Poročilo vodovodnega odseka gledë oddaje službe mašinista. G. Kosman kot poročevalec vodovodnega odseka naznanja, da je do^lo 13 prošenj za tlažbo mašinista pri vodovodu v Stopičah. Od tistih so trije, kateri so popolnoma xmožni za to slnžbo in sicer: Jožef Perpar, Jakob Preželj in Jakob Keržič ter predlaga, da ee sltižba ma.šinista podeli Jožefit Perpar iz Dvora s 1. januarjem lfl05. Ta predlog se sprejme. Nadalje prtbere gujp, Rosman prošnji gosp. Kiefergalla, Po daljši debati ae od raznih predlogov sprejme preilog, da se istemu izplača odpravnina 150 K, — 5.) Poročilo županstva o oddi^ji dimnikarskih del za 1. 1905. Dimnikarska dela za leto 1 — S Pobiranje pasjega davka je dovoljeno z deželno postavo od 13. decembra 1S6S, št. 4, ~ S 2. Pasji davek se plačuje za vsacega p"» v mestnem okrožji novomeškem brez razločka jio 6 K na leto. — ^ Ta davek se plačnji,-^ za vse leto naprej. Vplačani denar se ne vrača v nobenem slučaju, — § 4. Po ukazn mestnega zastopa bo vsaku leto pojdsovanje vseh psov, n.i-itajajučih se v mestu. — Na podlagi popisa bo izdala mestna blagajnica plačilne naloge in gospodarjem psov uradno dostavila. Plačilo tega davka potrdilo se lio na nakaznici ter marka izrcčila. — Ôe si je kdo slučajtuf omislil enega ali več psov stoprav mej letom, mora se to v treh dneb napovedati v mestni pisarnici. Za točno napovedanje so tudi bišni gosp -darji odgovorni in morajo najemnike na to opozoriti ali pa napovedbo sami opraviti. Pri vsakratnem vplačevanji bodo se razdeljevale msrke (znnmke . katere se pa morajij po preteku vsakega leta vrniti. Marke imajo vsaki' leto drngo, znatno različno obliko. — § 5. Z markami previđeni psi se morajo od mestnega zastopa po posebnem izkazu v evidenciji imeti. — § 6. Vsakega psa, ki se dobi o preteklem obroku «a javni cesti z inpadld ali ponarejeno marko ali brez nje, njame konjedercc. Prepovedano pa je konjedercu brez dovoljenja ali oglasa pri policiji zahajati s tem namenom v iiiŠo, na dvorišča ali druga zagrnjena mesta, — % 7. Konjederec mora vsakega psa dva dni pri sebi obdržati. Ako se njegov gospodar v dveh dneh ne oglasi, sme se poi uničiti, — 8. Ujeti pes se sjne gospodarju lena pismeno dovoljenje zopet izročiti. Dovoljenje se daje le. Če se dotični gospodar oglasi g potrdilom plačanega davka in pruti temu, da plača konje-dercu navadna pristojbino ali mu povrne troške, ki jih ima ta za vzdrževanji^ psa, — § f). Mesto izgubljenih mark se morejo dobiti druge, po 40 b vsaka,, seveda le proti oglasn gospodarja, kateri se mora izkazati s potrdilom plačanega davka. — § 10. 8 splošnimi sanitetnimi in političnimi predpisi n-odvmenji nevarnosti pasje stekline in o zavarovanji hudobnih ilomačth živali' niso ti predpisi v nikaki dotiki, — § 11. Tujcem ali popotnikom, ki imajo. ^ pse, dajejo se marke na štirinajst dni poti vloženji latneita davka po Štiri icrone od vsakega psa. Ako se dotični v itirinajstih dneii ni oglasil in ni vrnil marke, jiripade vloženi znesek mestni blagajnici. — § 12. Kdor zatajuje kakega psa ali se drugače odteguje jdačevanju pasjega davks, ali rabi že zapadlo in ponarejeno marko, mora plačati razun letnega davka še št.iri krone globe od vsakega psa, — § 19, Zaostali pasji davek se izterja enako dmgim davkom po eksekuciji v smislu ^ 4, cesarskega ukaza dne 2. aprila 1854, drž, zak. štev, UH, — Pobiranje pasjega davka za leto 1905 se je s 1, januarjem 1905 pričelo. Ta davek plačati je v Kudolfovem od vsakega psa jio 6 kron. Lastniki psov naj si preskrbi za to leto veljavnih panjih mark najkasneje do dne 15, februarija 1905 pri mestnem županettu proti plačilu S E. Natlaljc BO se se odvezali za novoletna in go-dovna voščila v 1. 1905 na korist mestnim revežen» sledeči gospodje in gospe : Josip GerdešiČ 4 K, Lndovik Golia S K, Ivan Škerlj J-50 K, Anton Levee 1 K, Vajkbard (landini 1 K, Krnil Kizzoii 1 K, Blaž DolinSek 1 K. Julij Bučar 1 K, dr. Metod Dolenc 1 K, dr. Edvard Pajnič 1 K, Otmar Skale 2 K, Ribard Dolenc 2 K. Vidic Teodor 1 K, Klemenčič Ivan 1 K, Hedviga Schnlz 1 K. Franc Klemenčič 1 K, dr. Seb, Klbert, inf, iprošt 2 K. gg. kanoniki: Jo», Hočevar 2 K, Fr, PovSe 2 K, Maťja Jerilia 2 K, .ložeť Jaklič a K; vikar Fr. Sal. Wat.zl 2 K, baron Viljem Reclibach 2 K, dr. Friderik Hathias 1 K, dr. Leopold Žužek 1 K, Franc Dembsherl K, Milja Molé 1 K, Anton Sproc 1 K, dr. Ivan Vaupotič 1 K, Leo Bloudek a K. Karol Hiblmeifr 1 K. Loterijske številke. GRADEC, 17. decembra 56 «4 9 78 48 TRST. 2i. decembra 44 28 18 5 83 Ceno Češko perje za blazine! 5 kilo: uo7(i osltubljeiio K 9'60, lioljia vrste K 12-—, lielo kakor mah lueliku K 18 —, K 34 —. lieb kot »iieg, kftkor itiftli melikn, ofiknbljeno K 30'—, K 3C'— se rai-lioĚilja i»t)štninc jirosto po poStnem iioTiatji. Zamena in preklic proti povrnitTÍ poStiiine dovoljen. Benedikt Sachsel, Lobas 294, pniita Pken, TleSko. (2C8-«-6) l^epo sfanona njc ubatoječe iz JC?-' 3 velikih stjb, kuhinje, shrambe in kletij je takoj za oddati pri JANEZ-u KOŠAK, gostilničarju v Novm mestu, (292-3-2) V najem dajft m (298..î.a) Z gospodarskim poslopjem na Čatežu ob Savi. V biši je nad 50 let gostilnti ter je za prodajalno in vsako druffo obrt pripravnn. VeĆ se poizve pri lastniku Josip Kodrič-u v Kráki vasi, okraj Krško. :Ra-nanilo. Slavnemu p. n. občinatvii najnijudneje, naznanjam, da sem s 1. januarjem 1905 prevzela staro, znano ÎÎ FRANC PINTAR- eïO s pri 1" vKANDIJ Potrudila se bom, cenjene Kvoje goste z dobro, izborno pijaéo in dobro kiihinjo zadovoljiti. Potujočemu p. n. občinstvu so na razpolago lepe, Buaine sobe za prenočisĚe. Za obilen obisk in blagoliotno naklonjenost se priporoCujoč bilježim R spaMoTEtnjem Aloj/ija rintíiť, grstilničarica. Vsem cenjenim svojim naročnikom želim fa! sreči lï Pri tej priliki izrekam slavnemu občinstvu iz mesta in okolice svojo prisrčno zahvalo za dosedanjo mi izkazano naklonjenost ter se uljudno oriporo-čujcm za taisto tudi v prihodnje, zagotavljaje, vsa v mojo stroko spadajoča dela izvršiti vsikdar le lično In moderno, solidno in ceno, 01) enem naznanjam, da se nahaja moje stanovanje iSF" na sv, Florijana trgu, v higl gospoda Seidl-a (v stari davkariji). SiioStovnnjetu QtO SlUÍtka sobni in dekoracijski slikar v Novem mestu. ZAHVALA. v prijetno dolžnost si štejemo, da se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo obČe spoštovanemu organlstu gospodu Ignaciju Hladnik, kakor vsem velečislanim gospicam pevkam in tudi gg. pevcem, ki nam s svojimi prijetnimi glasovi ceio leto oskrbujejo zares krasno cerkveno petje v kapiteljnu. Bog jih naj živi in nam ohrani še tudi v novem letu! Novo mesto, 31. decembra 1904-. Več hvaležnih faranov. Srečno in veselo N OYO J ETO / želim vsem .svojim ćastitim naročnikom (aj FRANJO PICELJ, ftevljar v Rudolfovem, CzOSTILNA t p. i v { s se takoj odda. Natančneje ravtin tam. Naznanjam si. občinstvu, da rJi!^ preide žaga v Starem bregu, ki Je bila dosedaj v najemu, s 1. januarjem V lilstno režijo ter se bode zopet žagalo za plačilo kakor preje. z odličnim spoštovanjem „9..,, FRANC SEIDL. / sprejmem v trgovino nieSantga urin blaga takoj od dobrih starišev, f Zmožnega slovenskega in nemškega jfzika. Jakob Šega, Škocjan pri Mokronogu. (283 S-3) uu ¥ ** A I i Bratov MAYER tovarna za orgije in harmonije u I I FELDKIRCH — PREDARLSKO M se priporočata prečast, cerkvenim predst/ojniStvom za b] izdeljavo orgelj ter iste izvršita po zahtevi na kateri rjji Si hodi zistem, ter jamčita za delo deset let, U Izdelala sta pripoznano umetniško dovršena M dela zaNovomesto, Zatičino, Ljubljano, šmihel in drugod. M Ob enem priporočata orgeljske-harmonije od 100 K nadalje z obsežnim jamstvom in zamenjavo jezičkom ffl tekom 20 let. ffl Kupita tudi stare instrumente ali vzameta vz&meno, i m s. ^ Einug Po Antonu Pajtrju v Pristavi pri Mokrem polju jti lia prodaj zidana Iiiša 8 Štirimi sobami, delom vrta in osem johov gozda, in sicer šest johov starega gozda, v katerem se lahlio naseka 300 vozov drv, in dva johft mlade hoste b kostajnino in lirastinojdo^o zarašcpna. — 4-'i-i>n Natančno se izfe v Rudolfovem h. Št. 150, Tesarska ulica. EHia Uriisčiiisko oskrbnistvo Turn pri Krškem — Thurn am Hart, p. Leskovec (Kranjska ) ima za prodati: Eden 111 IrpnTnnipin pol v;ijyoiia K ( (Turnski oneid) 7 K 100 klg. — Vagon namiznih jabolk, več sto hektolitrov vina — jabolčnika, nadalje cepljene trte na zeleno, komad 24- vinarjev. Tam 8tí Udi sprejme: zakouska dvojica (za kravarje); plača a4 gid.ali48K ua luedec, irciji del jnnćevine, stanovanje, kurjava in njiva za krompir, ■t' ^ Eiiia ■A ! a) S3ÍIHS V Novem mestu na prodaj! — Obstoječa iz treh sob v pritličju in ene pod slrtlui, dvt li kuhinj, kleti in đrne;ih pritiVlin. Indi malo vrta je zrave?), — Ve6 pove lastnica META MEŽNARŠIČ h. št. 35. f2.3-i) Slovjiilanh m lim- -J V « Z vsemi piitiklinami je iz proste roke --■ ~ ~ ~ - iui prodaj y Cegeliiici pri Uiidoliovoiii. Zraven epada tadi nekaj gozdni. — Več pove lastnica MARIJA KOVAČIČ v Cegelilci št, 15. Zdravje je največje bogastvo!--Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te lilasovitD iii iieiUtiieKl.jive KAl'LIICE av. MARKA ne uporabljaji» íit ^«[iBiiju in uotirvujo vjn.riilxi. Oaubito odflttanjujfejj trganje in koljenje po kosteli, nogali in rokah, ter iáleujo vsaki jjlttrolml. Ôiie ilelujfjii i)«ilo!iegliiyi» in Bpaaohueii j yri buleznili i.a žalfitli;«, iii) ni.njpjt» katar, urijajejo iznifÈke, odjtrâvijo iiadnli'it bjleÉine in kri;e, poífiemiieji) in zbulJSujejo jirebavo, Ěiatijo kri in lirevn. Preženejo velike in itinle' gliste, itr vse bolezni, iavirajoiie >t' iiripavoeti in prtliisjenjn. Le&iji» vse boUitni na jetr.li in BÍeiili ter kúliko in řílpanje v želodcu. Odpravijo vsako inrilifio iii vae boieiiiii, izvirajii^e od nuzlice. T« kapljioe sj najbjijSe brodutvo [jnti bitl'znim na ifinteriiici in mailronn, raili tega ne bi smele nisnjkati v nobeni ineiíiíanski in tiiifctuki liiSi. Dobiva se naino : „MESTNA f.EKAIÏXA, ZAGREli, — Raditega nnj se iiaroéa naravii ist po 1 naslovom : „llejtna lekarna, Zagrd), Marko'/ trg štev. E.0, poleif cerkve sv. Marlia.'' Detiar te loSilja naprej uli povzanie. Manj kakor 12 steklenic se ne pošlje, (ima je nadedtijain »ictr franko poBtavljeno na vsdko p'.Îti): 1 ducat (IZ stBhl.) 4 K — v 2 ducata (Z4 slekl.) 8 K — v 3 ducati (3G stekl.) 11 K — v 4 ducati (48 stekl.) 14 K 60 v 5 ducatov (60 stekl.) 17 K — v Nd laziula^o iniaui tia tisoèe przualniti pideni, katerili mini mogui:e laili pLiitiaiijkaLija [irostera iia\ei,ti. Zato iiavnj.ini »ftuio imena nekntirili gfgpod-jv, ki BO upurabljali „kapljice sv JUrka" z najboljňim V8,>ehnm, ter uniolnoma ozdravili; Ivan Baretiiiílé, uditelj; Stjepan Bi 1.1!, žitpmk; lUja Jlainiii, oiiBiikar; .Janko KiSnIj, kr. iiaiilogar; Stjepan Strljanić. síljak; Sofja Vukelić, Sivi ja itd. itd. MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg štev. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno 1.1360. štev. 1. DOLENJSKE NOVICE. i». Sin^er-jevi šivalni stroji Original Singer Šivalni stroji «o vs^rd t koi38tn.kaiji in úvedw. (»riginal Singer šivalni stroji Original Singer šivalni ntroji ' eiuuiltl lU Original Singer šivalni stroji Original Singer šivalni stroji "„rtï^^'eT'"' " Brezplačni poučDi kurzi z» vae domaće šivanje íd za moderno vezenje. Svila za vezenje v vseli barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji ZA posamezne stroje za domačo porabo. SINGER Co. šivalni stroji, delo. drnžba Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. (iM-ia-ii) „Grand Prix". Najviáje odlikovanje. Pariz 1900 HAMBURG -AMERIKA Iz Ljubljane v =zz NOVI YORK samo 6 dni z dobro, prosto hrano. •V" Odhaja se iz LJUBLJANE vsalc ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparnlki. (238-24-8) Pojaittlia po vefikrat brozpiaíno. aï & 3 E» s u be S •-I m oC U n > ^ ^ JS m % o « fe "S díí C a o -t-l i/3 rt tSJ CO Naznanilo. Slavnemu občinstvu od blizu in daleč vljudno naznanjam, da bodem s 1, januarjem 1905 zopet odprla dobro znano v gostilno pri SuSterîsicu. Zagotavljam vseskozi solidno postrežbo ■L dobro pijačo ter z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili. Na razpolago bodo snaine sobe v prenočišče, kakor tudi blevi Z4 konje in lep prostor za vozove. Za prav obilni obisk se udano prípo* ročajem spoštovanjem Leopoidina Šušteršič. v Toplicah 8t. 15 (Dolenjsko). Na prodaj so iz proste roke na mestnem polju Meclioratove njive in iiovo /grajeno ^gospodarsko poslopje. Natančne podatke Re izvé pri Adolt Gmtinu, trgovina z Železnino in Bpecerijo v Rudoliovem, (200-5-2) Vidmaiiič kapljic kaže seljanom in Slavonske IUUÙ „('»kraúítib biljívine." Pozor! Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moč! Pakraike kapljic« iii Slavonska blljovinasUtlmeedTft najbolj priljubljen* ljudska lek», ker đebjejo (çato^o £ iiajbuIjAjm u^iielioin, ter si tako jirUlubivaja «Iofcb po rseU «letih aveta. Manj kot IS steklenic ae ue pošilja. P'iIrvivlfO Lilltlîîpp' proti va eni boleznim žel piloa in î rev, ods t (an j o jejo k rie, 1. (llLl(tnnl> HlipiJlIjij . baleSino v želodcu, preganjajo vetrove io Éiitijo kri, poupeSujejo prebava, odi^anjajo ujale iu velike gliste, odpravljajo mrzlio in vse od te izhajajoče boleini. Le£ijo dalje vae boleiui tia jetrih iu alezali. Nf^boljiie Hreilstvo proti bolesni maternice in tnadrona, valed čeaar ne amein manjkati v nobeni meSiantki in kmefki biii. — Ilaruii naj jih vaakdo p~d naiiovom: Peter lurliii, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj »e poH^je naprej ali a paveetjetn. Cena je aledeiia in »icer frauko na VHttko poáto : 12 stakl. (t lucat) S'— K. 24 stekl. {2 tucata] S-60 K, 36 «teki. (3 tucati) 12'40 K, 48 stekl. (4 tucati) 16— K, 60 stekl. (5 tucatov) 18 — K *1 vniluL 11 Ikî I í AV í 11*1 * ^^ ' sijajnim iu najboljšim lupebum proti wlareletuu k7l(lTUIinnll UllJbVllIti* taíljn, bolesti v prsib, prelilajenjii, hripa*ogti v Krln, težkeom dihanju, antui, sbadai^u, kataru, odstranjuje goate aline in deluje iivratno pri vaeb tndi najttarejiib bitleznih v praili in na pljućih. Cena je iiiulednia franko na viako poSto: 2 izvorni stekl. 3'40 K, 4 iivozne slekl. & 60 K, 6 Izvoznih ttakl. 8 20 K. Mauj kot dve titeklenici ne ne posipa. Denar naj se pušlja uitprej all at pa p ivinme. I'rusiui, da ei naručaje anmo in izreeno le pri meni pod naslovom; Peter Jurišić, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija. '281-20-9) : i fiafi-2-1-17) Zahtevajte pri nakupu Schicht'ovo štedilno milo % gaaHïko Ono je zajuničeno čisto HB in brez vsake škodljive primesi. IV Pere izvrstno. Varstvena znamifa. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ..SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". Aiisnig. — Največja tovarna te vrste Dobiva se povsod! na evropejskeui ozemlju. Dobiva se povsod! (78-24-20) neino^ Čisto lice brez peg, mehko in gladko kožo ter cvetočo polt, umiva naj ae z Kuauim medtciuakmi Bergmann-ovim lilijinim milom (8 ziiamko: 2 rudarja) - tvrdke BERGMANN & Co. Diaždane in Tečen ob Elbi. Dobi» sa tndi po 80 h komad pri leh. S. pl. SLAOOVIČ-u in v trgovini g. AH. OBLAK-a v Novem mestu. Samo ® dni Ed. ŠMARDA ■ V Ljubljani. Dunajska cesta št 18 najproti znaue gostilue pri „Figovcu'*. ^ . zmešane iii rezane kupuj(>m na / I^ Tl 3 K f^- veliko. Vsaki nabiralec las, naj ge preprića, da plačujem od zdaj naj-viSjo ceno. — Izdelujem vsa vlasolarska vlasulje (baroke), lame verižice, ^ kite in umetne slike iz las po najno- vejšem izdelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd. G[>oStoTanjem ae iiriporuonjem Ivan Svetec, brive« ia vlasuljar Glavni trg maproti mestne hiše) (.276-24-4) imam v kleti (263-12-1')) Samo e dni „Francoska prekmorska družba." Edina najcenejša in najkrajša črta čez PARIZ in HAVRE ^ ^M Bi mis O. Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Vsak potnik ima prosto hrano z vinom že od Bazelna naprej. ^=1= Znižane cene. Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna 1«) več 100 hktl. in črnega vina nekaj fine vakije, tiopinovca in brinovca. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšni državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman, posestnik in trgovec — ťodnjan Dignano Istra Pozor! "VI -^dolf Q-UDtlEL trgovina z železnim in špecerijskim blagom C. kr, prodna smodnika v Rudolfovem naznanja, d« so došle sliimoreznice in stroji za koruzo luiiti, — v najnovejšem sistemu in po najniži ceni. Z i dobroto vsakega stroja se v vsabem oziru jamči. 337-8-2. Ucigovwni iirsamk Fr. Sal. Witzi. Izdajate^ m »tluiiiik Urban Horvat. Tuk J. Kralec. nas)