n kralJmlM JuggiUilJ« meseCno ilS Din polletno ISO Din celolelno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdalo celoletno v Jugo slavtjl 120 Din, za Inozemstvo 140 e VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Cene oglasov ■ stolp, petlt-vrsla mali oglasi po l'SO in 2 D, veCJl oglati nad 45 mm vlSloe po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Dlrt o Pn večjem o naročilu popust izide ob 4 zjutraj razen pondel)Ka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kapltaptsvl ulici ki. a, m Rokopisi «e ne vraCuiu. aetraaklraaa pisma ae nevre/ema/o - l/naaUlva tnlefan it. Z OSO, upravnlitva št. 2328 Informativen list za slovenski narod Pax anglosaxonica Rezultati konference v Londonu so z nepričakovano jasnostjo razbistrili dejanski politični položaj v svetu. Neutajljiva zasluga Francije je, da je skozi megleno kopreno pacifističnih izjav angleških in ameriških državnikov zasijala resnica, ki lahko Evropo reši iz dosedanjega kaosa in jo združi v močan solidaren političen kontinent. Ker se je ta moment v naši javnosti oremalo opazil in povdaril, naj ga čisto kratko tu podčrtamo: Gospoda Mac Donald in Hoover sta čisto gotovo odkritosrčna prijatelja miru, toda oba-dva imata računati z dejanskimi interesi angleškega, oziroma amcrikanskega svetovnega imperija. Podzavestno, a zato tem močnejše delujoči motiv, ki ju je vodil ob sklicanju konference petih pomorskih velesil, je bil ta, da bi zasigu-rala angloameriško premoč na morju po primernem aranžmanu z ostalimi velesilami Azije in Evrope, ki naj bi reducirale svoja vojna bro-dovja tako, da bi Anglijo in Ameriko vzdrževanje njunega še vedno ogromnega brodovja čim menj stalo. Vidi se, da so Anglosaksonci izvrstni računarji in da Evropo smatrajo slejkoprej za precej naivno. Kajti sporazum med Anglijo in Ameriko glede njunega brodovnega standarda — ki naj bi se mu bili dobri Evropci kar avtomatično pridružili, prilagodcč tonaže svoje vojne mornarice načelu, da ne sme tonaža dveh evropskih velesil znašati več od tonaže angleškega brodovja — ta sporazum ne pomeni nobene razorožitve. Anglija svojega brodovja ni bistveno prav nič zmanjšala, ampak se je le odpovedala nadaljnjemu povečanju, dočim je Amerika celo morala svoj sedanji standard zvišati, da doseže dogovorjeno pariteto z Anglijo. Tudi ostale velesile bi morale po tem načrtu svoj standard vsaj v nekaterih ladijskih kategorijah zvišati, opustiti pa na ljubo anglosaksonskima zaveznicama podmornice in se pustiti kategorizirati v velesfte II. in III. razreda čisto tako, kakor bi to ugajalo Rusija je ostala krščanska Moskvn, 23. aprila. Letošnji velikonočni prazniki so bili izredno karakteristični. Sicer se Vstajenje, največji praznik ruske pravoslavne cerkve, topot vprvič v zgodovini ni praznovalo s historičnim zvonenjem 40krat 40 cerkvenih zvonikov, ker so sc premnoge cerkve zaprle, vendar pa se je po ostalih zvonilo. Vslcd odredbe oblasti se protiverske procesije brezbožnikov tojrot niso vršile. Protivelikonoe-na kampanja se je omejila na razne prireditve po klubih in gledališčih. Tudi sovjetski tisk je bil na povelje rezerviran. Uradna >lz-vestjn« so sploh pozabila, da je Velika noč, to je, je niso omenjale ne pozitivno ne negativno. tembolj pa so množice napolj nje vale božje hrame in že na veliki petek so bile cerkve tako napolnjene, da je moralo veliko ljudi stati zunaj. Opazilo se je, da niso samo starši ljudje opravili izpovedi in se udeležili sv. obhajila, ampak tudi mnogo mladine. Vsakdo je lahko opazil, ,nkon!ko<': ., v , v / .... j , "a licu mesta vršiti vse svojo posle, ki se t čeio nihče motil drugega se bol, obvladovala vsa « lranzilnega trgovskegn posl0va„ja, plačevanja rL svetovna morja. To bi bilo sicer gotovo tudi v interesu miru, toda pod posebnim vidikom an-gloameriških interesov. Bila bi to tista pax an-gIo-saxonica, o kateri so tako duhovito pisali francoski listi. Francija je to takoj izpregledala. Briand in Tardieu sta postavila Anglijo in Ameriko na londonski konferenci takoj pred alternativo: Ali se anglosaksonski velesili solidarno z Evropo pridružita sistemu mirovnih garancij, ki bi na osnovi pakta Društva narodov vsako vojsko absolutno preprečile, se odpovesta svojemu neomejenemu gospodstvu na morjih ter vlogi bodočega razsodnika v kakem evropskem konfliktu ali pa dobičkanosni nevtraliteti v slučaju vojske, pa se podredita vsem velesilam nadrejenemu internacionalnemu razsodišču — ali pa bo Francija primorana organizirati Evropo v svrho samoobrambe in neodvisnosti od angloameriške politične in denarne supremacijc. Ta odločna, na najčistejšo logiko opirajoča se taktika Francije jc imela uspeh. Od anglosaksonskih velesil, ki so toliko poudarjale potrebo svetovnega miru, se ni zahtevalo nič drugega _ kakor je dobro reasimiral Jules Sauer-vvein — kakor da se pridružita zavezi vseh pet velesil (Anglija, Amerika, Japonska, Francija, Italija), da se ne bodo samo v smislu že obstojih pogodb čuvale vsake vojske med seboj, ampak da bodo tudi oni velesili, ki bi postala žrtev kakega neizzvanega napada, takoj priskočile z vsemi svojim silami na pomoč. Anglija in Amerika sta bili na to primorani takoj nedvoumno razgrniti vso skrivnost svoje politike: kategorično sta se obe izjavili zoper to, da bi prevzeli kakršnekoli obveznosti napram katerikoli evropski velesili za slučaj kakšnega političnega konflikta! čemu naj bi se pa potem evropske velesile vezale na političen orodoven aranžma v korist Ameriki in Angliji? Tako so odgovorili Francozi in so imeli prav: izkazali so se kot čuvarji interesov celokupne Evrope. Tudi Ev ličnih taks itd. Za ureditev potrebnih skladišč .je že v budžetu predvidena gotova vsota. Pri rešitvi lega vprašanja bodo sodelovali zainteresirani gospodarski krogi in lo na la način, da sc bo pri direkciji cone ustanovit trgovski odbor ta posvetovanja za rešitev oseh conskih vprašanj. Direkcija cone se bo razdelila v osem oddelkov: v administrativni, blagajniški, glavno carinarnico, železniško sekcijo, odpravnišlvo. oddelek za lučno ureditev, veterinarsko postajo in finančno kontrolo. Administrativni oddelek je neposredno podrejen ravnatelju cone, a na čelu ostalih oddelkov stojijo strokovni starešine. Položaj uradnikov bo urejen tako, da bodo mogli delovati čim boljše na svojih položajih. Minister trgovine in industrije bo \ soglasju z ostalimi vpoMev prihajajočimi ministrstvi predpisal tozadevno uredbo, ki bo odgovarjala tamošnjim prilikam. V prvih 0 mesecih delovanja cone, to je od julija do HI. decembra lanskega lota, je šlo skozi našo solunsko cono 2(550 vagonov- blaga in živine. Od tega 1720 vagonov izvoza, 988 vagonov pa se je uvozilo v naso državo. Olavni prorlincti izvoza soj rude (917 \agonov) in les (109 \iigonov). Nadalje seno, žito itd. Cona ima 2 skladišči in en silo za žito ter stajo za živino. V tekočem proračunu je predvidena vsoto S< >0.000 Din za razširitev teh objektov in za tlakovanje pristana. Z razširitvijo teh objektov bo solunska svobodna cona pridobila novih možnosti za svoj razvoj, kar je velike važnosti za našo državo. Velik optimizem MaeDonaida Posredovalna vloga Anglije — izredno prisrčni odnošaji z Zdr. državami — Glasovi angleških listov London, 23. aprila. AA. Snoči jc govoril ministrski predsednik MacDonald po radiju o delu pomorske razorožitvene konference. MacDonald je v svojem govoru dejal, da so cele generacije narodov mislile, da se ubranijo vojne edinole z velikimi stroški za oboroževanja in vsaka generacija ije sledila doslej tej veri. Vojna je sledila vojni. Ako ne bo človeštvo spremenilo svoje miselnosti v aktivno miroljubnost, je skoraj gotovo z julraj-šnjim solnčnim vzhodom začetek nove vojne. Pred letom dni smo gledali odvratno in strahotno tekmovanje v gradnji in protigradnji vojnih ladij. Skušali smo izpremeniti to stanje. V vrsti pomorskih držav lahko razločujemo visokomorske države, ki so Zedinjene države, Anglija in Japonska. Na drugi strani imamo evropsko skupino državo, kateri pripadajo Anglija, Francija in Italija. Med obema skupinama tvori zvezo Anglija. Pri teh pogajanjih, je nadaljeval MacDonald, je bilo več trenutkov, ko se je zdelo, da se bo tanki led, na katerem smo se drsali, udri. Vkljub temu smo sedaij vsi podpisali obsežno pogodbo in le mali del so podpisale le Zedinjene države, Anglija in Japonska. Ostalo, ki vsebuje mnogo določb, je popolna pogodba med petimi državami. »Jaz nisem razočaran. Morali smo enkrat začeti. Po mojih izkušnjah v zadnjih treh mesocih mora biti delo za mirovno gibanje podrobno in proučiti se morajo sredstva, da se rešijo te po- drobnosti. Kar se je že storilo, služi v spodbudo javnemu mnenju, da ss stori Se več. Londonska konferenca je veiik mejnik, ki kaže za vedno, kako so se zbližali narodi in da verujejo v mir. Nič ni po mojem mnenju bolj odličnega, kakor dobra volja, ki je prevladovala. Odnošaji med Zedinjcnimi državami in Anglijo niso bili nikdar (ako dobri, odkar so postale Zedinjene države neodvisne. Japonska delegacija je odšla domov s čuv-stvom, da se ije sestala s prijatelji, ki dajejo varnost japonski deželi. Francija in Italija, akoravno se nista toliko zbližali, da bi se sporazumeli, odhajata domov v euvstvu, da pride med njima na kak način do sporazuma. Odnošaji med nami in drugimi državami so bili najprisrčnejši. Na konferenci so bili zastopani naši dominjo-ni in Indija kot neodvisni narodi. Vsi smo delali v polni harmoniji od začetka do konca konference. London, 23. aprila. AA. Angleški listi obširno komentirajo izid konference »Times« pravijo, da je konferenca važna etapa na dolgi poti. Vrednost trajne pogodbe je toliko večja, ker ni ta pogodba ekskluzivnoga značaja in pušča možnost drugim državam, da se ji priključijo. Glede na varnostno klavzulo naglaša list, da ni nevarnosti, da bi ta določba stopila kdaj v veljavo. Govora Brianda in Sirianija sta pokazala, da je la nevarnost zelo zelo daleč. Žal se, ko jc Francija branila edino pravo evropsko stališče, Evropa sama ni pokazala edino. Italija je idejo evropske solidaritete žrtvo-ropa hoče mir, toda kot enakopraven faktor v vala možnosti, da bi s pomočjo Anglosaksoncev mirovnem koncernu vsega sveta, kateremu sta od Francozov iztržila teritorijalnopolitične kon-$udi Amerika in Anglija podrejeni, ne pa kot cesije v Afriki in pa »delitev političnih območij« kakšen anglosaksonski dominijon, ki bi moral s Francijo na Balkanu in v srednji Evropi. Nem-sprejeti londonski diktat. j ški tisk je po pravilu gospoda Hitlerja, da mora Francija je tudi, če se smemo tako izraziti, »Nemčija biti vedno na strani vsakokratnega v Londonu branila tezo miru s — kako bi to j največjega nasprotnika Francije«, podpiral an-rckli? — tudi filozofskopolitično edino pravil- glosaksonsko tezo in simpatiziral z Italijo. To nega stališča: da se more mir zasigurati samo je zelo kratkovidna politika! Samo Heinrich Po izgraditvi in vkoordinaciji pogodb medse- ; Strobel je imel pogum v reviji »Andcres bojne moralne obveznosti popolnoma enako- Deuischland« ugotoviti, da je Francija v Lon darsko in finančno najjačja, morejo na osnovi pakta Društva narodov največ doprinesti k skupni konsolidaciji in svetovnemu miru v čisto enakopravnem položaju napram angloameriš-kemu svetovnemu imperiju. To je tudi, to hočemo pa mi poudariti, v interesu velikih duhovnih vrednot Evrope, ki baš v Franciji ima najjačji kulturni branik proti temu, kar sc imenuje ameriška »kultura«. In tudi na tem vprašanju je Nemčija življenjsko intere-sirana — tudi njej je amerikanizem tudi na duhovnem območju najbolj nevaren. In zato bi sc moralo geslu »pax anglo-saxoniea« postaviti ob stran gesio: »pax franeo-germaniea«, kajti ta Pravnih kompaciscentov, nc pa po anglosakson- donu zastopala interese celokupnega evropskega , je najmi}nejši prcdpflgoj za uresničenje zedi-skem konceptu, ki popolnoma sloni na principu, kontinenta pa tudi Nemčije. Le zedinjene države ; • nc Evropc, da močnejši narekuj*. 1 Evrope, med katerimi je danes Francija gospo- I >Daily Herald« meni, da je dosegla konferenca sicer uspeli, da pa ta ni zadosten. Na tej konferenci so so obotavljali storiti za mir to, kar store Ijndje drugače veliko lažje za vojno. Konferenca in njena i>ogodba ne sme ostali samo cilj, temveč nova izhodna točka. -Dailv Telegraph« pravi, da je z odpravo amcriško-angleškega pomorskega tekmovanja nastalo prijateljstvo neprecenljivega pomena za svetovni mir, ki jc bil s tem izstavljen na novo in trajno podlago. Tehnični sporazumi med petimi državami so pripravili pol za nadaljni napredek, 'ločim so odkritosrčno in poštene iz!;ave o italijan-skofrancoskem sporu prej izboljšale to stanje kot poslabšale, pjsebno ker jc sedaj prerekanje končano. Okrožnica o sv. Avguštinu Vatikansko mesto, 23. apr. Z ozirom na slovesnosti ob priliki 1500-letnicc smrti sv. Avguština je izdal papež encikliko, ki jo bo priobčil Osservatore Romano«. Enciklika opozarja na najpomembnejše resnice nauka o Bogu, skrivnost sv. Trojice in učlovečitve in božjo Previdnost.. Dokument zaključuje s pozivom na duhovščino in katoličane k molitvi, študiju in posnemanju svetnika, in z opozorilom na mednarodni evharistični kongres v Kartagini. Pokop senšskega šhola Bakar. 21 aprila, r. Popoldne ob 4 jc prispela sem ladja s krsto pokojnega dr. Marušiča. Tu so jo izkrcali in prenesli na avtomobil, ki jc jc prepeljal v Praputnik. \ Praputniku je imel govor savski ban dr. šilovič, ki se jc na ginljiv način poslovil od pokojnika, ter visoko povzdigoval njegove vrline. Pogrebni sprevod jc vodii domači župnik. Pri cerkvi ga jc vodil pa zagrebški nadškof dr. Bauer, ki sc je v lepem govoru poslovil od pokojnika. Krsto so spustili v grob, ki si ga je dal pokojnik prirediti v cerkvi. Pogreb je bil ob 6 zvečer končan. Ves Praputnik je v črnih zastavah. (Pogreba sc je udeležil tudi mariborski pom. škof dr. Tomažič, kar je včeraj pomotoma izostalo v poročilu. Op. ur.) Seipel obdrži vodstvo stranke? Dunaj, 23. aprila, n. Vodstvo krščanske socialne stranke je danes sklenilo po razpravi o odstopu bivšega zveznega kanclerja dr. Sei-pla kot načelnika stranke, da zaprosi dolgoletnega voditelja, naj svojo odločitev umakne in ostane še nadalje na čelu stranke. Kakor poroča neki krščanskosocialni list, je upanje, da bo dr. Seipel, ki ima sedaj v Elberfeldu predavanje o temi >Boj za demokracijo«, prošnji ugodil, da prihrani stranki ravno sedaj silno težavno volitev naslednika. Med krščanskimi socialci se opazuje več struj. Desno krilo je hotelo predlagati na mesto predsednika podkanc-lerja Vaugoina, čemur pa se upira sredina in levo krilo. Schober obišče Prago in Budimpešto Dunaj, 23. apr. n. »Neuigkeits-WeltblaUc ki je vedno dobro informiran iz krščausko socialnih virov, tudi danes napoveduje potovanje zveznega kanclerja dr. Schoberja v Budimpešto in Prago, o čemer sedaj sicer še ni bilo ničesar odrejenega in bi bilo potovanje samo formalnega pomena, ker so odnošaji Avstrije s sosednimi državami slej ko prej po-polnoma neskaljeni. To dokazuje tudi dosedanji potek trgovinskih pogajanj z Madjarsko, ki se kljub najvažnejšim vprašanjem za obe drža-vi razvijajo mirno in na prijateljski način. Dunajska vrrmenska napoved. Večinom.*: jasno in toplejše vreme. V južnih Alpah nekolike bolj oblačno, v severnih Alpah pa bodo nastopili visoki oblaki. Nove telefonske številke „Slovenca" CredniStvo . S 1 o ve u c a« iin« odslej naslednja telefonske Številke: IMievno uredništvo St. 2050 (tajuištvo). Nočno uredništvo od 20. ure naprej št. 2050, i« 29%. Uprava Slovenca d« 18. ure št. 2992. Tez hoče pri ureditvi vzhodnih reparacij -—a Italija in Vzhod stranka (»1'irani/ini-iii i»ro Orientc . :> ko češ, Tudi leto- ie fašistična tn jH> vsej Ita li.ii k rušili < I)nišivo cPf<> Oriciltr,. >•krbi zu italijansko propagandi' v Bolgariji 4it pripravlja ngodna t Iu fašistični /iinanji politiki. V, Sofiji si je društvo posta vilo /e lastno palačo, v kateri so nahaja velika italijansk i knjižnica. >\salv italijanski tlom.'., piše rimski irvoie-. ki \sfune na Vzhodu, jo košček italijanske domovine. je zastava, ra/.vita v imenu civilizacije in obdelovanja narodov. Prvi«- so ftiš,i»ii priredili kni.šni iluu I. 102S. 5lroški /a oruaiii/.uci jo. vštevši i/datkc /a kruh. s«, ziiušali tedaj Jt.S"t».006 lir, krušni dan pit je prinesel ">.">0.000 lir. Prodajo kolačcv, razglednic in propagandfiiih brošur organizirajo obfshie s sodelovanjem -r»ls.kili oblaste v in fašja. Otroci hodijo oil Iviše do hiše iu nabirajo denar. Na v>uko občino pvidf določena količina kruhkov ; če .se kolački na krušni dan ne razprodajo. |*»šljo naslednjega dne občinski utičelniik preostanke oibrtnikom m trgovcem, ki jili sprejeti v avdijenco pri Nj. Vel. kralju _ Karel Kcvačevič, Andrija Berič, Toma Jalža-Setič. Uija Martinovič, vodje poklonitvene de-putacije bivših članov HSS. Obnovitev zanimivega kazenskega procesa Belgrad, 28. aprila, k. Pred bctgraiakiin sodiščem se jo ponovno pričela razprava proti biv-£emn šefu računovodstva v notranjem ministrstvu Simeonu Stepicu, ki je bil že pred dvema letoma pri istem sodišču obsojen na 20 let ječe vadi raznih ilorab in poneverb. Kasacijsko sodišče pa je razsodbo razveljavilo. Danes se je vršila ponovna raz-orava. Obenem ie prišel z njim na zatožno klop Vele. riav Karanovič, bivši uradnik računovodstva istega ministrstva, ki je bil svoječasno prav tako obsojen na fi let težke ječe. Kazen tega je državni pravilnik razširil obtežbo za nekatera nova kazenska dejanja, 20 po številu, vadi poneverb v znesku nad 0 milijonov dinarjev. Po prejšnjih dveh tožbah ie Slepič odgovarjal radi poneverbe državnega denarja v znesku 1,645.000 Din. — Slepič se je na prvi razpravi nagovarjal z raznimi priznanicami in računi, ki jih je imel, da bi upravičil vse izdatke. Računski preglednik glavne kontrole pa je ugotovil, da se pri-ziranice ne morejo smatrali kot pravilni dokumenti. Po prvi razsodbi je posebni odposlanec finančnega ministrstva pregledal poslovanje v računovodski notranjega ministrstva. Pri tej priliki ie ponovno ugotovil veliko število poneverb, radi katerih Slepič m bit obtožen. Odposlanec je tozadevno obvestil pravdiiištvo. ki je. tožbo razširilo radi poneverb, v '.nosku 0,290.000 dinarjev. Istočasno je državni pravilnik zahteval, da se kol sokrivec kaznuje Karanovič radi 200.000 Din, ki jiii je prejel od Stepiča, za kar ni nobenega kritja. Na današnji razpravi se je Slepič zagovarjal z istim zagovorom kakor svoječasno. Izjavlja, da se ne čuti krivega, da se fle spominja, zakaj so se ie ogromne vsote izdale, in se sklicuje na razne zaupne Rkle. Razprava bo Irajala več dni. Prebivalstvo ItalHe Kini, 23. aprila, n. Oiicielna italijanska statistika poroča, da je bilo HI. decembra 1929 v Italiji 42.36 milj. prebivalcev. Od teh jih je bilo 41.5 milj. doma, ostali pa v tujini. Boj proti kobilicam Kairo, 23. aprila. AA. Na intervencijo kralja Tuacla jc bil odposlan v sinajsko pokrajino bataljon egiptskih vojakov, ki bo ojačil armado v borbi proti kobilicam. Pariz, 23. aprila, n. V pogajanjih za ureditev vzhodnega reparacij kegn vprašanja, Iti se niso prekinila niti med velikonočnimi prazniki, je Loucheur napel vse sile, da se končno reši optantski spor med Madjarsko na eni ter Češkoslovaško in Romunijo ua drugi strani. Sporazum je sedaj že tako blizu, da se je včeraj vršila celo nočna seja, da se pospešijo podajanja. Budimpešta, 28. aprila, n. Nasproti ugodnim pariškim vestem se govori v Budimpešti, da še vedno obstojajo med Češkoslovaško in Madjarsko diference glede besedila vzhodnih reparacijskih dogovorov. Češkoslovaške formulacije bo za Madjarsko nesprejemljive, ker ne dovol jujejo brezpogojno ohranitve razsodišča. To stališče podpirat« v naoedu Italija in Anglija. Nepričakovano pu je včeraj tudi Romunija stavila nove zahteve, ki se hidi nanašajo na bodočo uporabo čl. 250. trianonske pogodbe. To romunske zali to v c, ki so biie mu. djarski delegaciji izročene v pismenem morandu, dni. me- bodo povzročile /.avlačitev za več Ureditev reparacifske banke Pariz, 23. aprila, n. Matin« poroča, da je moral upravni svet baselske reparacijske banke ua včerajšnji soji najprej odločati v načelu, ali se more banka koučnoveljavno konstituirati, tlasi še manjka za uveljavljenje Youngovega načrta ratifikacija Italije in Anglije. Italijani niso hoteli priznali potrebe konstituiranja, dokler se ne uredi vprašanje Vzhodnih reparacij in dokler Italija in Anglija ne ratificirata Youn-govega načrta. Končno so se sporazumeli na kompromis, da se konstituiranje izvrši, da pa dobi pravno moč šele poleni, ko se bo v novi seji nadzorstvenega sveta vprašanje ponovno razpravljalo, in sicer po ratifikaciji Youngo-vega načrta po Angliji in Italiji. Ustanovna glavnica obstoja i/. 200.000 delnic po 2500 švicarskih frankov nominale. šestorica držav ustanoviteljic in ameriška banka dobijo po 13.000 delnic, ki se bodo v Angliji, Italiji, Franciji in Belgiji takoj ponudile občinstvu, na Japonskem in v Ameriki jia se bodo delnice izročile vele-bankom s prepovedjo nadaljnje prodaje. Ostanek se bo svobdno razpečal v Švici, na Švedskem in Rulandskem ali v onih emisijskih bankah. ki bodo to predlagale. K Basel, 23. aprila, u. V upravnem svetu mednarodne reparacijske banke je podal danes Američan Fraser poročilo o emisiji delnic, ki se imajo al pari izdati osem dni po ratifikaciji Voungovega načrta. Kakor doznava Vaš dopisnik iz krogov upravnega sveta, obstoja že sedaj tako živahno zanimanje za le akcije, da se Angleži in Francozi bojijo, da bi njihova emisija pozneje lahko škodovala razpisu repa-racijskega posojila. Dalje se je sklenilo, da se po ureditvi vzhodnih reparacij začno s Češkoslovaško iu Madjarsko pogajanja o trustovem agrenientu. Vprašanje podpisov se je uredilo tako, da je predsednik Mac Garrali upravičen sam podpisovali, dočim sta sicer potrebna dva podpisa. Namesto 130 uradnikov, ki so do sedaj delovali v Berlinu in Parizu za reparacijski odbor, bo odslej polrebng samo (55 uradnikov, lako da je pričakovati bistvenega znižanja dosedanjih stroškov, ki so doslej znašali 1 in pol milijona dolarjev. Za voditelje oddelkov so bili izvoljeni ravnatelj nemške drž. banke dr. Hiil-se, Italijan Pilotti, Belgijec Paul van Weland, dočim jo četrto mesto prihranjeno za kakega Japonca. nemiri v Indiji Angleška policij« z orožjem vzdržuje red Pariz. 2". aprila. A A. • Ha vas« poroča i/ Kalkute, da so politični jetniki pričeli z gladovno stavko. Pariz, 2*5. aprila, \A. iluvus- poroča iz Madra;a: Večje število Gandhijevih pristašev sc jc včeraj zbralo jjred policijsko postajo, ki je sredi mesta: Manilesuuiti so zaceli obmetavati stražnike .- kamenjem. Policija je radilta orožje in streljala. Osem oseb jc biio ranjenih. Kasneje se na raznih krajih mesta ponovili nap.-.di na stražnike. Aretiranih je bilo tO osel). London, 23. 4. u. Angleške čete -o obkolile 30 uporniških in.lij-kih nacionalistov, k? m'» oropalu policijski nrzenal v C itiagonni;u. v Dec-ci pa je radi isteua dejanja bilo aretiranih pet oseb. Politični kaznjenci v Oliporu, med njimi (udi kalkutski žu|>an. -o začeli gladovno stavko. ker so j h hoteli prisiliti, da se morajo jvo.lv reči kaz.nilniškemu redu. f/. Simlc se po-j ročti. da hoče predsednik zakonodajnega /bora Patel odstopiti. Njegov brat, Gamlij -v pristaš, je bil obsojen na šest mesecev ječe radi kršitve solnega monopola. Mttrmkovič - predsednik ma skega zasedanja SOiV Ženeva, 23. aprila, n. Na majskem zasedanju Sveta Društva narodov v Ženevi nc bo predsedoval zastopnik Venezuele Zumeta, kakor bi se to imelo zgoditi po abecednem redu, temve? jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovic. Zastopnik Venezuele Zumeta bo predsedoval meseca septembra, da se takrat omogoči južnoameriškemu članu . kot predsedniku Sveta Društva narodov otvoritev 11. zasedanja Društva narodov. ' Samostanska reforma v Dunaj, 23. aprila, u. Slovesno posvetitev novega opatovega koacijulorja dunajskih škotskih benediktincev dr. Peichla bo izvršil jutri dunajski škof dr. Kamprath. Na njegovo mesto !>a ga jc že včeraj ustoličil ludi na slovesen način papeški vizitator. : Neuigkeits-VVellblatt« izjavlja, da samostanska reforma v Avstriji, ki se je izkazala za potrebno, ne pomeni nič drugega, kakor da se vpostavijo prvotna redovna pravila. To jc čisto notranja odredba, h katere priznanju se redovniki ne morejo prisiliti. Če bodo odklonili sprejem reforme, se bodo do-tični redovniki porabili za župnijsko duhovniško službo. V tem smislu je razumeti tudi reformo avstrijskih benediktinskih samostanov. Po strašnem pvžtsru v kaznilnici Newyork, 23. aprila, n. Preiskava o požaru v kaznilnici v Columbusu je dognala, da se je toliko kaznjencev smrtno ponesrečilo zato, ker sc je zavleklu otvoritev celic, kar je zakrivil paznik Walkinson. Soodgovoren za katastroio jc tudi ravnatelj kaznilnice, ki je zapuslil svoje mesto in izročil vodstvo 72 lelueniu nameslni-ku. Dalje, da niso bile izdane nobene instruk-cije za slučaj požara in se nikdar ni priredil alarm za poskušnjo. Nobenih dokazov pa ni v.a to, da !>i bil og""j podtaknjen, kar se je prvotno domnevalo. Zgorelo je skupno 317 kaznjencev, London, 2". npr. n. Dogodki v Tndiji jiosla-jajo vedno bolj krvavi. V lioju med |>olicijo in nacionalisti, ki so prejšnji tcdeui napadli arzena). v Cittagoungu, je bilo ustreljenih " oseb. Danes so nacionalisti poskušali napasti j>o'' eijsko oostajo 'Vuiiv 80 km od Cittnj»ounga, da pridejo d orožju. Pri tem so ustrelili enega policista in tri druge osebe. \ Pešavarju ie bil ubit angleški vojak, ko je prilik! aretacije p; išlo (lo spopadov med množico in policijo. V • kolici Kalkute se bojkot angleškega boinbaž-; i blaga vedno lx>lj Siri. Danes je Indijcev agitrvalo na trgu v llovri zu b. jkot angle-?kegi. blaga, prt 'čemer jih je ppVicjja areiiiala Množica j«) je obkolila avtomobil, v katerem so jih hoteli prepeljati na policijsko stražnico, ter so metati nu policijo kamenje. Policija je rabila gumijevke ter jo morala priti pomoč, dn se jc ubranila množice. V Bombavu je bilo danes vič Gandijcvih iiri-stašev oiisojcnili n i 6 do S nieseccv ječe radi kršitve solnega monopola. Zanimiva prošnja avstr. mostarhistov Dunaj, 23. aprila, n. Monarhisli so vložili na urad zveznega kanclerja prošnjo, da bi v spomin 18. avgusta ob stoletnici rojstva cesarja Franca Jožefa dal kovati dvojni šiling s podobo cesarja ali pa da bi izdal jubilejne poštne znamke, po vzorcu Nemčije, ki je tudi izdala, dasi republika, poštne znamke s podobo Friderika 11. Sprožil se je tudi predlog, da bi se ob priliki proslave pesnika Walterja von der Vogelweidc izdal obenem z Nemčijo kovan denar po 5 šilingov, ki naj bi pomenil tako rekoč začetek skupne valute. (V Nemčiji bi ta denar veljal tri marke.) Zdi se, da finančno ministrstvo iz valutarnih razlogov ni pristalo na la predlog. Smrt češkega diplomata Berlin, 23. apr. u. Češkoslovaški generalni konzul v Berlinu dr. Jurij Leseher je danes umrl v starosti 52 let. Dr. Leseher se je izobrazil v avstrijski upravi, po prevratu je deloval v praškem zunanjem ministrstvu, potem pa v Belgradu in od leta 1928 v Berlinu. Vriprave za prekooceanski polet London, 23. aprila. AA. Nocoj ali jutri bodo spravili iz hangarja v Cardingtonu zrakoplov R 100. Zrakoplov bo prihodnji mesec nastopil poizkusni polet preko Atlantskega oceana v Kanado. Zrakoplov bodo pritrdili ua stolp za pri-stajališče, kar jc pa odvisno od vremena. Na vsak način bo zapustil zrakoplov hangar pred soboto, da napravi prostor Zeppclinu, ki prispe v Cardington iz Friedriclishafena. Vojaška pokopališča Itim, 23. aprila. 11. Ostanke 300.000 Italijanov in 200.000 Avstrijcev, ki so pokopani na 1810 vojaških pokopališčih iz svetovne vojne, hočejo zbrali sedaj v velikih reprezentativnih zbiralnih pokopališčih. Na visoki planoti pri Assiagu bodo zgradili iiO metrov visok spomenik, pri Sebi o r>a hočejo zgradili iossnriuni v obliki spomenika. Visok proračun be-grajske občine Belgrad, 23. aprila, k. Belgrajska občina je sestavila letni proračun. Izdatki znašajo 372,201.764 Din. Izdatki so razdeljeni takole: Osebni iidatki za predsedništvo 1,028.000 Din, redni stvarni izdatki 2,050.000 Diu. — Splošni oddelek: Osebni izdatki 3,621.445 Din, redni stvarni izdatki 350.000 Din. — Oddelek za socialno in zdravstveno skrbstvo: Osebni izdatki 6,081.212 Din, redni stvarni 12,427.000 dinarjev, izredni 12,138.400 Din. — Sodni oddelek: Osebni izdatki 1,561,750 Din. — Gospodarsko finančni oddelek: Osebni 9,332.341 dinarjev, redni stvarni Din, izred- ni 2,700.000 Din. — Tehnično ravnateljstvo: Osebni 13,676.325 Din, redni stvarni 32,879.200 dinarjev, izredni 12,480.000 Din. — Tramvajsko in električno ravnateljstvo: Osebni Izdatki 55,214.000 Din, redni stvarni 44,165.000 Din, izredni 19,860.000 Din. — Razni osebni izdatki 10,984.000 Din. —- Občinske obveznosti 95,471.000 Din, izdatki po posebnem zakonu 15,859.000 Din, nepreskrbljeni izdatki t milijo u 300.000 Din. — Dohodki redni 318,017.745 Diu, izredni 54,301.000 Din, skupaj 372 milijo* nov 318.753 Din. Občinski proračun je aktiven za 116.999 Din. Največji del dohodkov prinašajo takse in doklade. S$re'emi pri g. banu Ljubljana, aprila. AA. V petek 25. aprilu odpadejo običajni sprejemi strank pri banu dravske banovine g. inž. Dušanu Scruecu. Vesta iz države Belgrad, aprila, r. Prometni minister RadiToje.v ič je |xxljvisal pravilnik o polaganju izpitov za uradnike II. kategorije elektroiteli-nikov in elcktrostrojnikov. Zagrebu aprilu, r. Prof. na agronomski. gcsjKularski fakulteti v Zagrebu Albert i Ogrizek je prejel iz Berlina poziv, du bi sprejel mesto na tainošnji poljedelski Soli in da bi sodeloval z znanim zootehnikom dr. Krona-cherjem. Povabilu se je Ogrizek odzval in bo te dni odpotoval v Berlin. V začetku maja bo imel nastopno privluv anje. Zagreb zgubi t. njegovim odhodom odlično silo /u fakulteto in /m zadruga rs t vo. Zagreb, 2"). aprila, r. Soprogu ravnatelja tvoridce tunina pri Sisku Jelka l' l itz je v \tjj-rilM>ru pozabila v toaleti dunajskega brzovlak« dva briljanta v vrednosti 15.000 dinarjev. Ko ji; opn/ilu da nima prstunov, se je vrnila pogledat. toda teli ni bilo več. Zagreb. 2>. aprila, r. V začetku maja se 1x> pričelo "raiHti novo žtipnišče v Zagrebu. Obenem se lx) razširi Iu tudi župnu cerkev. Stroški so proraittuaiij nu 1.600.000 dinarjev. šibenik. 23. uprila. r. Zupan Dulčič je odstopil. Nu njegovo mesto je imenovan dr. Sinolčie. Ccthi je. 23. uprila. A A. Nra Celin je je prispel osebni zdravnik Nj. Vel. kralju Velike Britanije Duvvson of Penu. Pri prihodu nu Ge-tinje je pozdravil Drava<: do poravnave pri sodišču v tem smislu, da dovoli omenjena tvrdka mestnemu električnemu podjetju -postavitev- drogov na njenem zemljišču pod pogojem, da se priključitev izvrši takoj in da se izplača za priključitev 10.1X10 Din do uporabe 50 1(S. Za vsako nadaljno KS 500 Din. Občinski svetnik dr. Veble poroča, da sla se Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev in zadruga ;>Dom;: pritožili radi stavbnega dovoljenja glede- jmzidka tuše na Rotovškeni trgu št. 4 in sicer radi točk« 1, 3. ki jih vključuje omenjeno stavbno dovoljejije, v katerem se določa odstop enega dela.parcele 09 v svrho regulacije Rotovškega trga. Sklene se, da se pritožbi ugodi v toliko, da sc ne zahteva odstop dela omenjene parcele brezphčno, ampak, da ostane omenjeni del še nadalje last prizadetih. Glede ostalih spornih vprašanj se bodo vršila pogajanja. Občinski svetnik Pušenjak poroča, za finančni odsek. Za kopališče na Felberjevem otoku se izvoli posebni odsek. Vanj pridejo dr. Juvan, podžupan dr. LijK>id, dr. Veble, Robavs, Kejžoj, Grčar, Tavčar, ter zastopniki mestnega gradbenega urada, mestnega knjigovodstva, mestnega električnega podjetja, ter olepševalnega društva. Omenjeni kopališki odbor bi imel sklepali glede otvoritve kopališča, oddaje restavracije na Felberjevem otoku in drugih tekočih zadevali. Na otok se bo napet/al telefon za 20.000 Din, dalje sc bo uredila cesta na račun kredita, ki je tozadevno /.e dovoljen. _ , Nato se je vršila lajna seja. v knieri »e j® razpravljalo o'( 'Vbi brniške uprave radi jKircde Ob triCetrt na 7 sc je tajna seja zaključila. Delovna šola Predavanje in razprava na zborovanju Slomškove družbe Ljubljana, 23. aprila. Slomškova družba je društvo, v katerem se zbirajo naši krščanski učitelji, pedagogi, starši in vsi, ki jim je prti srcu vzgoja mladine! Družba ima torej izključno vzgojen značaj Zato je bilo umestno, da je družba povabila svoje člane, naj proučc problem nove delovne šole in izrazijo svoja mnenja o njej na zborovanju Slomškove družbe o velikonočnih počitnicah. To zborovanje se je vršilo dane« dopoldne v beli dvorani Uniona. Učiteljstvo in drugi, ki se zanimajo za vzgojo ilUadjn^, so .pros(01,710 dvorano popolnoma napolnili m so vsi z veliko pozornostjo sledili problemom, ki so se obravnavali. ' ' «••< Zborovanje je vodil predsednik Slomškove družbe, šolski nadzornik g. št r u k olj, ki jc ob pričetku zborovan ja toplo pozdravil'vse prisotne, tako učitelje, zastopnike duhovščine, profesorje, zlasti pa šolske sestre, ki so sc prvič udeležile učiteljskega zborovanju. Gdčnn Ana Hitzl, učiteljica na šišenski šoli, je /atcni predavala o utisih svojega potovanja po Nemčiji, kjer si ie ogledala razne šole in prisostvovala pouku. Nemška šola je sedaj na zanimivi stopnji razvoja. V vseh mestih, ki jih jc predavateljica obiskala, tako v Monakovcm, Niirnbergu, Hamburgu, Berlinu in v drugih krajih, ie za šolski pouk uveden princip »delovne« >'ole. Ta »delovna« šola stremi zn tem, da pritegne otroka k aktivnemu delu v šoli, da napravi i/, šolske predavalnice delavnico in kraj igranja ter da si otrok svoje znanje snm pridela in pribori in da pride sani do potrebne učenosti, učitelj pa mu daje le navodila. V delovni šoli na j si otrok igraje pridobi vse, kar je potrebno, da zna v življenju. Ufcisi gdčne predavateljice so bili po večini od te delovne šole v Nemčiji! zelo ugodni. Zn otroke je v teh delovnih šolah preskrbljeno vsestransko in so jim na razpolago bogati učni pripomočki in druge udobnosti. Otroci se hitro uče in v splošnem hitro obvladajo predpisano tvarino. Le v Berlinu delajo s temi delovnimi šolami preveč poizkusov. Predavateljica jo končno omenjala, da njen referat še ni zaključen in da ga bo ob priliki zaključila. Zborovanju je prisostvoval tudi član glavnega prosvetnega sveta prof. dr. Capuder, prosvetni in spektor dr. Kotnik pa se je opravičil. Predsednik g. Štrukelj je nato omenjal nič novega, efekt je le zunanji in ime je novo. Koncentracija pouka je tako stara, kakor jc staru pedagogika. Najbolj senčna stran delovne šole pa je, da ni vzgajalna šola. Banski šolski nadzornik g. Fortunat L u -žar je najprej govoril o splošnih pogojih, ki določajo i>ovsod obliko šole. Šola ni sama sebi numen, gospodarske, politične, prosvetne razmere jo uravnavajo, vplivajo nanjo, šola jc sredstvo naroda. Nato je poročal o novem šolskem načrtu ,ki določo tudi delovno šolo. Delovna šola po novem načrtu zahteva aktivno udeležbo učencu, zaposlitev njegovega intelek-tn, rok in vsega telesa pri pouku in hoče ustreči prirojenemu nagonu delavnosti. Redakcija pravilnika novega šolskega načrta bo zaključena t. maju 1930. Pouk bo določen od 7. do 14. leta. Glavno, kar pa mora držati in s čimer je zaključil g. Luža r svoja izvajanja, jc: »Šolske discipline po ne damo iz rokic Predsednik g. štrukelj je v zaključnih besedah omenjal, da se je tudi Sv. Oče v eni svojih enoLklik dotaknil vprašan ja šolske reforme. Člani Slomškove družbe, ki morajo izvrševati verske dolžnosti, se morajo tudi ravnati po navodilih vrhovnega cerkvenega glavarja. Ni res, da je vse staro zanič. Delovna šola v bistvu ni nova, način njenega pouka se jo vedno uporabljal, čeprav v primernejši obliki. I rostost v delovni šoli pa gre mnogo predaleč. I udi delovna šola se vrača v mejo zmernosti. Bruckner, eden ideologov delovne šole, ki je sedem let vodil delovno šolo. je napisal knjigo » Wiederentdeckung der Grenze«, v kateri se metodam delovne šole odreka. V šoli mora imeti učitelj avtoriteto. V šolski sobi naj visi križ, to .je prvi pogoj. — Končno je poročal predsednik se, da določa novi šolski načrt 30 tir tedensko pouka za učitelja, zato pn bo učitelj dobival posebno nagrado. Sporočil je, dn so hrvatski katoliški učitelji povabili slovenske tovariše na evhnristični kongres v Zagreb. V Zagrebu sc bodo tudi razgovorili o važnih vprašanjih. Slovenske katoliške učiteljice pa so povabljene v Berlin. Končno se je zahvalil vsem prisotnim za krasno udeležbo in živahno zanimanje za aktualne probleme, posebej pa še prof. dr. Capudru, prof. dr. Arnejeu. prof. dr. Gogali. prof. dr. Pečjaku in pa šolskim sestram, ki jih jc povabil, naj bi o priliki tudi one kaj poročale o samostanskih šolali. Zborovanje je bilo ves čas na višku, debata se je odlikovala po globokem poznavanju sno- j icujcuuiA auiuicij ju um« omenjal su j c otinivovaia po gioooKem poznavani osnutek novega učnega načrta, ki je že izdelan, j vi. s katero so razpolagali debaterji. N. Ta učni načrt določa, da bi otroci v ljudski šoli pisali najprej na tablice, nato s svinčnikom in pozneje šele s peresom. Dalje bi novi učni načrt uvedel v šolo zopet stvari, ki so jih naše šole že opustile, tako zvezke 1 pikčasto razdelitvijo in drago. Šolski nadzornik g. Vider je izrazil željo dr. Capudra, da bi se o uvedbi tablic in drugih stvari v šolo najprej razpravljalo, nato pa glasovalo, da bi bilo razvidno, kaj misli o tem učiteljstvo. O uvedbi tablice se je razvila živahna debata. Starejši vzgojitelji, tako gg. Slapšak, Iglič in Kržišnik so bili odločno za uvedbo tablice, naglašali so njene prednosti pred zvezkom. Na tablico se otrok hitreje nauči pisati in lepše. Tablica je ckonomičnejša in cenejša od zvezka. Proti tablici je bil predvsem g. P e t e r 1 i n. Ta je navedel tehten vzrok: tablica ni higije- a j šil jem zborovanju jc slovensko katoliško učiteljstvo zavzelo do moderne delovne šole in do šolske reforme tako stališče, kakor ga katoliško učiteljstvo more in morf zavzeti. I.Š.: Zeleni Jurij v Beli Krajini Popoldan pred sv. Jurijem »vodijo« še dandanes po nekaterih župnijah 111 vaseh v Beli Krajini »zelenega Juriju« to je dečku, vsega ovitega v zelenje, posebno v bukove veje. Vodita ga navadno dva dečka, včasih pa tudi po več, od hiše do hiše, pn tudi od vasi de vasi. in pope vata jurijevsko pesem, ki je v bistvu večinoma povsod enaka, ki se pa v nekaterih izrazili in dodatkih vendarle razlikuje v posamez-nih župnijah. Naj priobčim tu jurijevsko pesem i/ črnomaljske okolice ki sem jo zapisal že pred več leti in mislil objaviti v nameravanem III. zvezku »Bisernici. ki pa zaradi splošne draginje ni izšel. Glasila -:e je takrat: 1'rošel je, proso) Pisani viizeni, Došel je. došel Zeleni Jurij Izza loga zelenoga, Izza loga drvenogn. Po zelenem putu. Po zelenem grutu. Do kolenca blatiea, l)o jermencu vodica. Dajte mu, dajte, Kaj premarajte! Dajte 11111 jajae. Du ga ne Lin za jncl Dajte um masti, Da Iki Bogu v časti. Srebrni denar izpred Kristusovega rohtva Na posestvu Mieo Sekulieu v Ribniku blizu Gospiča v Liki so kmetje ruzstreljevali kamenje za apnenico. Ob tej priliki, ko se je razletela mina. so našli delavci med dvema navpičnima skalama celo. precej široko, bronasto posodo, ki jc bila pokrita z npnennsto ploščo. Ko so posodo dvignili, je takoj razpadla, a iz nje so se vsuli srebrni denarji in srebrn nakit. Vsa vas se je takoj zbrala in vsakdo si jc nekaj odnesel zu spomin, dokler se ni posestniku vendar posrečilo rešiti ostanke v hišo. Vso to jo prevzel kasneje narodni muzej v Zagrebu. Posrečilo se je zbrati še precej ostalih denarjev. velika večina je po vendar raznešena vsepovsod, mogoče že preko mej naše države. Predmeti so služili večinoma kot nakit. Tu so srebrne igle, okrašene z jantarjem, gumbi iz jantarja, obloženi s srebrom prstani, mali kipi, napravljeni iz srebrne pločevine itd. Prstani bi mogli biti rimskega izvora, a denar jc ves rimski, večinoma i/ zadnjega stoletja pred Kristusom. Najbolje so ohranjeni denarji cesarja Avgusta in pa srebrniki, ki jih je dal kovati M. Antonij, član drugega triumvirata, v čast svojih legij. Leto, kdaj je bil zakopan ta zaklad, ni mogoče natančno določiti, vendar je gotovo, po dosedanjih rezultatih sodeč, za časa vladanja cesarja Augusta in to šc prod Kristusovim rojstvom. Za numizmatiko je tu najdba Augustovih denarjev ravnotako velike važnosti, kakor numizmatično odkritje pred par leti v Gračacu v Liki. tiična^Otrok se navadi pljuvati in s sjino bri-* 1 ' iiiffij< " 1 bo šola sodobna. Večina učiteljstva je očividno sati. To ni ne lepo in ne liigijenično. Tudi naj nerazpoložena proti tablici in tudi pri glasovanju so zborovalci z veliko večino odklonili tablico. Pravilna pa je bila opazka predsednika g. Štruklja, da hoče učiteljstvo v formi pouka prostost in da naj se samo 110 jx>trebi odloča ali za zvezek ali za tablico. Glede lepe pisave pa jc že skušnja, da jo učitelj doseže pri učencih v vsakem slučaju, če je sam krasnopisec. Važnejša kot o tablici je bila razprava o delovni šoli. G. Ilumer je v tej debati določil okoliščine, na katere se mora ozirati vsaka šola in tudi delovna šola. Oblika jiouka je odvisna od duševnosti otrok, od krajevnih razmer — povsem drugačen mora biti pouk na dežel-ski šoli, kakor pa v industrijskem kraju — dalje od mentalnosti učitelja in končno tudi od tega, s kakimi učnimi sredstvi in pripomočki razpolaga učitelj. Temeljit in dobro proučen koreferat je jx>-dala v debati gospa Kristina Hafnerjeva. Očrtala je dve strani delovne šole: ugodno in neugodno. Delovna šola predvsem odpravlja pasivnost otrok, tvarina gre otroku prej v glavo in tam ostane, ker je pri njej sam sodeloval. Nasprotno pa je res, da otrok v delovni šoli nikoli ne doume jedra snovi tako, kakor v navadni šoli, ker je jjoudarek pouka delovne šole prenešen z vsebinske na formalno stran. Delovna šola je obrnila razmerje v pouku. Dosedaj je učitelj učil, doma pa so starši šolsko znanje le utrjevali. Pri delovni šoli je to obratno. Otroci se morajo učiti doma, pri tem jih morajo starši po ure dolgo pripravljati za pouk, otroci morajo priti pripravljeni v šolo, učitelj pa jim le utrjuje doma pridobljeno šolo. Idejno razmerje krščanskega učiteljstva in Slomškove družbe do delovne šole sta postavila gg. Pečjak in Vider. Prvi jc poudarjal, da je šolu v prvi vrsti namenjena vzgoji, v drugi šele pouku. Najvažnejše, kar šola otroku mora dnti, je avtodisciplina. Ta je, ki jo človek v življenju najbolj in predvsem potrebuje. Samega sebe premagovati mora znati človek. Ni vseeno, v kakem svetovnem nazoru vzgaja delovna šola. Ta svetovni nazor mora biti krščanski. Obžaloval je. da Mohorjeva družba še ni izdala nobene knjige o modernih vzgojnih in šolskih problemih. Taka knjiga, ki bi šla med množice, bi bila nujno potrebna. G. Vider je naglašal, da delovna šola zanemarja vzgojo. Ona ruši spoštovanje pred avtoriteto. Tudi nemški strokovnjaki, ki so jo najprej priporočali, jo sedaj odklanjajo. Delovna šola je absurd. Starši tožijo, da postajajo otroci predrzni, domišljavi in se nc dajo nič več poučiti. Kar pa jc delovna šola prinesla dobrega in kar predvsem poudarja, to jc »naravni pouk« in »koncentracijo« pri njem, ni v bistvu Badlocmanacljsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (Toplico prt Novem mestu) SO edino ln trajno slRurno zdravilno sredstvo pri rhoumatizmu, notiralKijah, ženskih boleznih itd. — KnnnliMnn nnnrnvn so vseskozi neposredno na izvirkih. — Sezona od 1. maja do !I0. septembra. - Železniška postaja Straža-Toplice, dolenjska železnica. — Zahtevajte prospekte. — Cone znižano, posebno v pred- in po sezoni._ m -3J-1 Srebrni denar rimskega cesarja Avgusta, najden v Ribniku pri Gospiču v Liki. Kraj, kjer so našli rimski denar. Ali je nemsema na naših srednjih šolah potrebna ? v. Pred leti se je po dnevnem časopisju mnogo razpravljalo o vzrokih slabih učnih uspehov nu srednjih šolah. Mnenja so izvenela v ugotovitvi, da je % kmetskega dijaštva, ki je večinoma vedno najboljše mnogo prenizek. Misel moje malenkosti pa je bila tedaj in je še danes ta-le: Rod, ki je sedaj stopil v življenje, je rod iz dni grozot in strahot: vojne. Ne velike ljubezni matere, ne modrega kazno vanja očeta ni bil deležen. Divjejše od vojne furije same je rastel v življenje, mnogo prezgodaj spoznav-ši zakulisne tajne, nered in revščino človeka. — Zato je ta rod čisto samosvoja tvorba, drugačen kot prejšnji in drugačen kot ta, ki sedaj začenja kritično presojati pereča življenjska vprašanja. — lega človeka težko pridobite za skupen organiziran nastop, za dosego skupnega smotra, zakaj spočetka je razbit sam v sebi in se je predal vetrom: Naj gre, kamor hoče! Stvarno vsakdanje življenje s-eve narekuje po-edincem kot nam vsem skupaj: Delo, delo, delo! Naj je svet še bolj lahkomišljen, naj je še tako pozabil, da je bila teža in navidezno prokletstvo dela posvečena že v raju in kasneje po Gospodu našem, po križanem Trpljenju, — še v hujšo dušno in telesno bedo bo zapadel, ako se ne bo vzdramil sani v sebi, globoko spoznavši, da je le delo rešitev posameznika in celokupne človeške družbe. Seve pa je treba to načelo priznati, nele tudi, ne samo predvsem, marveč edino v vsakdanjem realnem življenju. Ako n. pr. TPD že leta in leta deli svojim delničarjem za naše gospodarske razmere naravnost ogromne dividende, v hipu nekoliko slabše konjunkture pa pusti stradati tisoče rudarjev, ki so z nad-vrednostjo svojega dela ustvarili družbi velikansko premoženje, potem moramo reči, da je načelo dela pogaženo v blato, a Mamon postavljen na kraljevski prestol. Ako mi drugo podjetje za tri tedne odpusti 134 delavcev, je isto: delo se pogazi v nič, da ne utrpi škode krivični sebični profit! Cc pa je tako, nastane vprašanje: Ali naj se danes sploh še učimo kakšne stvari s pridom in intenzivno? — So, ki obvladajo jezike, pa so obsojeni v životarjenje, če že ne naravnost v stradanje, dočim parvenu dobro živi in sijajno shaja. — Ali ni v javnem političnem delovanju isto? Ne, kaj in koliko znaš in koliko delaš, marveč: Kako se znaš priliz-niti izvestni okolici, to je merodajno za tvoje dobro ali slabo karijero. Ker je to krivica, ki ne sme vladati nad pravico in ker verjem v zmago Pravega, Dobrega in Lepega v celokupnem stvarnem življenju, ini kljub označenim žalostnim dejstvom pogum ni in ne bo upadel. Zato pravim, da moramo biti pristaši dela, truda in znoja in žilavega vseobčega in specijalnega delovanja. Kakor ribi voda, tako jc Slovencem potrebno znanje tujih jezikov, predvsem tistih, ki jih govore sosedje. Zakaj Slovenci smo obsojeni v to, da si moramo v vseh jezikih sveta služiti svoj kruh. Znanje nemščine nam je potrebno še prav posebno. To čutimo danes že v vseli praktičnih poklicih. Tako se n. pr. danes prav dobro in tudi z Din 3000 mesečno plačajo prvovrstne stenotipistinje, ki obvladajo nemščino in nemško stenografijo. Žalibog je takih premalo. Le starejše so, ki so pa zaposlene ali pa na starejša leta nočejo v Zagreb ali Belgrad. Iz privatnega proučavanja delovnih trgov pri nas in drugod mi jc 11. pr. znano, da se v Gradcu in na Dunaju uče dekleta v številnih tečajih srbohrvaščine iu srbohrvaške stenografije s kar največjim pridom. PfebsyfjSJJŽ2k£Oi ^osfgasli^ BuHfichovoSot Idealno sredstvo proti vsem motnjam prebave,želodčnim bolečinam,zgagi,™. 100nn,lLVpOrabi "oodkriljivo! Dobiva so v vseh lekarnah A.W.f.C.W.Bu//ricfy Berlin W.57 Rodbinska žaloigra Izpred mariborskemu stola petorice. Maribor, 23. aprilu. Danes se jo vršila v ruzpravni dvorani 53 obravnava proti 70 letnemu posestniku Janezu Altu iz Janževega vrha pri Sv. Urbanu pri Ptuju, ki so obtožuje, da je dno 15. decembra 1929 po preudarku ter na okruten način usmrtil svojo ženo Elizabeto Alt in sicer na tu način, da jo jc večkrat udaril s krampoai po glavi ter ji razbil lobanjo. Smrt je nastopila radi trpnjenja možganov. Janez Alt jc bil s pokojno Elizabeto drugič poročen; prva žena jo bilu 1921 padla s hlevu na cementna tla ter obležala mrtva na tleli. Januarja meseca 1929 so jo obtoženec poročil s 43 letno Elizabeto Kos. Njuno rodbinsko življenje ni bilo srečno in zgledno. Priče izpovedujejo, da sta živela v prepiru in da je obtožence svojo ženo večkrat pretepal. Obtožnica pripoveduje, da je šel obtoženec dne 15. decembra 1929 ob šestih zjutraj k maši k Sv. Urbanu. Ko se je čil vrnil domov, si jc obtoženec skuhal kavo ter ga je sosedov sin. ki je slučajno šel miino njegove hiše, videl pri tem poslu. Čez nekaj časa pa je pritekel obtožence k sosedom in klical: »Hitite, hitite; ženo mi je nekdo ubil.« V sobi je ležala pokojnica mrtva in strahotno zdelana ter obtolčena. Orožniki so radi suma umora aretirali obtoženca tei ga pripeljali v mariborske sodne zapore. Pred sodniki je danes obtoženec vsako krivdo tajil; posamezne priče so vedele sicer izpovedati glede razmerja, ki je vladalo med možem in ženo, glede samega umora pa niso vedele ničesai povedati. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Z e 1111 j i č, sodniki okrožnega sodišče G u z e I j, Posega, dr. Lešnik in dr kol še k prisedniki. Obtožbo jc zastopal drž. pravdnik dr. Zor jan, zagovornik dr. štor Obtoženec je bil obsojen na 12 let težke ječe Zagovornik je proti razsodbi prijavil revizijo. Požari Murska Sobota. 22. aprila. Današnja noč jo bila v Filovcih žalostna in polna groze. Okrog pol tretje zjutraj se je nenadoma zaslišal po vasi krik. Ljudje so preplašeno pritekli i/, hiš. Po vzroku kričanja ni bilo treba povpraševati, kajti vas je bila razsvetljena od rdečega plamena in kvišku so letele iskre. Vsak jc pograbil vre ali škaf in jo hitel no mesto požara. Gorela je hiša vdove Ano Berdenovo. šo preden so začeli gasiti, je plamen objel tudi hišo soseda Štefana Horvata. Kmalu jc pet brizgala pršilo vodo v plamen, toda brez uspeha. Zgorelo jo vso, samo živino so rešili. Od vdovine hiše so ostale stene, ker so zidane, pri Horvatu pa je zgorelo vse do tal. Požar je bil grozen in se jo samo izredno požrtvovalnemu gašenju zahvaliti, dn plamen ni upepelil več hiš. Kako je požar nastal, ni znano. Domneva se, da je bil podtaknjen iz maščevalnosti. Ber-denova vdova jo že prej imela neke nepoznane nasprotnike, ki so ji nagajali s tem. da so ji j>onoči svinje izpuščali iz hlevov. Ker je zadnji čas hleve zaklepala, tako da niso prišli na svoj račun, so se hoteli ti neprijatelji morda na ta grdi in grozni način maščevati. Sladkagora. 22. aprilu. Bili smo ravno na (»»kopališču ob 8 zjutraj pri jKjgrcbti Marijine družbenicc, kar zagledamo nam nasproti hišo našega uglednega cerkvenega ključarja v plamenu. Ogenj je zanetil domači otrok. Domači so bili nn polju. Pritekli so reševat, kar bi sc rešiti dalo. Gospodar se je pni tem tako opekel, da so ga morala takoj odpeljati v bolnišnico. S silo so obvarovali kozolec in hlev goveje živine, medtem ko je hlev za svinje iu hiša do tal pogorela. Če bi bila blizu votla, bi se bilo dalo še marsikaj rešiti. Eno leto in pol že snujemo tu vodovod, a ne moremo dobiti v roke načrte, dc bi enkrat tudi res začeli z delom za vodovod. Smrtna nesreča gospodarja Metlika. 21.aprila. V soboto zvečer jc šel posestnik Jožef Rezek iz Krašncga vrha pri Radovici v svojo ložo. šel ic tja malo na ogled, ker jc opazil, da mu nekdo odnaša drva. Po nepazljivosti jc. zabredel na neko pečino, odkoder je strmoglavil 15 m globoko in je obležal mrtev. Pokojni jc bil globoko veren, plemenit mož, vzoren gospodar, zgleden živinorejec, čigar moderni hlev jc znan marsikateremu gospodarju. Bil je napreden vinogradnik, h kateremu je marsikdo rad stopil nn [Kitne 11 o k in na čašo vina, pri katerem se je tudi marsikaj naučil. Star jc bil 56 let. Bog daj pokoj njegovi duši! Slovenci pa naj bi se ne učili nemščine? Koliko delavcev je v Nemčiji, koliko jih gre tja vsako leto, koliko dušnih pastirjev je potrebno! Inženjerski naraščaj in drugi poklici se bodo morali hočeš nočeš učiti pri Nemcih. Ali ni dr. Eckener s poletom Zeppelina okrog sveta pridobil Nemcem na ugledu več, kakor so izgubili na svojem renomeju v svetovni vojni?! — Da ne pozabimo n. pr. delavskega strokovnega gibanja! In če hočemo dobiti pravi pojm dobre, učinkovite izseljenške politike, kje se jc bomo učili, ako ne od Italijanov in od Nemcev?! , Vsepovsod nam je nemščina zelo in nujno po-j Irebna. Zato spada v srednje šole, zakaj: Non sholae, I sad vitae discimus! Ne za šolo, marveč za življenje se učimo. Naj novi rod ne zamudi, kar jc moralo iti mimo nas! Finžgar pravi v »Naši krvi«, da ima naš narod hudiča v selji. Poživimo torej svojega naroda energijo, žilavost, usmotrimo jo, zgrabimo življenje za glavo, ne lovimo ga za rep, in ni se nam treba bati bodočih dni! Seveda pa moramo priznati delu slavo, čast in oblast: Da bodo tisti, ki kaj znajo, (udi krti veljali! Danes jc žalibog narobe. Fran Žužek. Splošen konj Borovnica. 22.aprila. V ponedeljek se je pripetila huda nesreča, ki hi »otovo zahtevala več žrtev, ko bi se to dogodilo v času, ko so ceste polne ljudi. Posestniku h'ranču Suhadolniku i/. Borovnice se jo splašil konj. Posestni kovu dekla jc hotela proti večeru vprčči konju v voz zaprttvljivček. da bi z njim svinjo odpeljala v ob rojilo v. Pa svinja jo pri tem zakrulila, spočiti konj jc poskočil in deloma privezan k vozu, je voz potegnil in /dirjal / njim vred. Pri tem je sunek vwza podrl deklo ua tla. da je šel voz čeznjo. Kadi padca jo zadobila težke notranje poškodbe, da so jo tki nos odpel jali v bolnišnico. Split-šeni konj pa je dirjal z vozičkom |K> glavni vaški cesti, da ga sploh ni bilo moči ustaviti. Tik |Kxl velikim železniškim viaduktom jo radi nasutega kamenja odtrgal oje s sprednjima ko-Iroonia <«l voza in z ujinut oddirjul dttljo, dokler so končno ni ustavil na neki njivi, lit so ga prijeli, /elo poškothmin jo voz, dočitn sc je Konj obtolkol |Hi nogah. Koledar Četrtek. 24. aprila: Jurij, lnučcnec; l idelis i., tntlČClHH'. Novi grobovi -f- A' ljulfljait!>ki bolnišnici je nenadoma umrl •jčitelj Skerblr Miroslav. Služboval je na meščanski šoli v Vojniku. Za velikonočne praznike je prišel .• Ljubljano na obisk k staršem, tu je nenadoma ».bolel, ifil na lo prepeljan v bolnico in tam umrl. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani. Vabimo učiteljstvo, da se udeleži pogreba. Smrt mladega učitelja in dobrega sina je toliko bolj tragična, ker je bil rani svojim staršem edina opori v njihovem /.elo težkem položaju. Družinski oče, ki je brez službo na stara leta. je imel v sinu za se ;n svojce ljubečo pomoč. In ta mu je sedaj od-izeta. -f- Milan Schiffrer, upravitelj šolo na 'Vrhniki. je umrl včeraj v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo v petek ob 3 popoldne. "t" V Rimskih toplicah je umrla ugledna pocestnica ga. Apoionija Zupan v častitljivi sta--osti 86 let. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne. -J- V Laski vasi pri ištorah je umrla v ponedeljek ponoči posestnica Marija Šuliel, po domače Sitarjeva. Pokojna je bila dobra in verna krščanska rcati in priljubljena pri vseh, ki so jo poznali.. Zapušča tri fante, v starosti od tO do 22 let, ki so ostali po materini smrti sami na posestvu. AiSIpM^ Ki bogato zai°g° vseh vrst ku-vSSICBICi SI hinjske posode, razne stroje za čiščenje jedilnega orodja in še drugo v to stroko spadajoče blago pri tvrdki Stanho fiorianCiC. Lfublfana Sv. Petra cesta 35 _ ■M- lofno in solidno postreibai "M Smrt ugledne žene. Na Veliko noč so v ]>o-gojini pokopali 35 letno Ano Šabjan, ki je bila radi milega značaja m dobrega srca zelo priljubljena. Rajniea je že dolgo bolehala. Na zadnji poti jo je spremljala cela župnija. N. p. v m.! Mata h r onih o •k Nagrada 10.00(1 Din /a najboljšo ljudsko igro jo razpisana do I. maja 19"5(>. Pisatelji naj pošljejo ljudsko igro in v zaprti kuverti svoj naslov 1iv a 1-iti. Toda najmanj" se briga za nemščino. ki jo nam — no tajimo tega — najbolj potrebna in ki so je moremo najlažje in najpopolnejše naučiti. Kmalu ne bomo imeli v uradih tvrtbcnegii Čelni, ki 1 >i bil zmožen nemščine. \ sn mesta, kjer je brezpogojno potrebno /nanjo tega jezika, bodo /as 'ti Nemci, ki se v naši držav i uriča prvi roj. ki ga jo imelo zdravilišče na Golniku dne 2". t. m. tik prod sv. Jurijem. -fr Uradno uro nn banski upravi. V uradih kraljevske bansko uprave dravske banovine v Ljubljani so za čas od I. maja do 'Vi. septembra I')"Ml določene sledečo uradne uro: ob delavnikih od "."VI do 12.30 dopoldne ter od 16 do 18 popoldne, ob sobotah lii ija ugotovila, da jc bilo kolo ukradeno v Ljubljani in je poiskala oškodovancu, ki niti sam še ni prijavil tatvine Tako številka, kakor tudi znamka kolesa sta se ujemali. Arc-tiranec je Hrvat in trdi. da mu je ime Mate Co-hani. Policija pa je ugotovila, da to ime ni pravo. je pa najbrže poklicni kolesarski tat. Zaenkrat ga imujo zaprtega še v Litiji, prepeljali pa ga bodo v Ljubljano, kjer se lio vršila proti njemu preiskava in kjer bodo skuhali ugotoviti njegovo identiteto. -k Smrt pobeglega kaznjenca. Ni dolgo tega, ko je iz splitskih z;oorov pobegnil kaznjenec Ivan Č u g e 1 j ter se skrival po planinah. Na velikonočni ponedeljek pa so kmetje v planini Biokovo našli mrtvo truplo, na katerem ni bilo nobenih znakov nasilja. Ugotovilo se je, da je to kaznje- nec Čugclj, ki je v planini umrl od pomanjkanja, slabosti in lakote. ■jc Smrtni boj med komunistom hi policisti. Dne t1), t. m. je policija na Cetinju arotiralu nekega Marka Mašanovičn, ki je kot komunistični agitator ušel z državo ter se sedaj zopet skrivaj vrnil. Ko je I > i I prepeljan nn Cctinjc k zaslišanju, je hipiuuu potegnil samokres in streljal na okrajnega pristuva Boškoviča, oro/. naredniku Kuvačoviču iu uu drugega orožnika. Prva dva stu bila težko ranjena, orožnik jki lažjo. Ko jo bil Boškovič zadet, je, prodno jo padel, ustrelil na Mašanov iča ter ga nu mostu ubil. Tudi Kovačev ič jc umrl. k Slovenska Matica objavlja, da se začno letošnje knjige razpošiljati v sredo 30. t. m. Ljubljanski člani se naprošajo, da vzamejo knjige osebno v Matični pisarni na Kongresnem trgu 7 v delavnikih cd 9—12 don. in od 3—7 pop. Po 15. maju se bodo knjige ljubljanskim članom dostavljale nn dom proti plačilu 2 Din za donašalko. Ker je naklada dovolj velika, jc pristop še vse loto mogoč. Ob tej priliki opozarjamo na avto-karte slovenskega ozemlja, ki stanejo 80 Din, za člane 00 Din, kakor tudi na zemljevide slovenskega ozemlja, žepni format na platnu z etuijem, ki stanejo 150 Din, za člane 105 Dan. •fr Ogromno delo srca) Delo, ki ga dovrši srce normalnega človeka tekom enega leta, predstavlja silo, ki bi dvignila 7,358.400 kg težak utež meter visoko. Če bi se ta ogromna teža natovo-rila na železniške vozove, bi se za to rabilo 736 vagonov z nosilnostjo po 10.000 kg, ali pa 16 tovornih vlakov, od katerih bi bii vsak sestavljen iz 46 vozov. To lahko izračunamo, ako upoštevamo, da stisne srce v eni uri povprečno 840 kg krvi meter visoko skozi iilovje človeškega telesa. Čeprav je srce veliko samo kot pest, vendar vrši tako ogromno delo. Ako si dobro predstavimo velikansko sposobnost tega toliko važnega organa našega telesa, in pomislimo, da njegovo delovanje traja dan in noč, leto za letom brez prestanka, šele spoznamo, kako važno in potrebno je, da ga negujemo in varujemo. Kakor nam jc znano, zdravje srca najbolj moti redno uživanje gotovih draiil-nih sredstev, potom katerih silimo vsak dan naš cirkularni sistem na delovanje do nadnorinalne napetosti. Dokazano je n. pr. da v kavi nahajajoči sc kofein povzroča intenzivno delovanje srčnih mišic, od česar pa mi nimamo nobene večje koristi. Znanost in tehnika sta v prid človeštva že v marsikaterem pogledu močno napredovali. Tako lahko tudi danes trdimo ravno glede kave, kajti za navadno zrnato kavo sc danes vsakomur nudi popolno nadomestilo. Kava brez kofeina, ki sc dobi po trgovinah, jc prava, kvalitativno najboljša zrnata kava. Način odstranjevanja kofeina, ki temelji na znanstveni podlagi, je tako izpopolnjen, da sc kofeina prosta pražena kava po okusu in aronii nc razločuje od originalne kave. k Komur jc mučno, ker ima krče ali ga boli želedec, si lahko pomaga s tem. da vzame na sladkorju par kapljic pristnega Diana« francoskega žganja. -jfc- Paiijcnt: Kitni naj grom. go.-pod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo. Zdravnik: V Rogaško Slatino! Zahtevajte prospekte! * Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih! »Dom slepili ima položnico 14672. unes(//mmrroM/ct/jeMoi£: MUtte.J(OMA*Sr S TE MI C £ in ^UtoV/ffidf^Jjfgo ooa/scporsoa v or/?m*//j/ modri frwteosto' opremi I Immmm Zastopstvo za Slovenlio: Dr. A. Kansky kem žne tovarna. Ljubljana Gledališka ul. Misli na lo, da se pri viharju in detjif najlažje prehladiš Ravnaj sc po tem in varuj se prehlad. Tvoj« geslo naj bo: pravočasno vzeti Aspirin« tablete. Pazi pa na lo: vsaki zavoj tn vsaka tablete nosi Bayer-Jev križ. Ljubljana Kai bo danes 7 Drama: Utopljencu. Red D. Opera: Norma. Red C. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. PicColL Dunajska ccsta 6 in Mi. Bakurčič, Sv. Jakoba trg <>- Slovenčeva podružnica na Miklošičevi cesti štev. 5 ima slejkoprej telefonsko številko 30-30 Mlečnim honzumentom v Ljubljani Mostna davščina liti mleko znaša 15 par pri litru. Mlekarsko društvo za ljubl jansko okolico jo imelo na velikonočni ponedeljek svojo širšo sojo, pri kateri jc. obravnavalo stališče k novim mostnim davščinam, /lasti na mleko. Predsedujoči odlx>ruik društva jc poročal, dii je v zvezi z okoliškimi župani, zastopnikom Zdiiižcuih mlekarn v Ljubljani in zastopnikom Kmetijske družbe bila tozadevna dejiutacija dne 14. aprila pri ljubljanskem županu gospodu dr. P u c u , kateremu jc stavila predlog, da se davščina nu mleko popolnoma ukine, na ostale življenjske potrebščino pa iki možnosti zmanjša. G. mestni župan jo predlog z odobravanjem sprejel iu obljubil, du bo zadevo predložil finančnemu odboru v rešitev. Ker so nove davščine že od 12. aprila in ker =e nc ve, kdaj in kako bo finančni odbor svojo nalogo rešil sc mora upoštevati obstoječo dejansko stanje. Pri stvarni debati so jc poudarjala važnost mleka kot najpopolnejša hrana od novorojenčka tlt> osivelega starčka, pa tudi kot najbolj cenjena pijača za zdrave in bolne. Kritizirulo so jo. da mestna občina na uajpotrebnejšo življenjsko potrebščino nižjih slojev nalaga tako občutno davščino. Ugotovilo so je, da znušu mestna davščina samo na mleko čez 200—300 odstotkov državnega zemljiškega davka, ki ga plača producont mleku. Zato se je sklonilo, tla radi itak težke gospodarsko krize, ki naravnost uničuje kmetski stan, no more producent mleka prevzeti tega bremena na svojo rame. Dosledno temu so iIoJkiv itolji sporazumno z osrednjo mlekarno v Ljubljani prisiljeni prevaliti mestno davščino logično nu mestno prebivalstvo. Polog nžitnilie, ki znaša 10 par lin en liter uvoženega mleka, pride v poštev še uvoz n i na od 2—8 Din na vozilo, tako da znaša vsa davščina na mleko povprečno 13 par na ' c 11 liter. Danilovi spomini (Ljubljana, 1930. — Samozaložba.) Za piiuhe smo dobili Danilove spomine. Njegova knjiga zares ni tako obširna kakor Šukljetova ali Hribarjeva, ima pa vendar le dovolj časten obseg. Tiskarsko je opremljena prav okusno, z ilustracijami tudi precej na gosto — a kar je prvo in glavno — Danilo s»e nam je pokazal, kakršen je brez šminke in olepšavanja (četudi skozi in skozi diši iz njegove knjige šminka — a to je prav za prav nekaj povsem jjrirodnega — saj jo je pisal igravec!) Odveč je povdarjati in na svitlo postavljati, kar že itak vsak otročaj v Ljubljani (in drugod) sani dobro ve: da je Danilo sleber slovenskega gledališča — če že ne dobesedno, vsaj historično — da spada v galerijo tistih desetih izbrancev (koliko jih je danes še pri življenju?), ki že po svoji tipičnosti predstavljajo prvi vek slovenske kulture. Opisal sem le svoje življenje in boj za obstanek v humoristični obliki, pri kateri naj «e moja publika zabava, da ji ostanem v prijetnem spominu.' V tem stavku, ki ga fitamo v uvodnih vrsticah, je izraženo vse, kar in kako pričujoča knjiga spominov vsebuje. Kdor Danila pozna in ga je kdaj slišal pripovedovali kak svoj doživljaj, že ve, kako je mož napisal svoje ftpomiue, kajti priznati moram, da je postavil stavek do stavka, odstavek do odstavkn prav v istem redu, kakor kadnr pripoveduje pri »maslen- piva ali pri črnem kofein v kavarni. Nihče m u ui delal jezikovne ali kakršne si bodi druge korekture. Zato jamčim, da je vse, kar je v knjigi, pristno Danilovo -- tudi razne dokaj zabavne napake (Couler loeal itd.), lil zato ima Danilov spis tudi svojo veliko vrednost. To je namreč ^format njegove literature , kakor pravi na čelu nekega poglavja. Ko si prečital to knjigo —• no, to moram pač mimogrede še omeniti, da ni nikaka muka Citati to knjigo, ampak prav imenitna zabav-a — se ti zazdi, du si bil nekaj časa v nepospravljeni igralski garderobi — seve, če si kdaj sploh bil v igralski garderobi. Vse je razmetano —, garniture za posamezne uloge ki so na repertoarju, so pomešane, bogve odkod so se vzele popolnoma nerabne in zaprašene papirnate rože, ki visijo na obešalniku poleg prehiknjanega trikoja in kaj naj pomeni neokusna slika iz nemškega ilustriranega časopisa — izrezana v kavarni — poleg serije fotografij dragih kolegov in naklonjenih kolegic, Iti so razvrščene okrog velike fotografije posestnika garderobe kakor žarki okoli solnca v pratiki... A kaj bi se spuščal v podrobno popisovanje igravske garderobe, ko imam vendar govoriti o Danilovih spominih — pozabil sem pa le omeniti ogledalo, ki je vsake garderbe središče — iu zahajam v stran poti... Ko ste torej, dragi čitatelji, izvedeli, kako slikovit nered je napravil Danilo v garderobi svojega in zasebnega življenja — menim, v knjigi svojih spominov — Vas poskusim seznaniti s tem ali onim originalnim komadom, ki pado iz preobilice prav posebno v oko — in se hočem poskusiti, glosirati mimogrede, če mi je dovoljeno, v rahlo humorističnem načinu, v kolikor sploh tak način obvladam, to in ono v njegovi knjigi. »In če nekaterniki imenujejo prejšnjo gledališko dobo dolx> diletantizma, je da našnja le nadaljevanje one. Z istimi težko-čami, večnimi boji in istimi težavami« — pravi Danilo. Zadel je: naša gledališka tradicija jo: diletantizem. Ali se bomo kdaj, kljub naporom nekaterih vrlih nekaternikov, izkopali iz diletantizma? Sodobno gledališče je izšlo iz artizma, iz Uarlekina in Hansvvursta — in je prilezlo do tistega, čemur pravimo resna gledališka umetnost. A kam, pasja noga, naj prileze, kar je od vsega p oče tka bilo diletantizem? Prav nič se mi ne zdi nenavadnega, da smo slovenski igralci kopirali in ustvarjali po nemškem vzorcu — kaj bi se ti zdelo nenavadnega, ljubi Danilo, leta 1896., »kopirati in ustvarjati' po nemškem vzorcu ... saj do danes nismo kaj prida boljšega po-gruntali... Pravda o odrski izgovarjavi: »v«v >k in • u«...: Sploh se jc Zupančič 30 let prepozno rodil, to bi mu bilo treba povedati. Ha raso. < Da, liarašo, Danilo: Zupančič nam je vsaj trideset lel prepozno ustvaril odrski jezik — a koliko lel prepozno se lxi rodil, ki nam 1» ustvaril kar slovenski oder? Glej:. >Naši intendauti pa so skrbeli le zn ono sezono, v katero so bili voljeni ali prisiljeni, da so isto srečno pripeljali na breg vsaj brez deficitov«; — Danilo! Je it to historično ali si si dovolil eksteinpore? ... A kuj bi ob tem — saj hoče Danilo s svojo knjigo občinstvo zabavati: saj pripoveduje prav za prav same vesele in hudomušno zgodbe iz svoje mladosti in iz svoje »Karijere-. Igre, Ljubljana, hec, neugnanost na odru in v ljubljanskih lokalih —- na gostovanjih, v vojni, ko je s čebulo »gibal«, da si ohrani življenje — jubileji, kolegi, kolegice, zaljubljene storije, eleganca — in mizerija ... Do srca pa mi je šlo, ko sem čital poglavje o Egmontu in o Danilovi depresiji. Pa šo na tistem mestu, ko pripoveduje, kako jc Borštnik po skušnjah govoril in predaval svojim kolegom o gledališču, ko se je vrnil z Dunaja: »To so bili večeri neskaljenih študij, polni navdušenja in ljulbezni. — Kako dobri smo bili takrat!« ... In zopet nam pripoveduje Danilo o legendi, ki se je napravila okrog njega: »Kako sem postal lord in drugoc, pa o >Kaj* novem znamenju« (to je: o splošnem očitku, da Danilo na odru »plava:;). In naposled — petdesetletnica in »penzijonn... » v rokah mi je trepetal akt, podpisan od Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra. — Prijatelji so ine tolažili, češ, dosti dolgo si služil domovini in umetnosti, ti »Večni mladenič«! — Pa sem pod to — kraljevo določbo zapisal: l Hvala Ti, Kralj moj. — Več - ni - mladenič — Na kraju pa je natisnjena pesem, ki jo je Zupančič spesnil Danilu za petdesetletnico. Tam stoji resnica: »Današnji rod je ves na štiri ogle, težak iD kladasl, malo je gibljiv: Ti bi lahko skrivnosti go. "čil mirno in lahno plavajoče krogle«. Kadar Vaš želodec ni v redu ledaj vzemite zdravilno specialiteto Figol-čistilo. Figo) je odlično sredstvo za čiščenje želodca in črev, potem za zdravljenje bolnih ledvic in jeter, žuljev in nemirnega spanja, kadar jc to v zvezi x neurejeno prebavo. Fi(jol proizvaja in ga z navodilom o uporabi posili«. P° povzetju lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2/44. Originalni zabojček s 3 steklenicami stane z zavojnino in poštnino vred 105 Din, 8 steklenic 245 Din, 1 steklenica pa 40 Din. Vsak dan prihajajo mnogoštevilne zahvale o izrednem delovanju Figola. Javna zahvala P. n. Dr. Semelič, lekarna, Dubrovnik 2/44. Ker mi je Vaš preparat Figol zelo dobro tloril in sem z 2 steklenicama tega zdravila popravil že 3 leta bolan želodec, Vas prosim, da mi pošljete še 2 stcklenici. S posebnim spoštovanjem Andrej Jurkovič, Kakanj, 2. julija 1926. Zelo neljubo nam jo, du smo prisiljeni s iem obvestiti svoje odjemalce mleku v Ljubljani, d«i začenši s I. niu jeni priručununio k ceni mleku tudi mestno davščino 15 par <«1 litra. dokler bo v velju\ i obstoječi davčni predpis. IJpamo sicor. du bo finančni odbor mestne občine ljubljanske dovolj uvideven in toliko širokogruden. da bo to nesocialno obremenitev čimprej ukinil ter s leni zadovoljil okoliške kmete in mestno prebivalstvo. 0 Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu je bila tudi Velikonočne praznike prav dobro obiskana. Prodanih je bilo oba praznika 10, vseh skupaj doslej 45 slik. Ta izredni uspeh, bodisi glede obiska, kakor tudi nakupa, |'e najlepši dokaz, da so Magoličeva dela prijateljem lepe jmetnosti res priljubljena. Ker je razstavljenih približno 170 slik, je izbira še prav velika. Razstava bo odprta nepreklicno le do 5. maja, zato naj ljubitelji ne odlašajo z obiskom in tudi nc z nakupom. Magolič je vsak dan od 11 do 14 in od 17 do 18 v paviljonu obiskovalcem na razpolago. Dne 6. t. m. jc kupil na razstavi sliko št. 25 »Pogled z Golovca proti D. M. v Polju« neki go-*pod, katerega ime se v naglici pri blagajni ni cabeležilo, Dotični gospod naj sporoči svoj naslov slikarju Magoliču. 0 Zahvala. Ženski zvezi, posebno gdč. Lesarjevi in g. Golobovi sc najtopleje zahvaljujemo za pirhe za revne brezposelne služkinje, katere so bile do solz ginjene posebno starejše, ko so prejele darovane pirhe. Bog plačaj stoterol —■ Po-sclska zveza >Služkinjski dom«, 0 Trgovski akademiki iz Skoplja v Ljubljani. Že zadnji »Slovenski list« je poročal o ekskurziji trgovskih akademikov iz Skoplja v Slovenijo. Dijaki, 62 po številu, so si pod vodstvom svojih profesorjev ogledali Bled in Bohinj, železarno na Jesenicah in tovarno »Jugočeške« v Kranju, Včeraj so se vrnili v Ljubljano in si ogledali tukaj razne tovarne, s snočnjim vlakom so odšli v Celje, kjer si bodo danes ogledali cinkarno. Nato odpotujejo še v Maribor, kjer si ogledajo elektrarno Falo. Nato se vrnejo domov. 0 Dom grafičnega delavstva. Že lansko leto smo poročali, tu zgradila dom grallčnegu delavstva. Sedaj jo bil izvoljen gradbeni odbor, ki je takoj začel z nadaljevanjem pripravljalnih del zu uresničitev tega načrta. /. delom prično že letos na poletje, nu jesen ]>u bo stavba že gotova, uporabi pa bo izročena prihodnjo IKJinlad. Dom bo štirinadstropen in bo imel dunovanjske, pisarniške in organizacijske prostore. V pritličju bosta po dosedanjih načrtih moderna restavracija in kavarna. Dom bo veljal okrog tri milijone dinarjev. Idejno skico zu zgrudoo bo izvršila Plečnikova šola Doni grafičnegu delavstva bo na tem krasnem prostoru v ponos in kras vsemu mestu Zanimivo je to, da je na grafično delavstvo prišlo že več prošenj za poslovne prostore za razne tvrdke, in to z ozirom na skoro uu j prometne jšo točko v Ljubljani. Grafičnemu delavstvu želimo pri gradnji njihovega doma mnogo sreče! © Koncert baritonista Antona Šublja. Kakor že javljeno bo v petek, dne 25. t. m. koncert ainerikanskih narodnih in duhovnih zamorskih pesmi, katerega bo priredil dober in ljub naš znanec baritouist Anton Šubelj. Pred kratkim, začetkom tega meseca, je imel svoj koncert z istim programom v Berlinu in celokupna berlinska kritika izredno hvali njegov večer, ki ga je posvetil izključno amerikanski glasbi. Šubljev koncert bo prav pomemben v vencu letošnjih naših koncertov, poznamo ga kot globoko občutenega pevca, ki v resnici z velikim razumevanjem podaja vse pesmi svojega bogatega sporeda. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. © Podružnica tvrdke Ivan Legat v Mariboru. Kakor smo zvedeli, namerava tvrdka Ivan Legat otvoriti v Ljubljani, Prešernova ulica 44, isto spe-cijalno popravljalnico, v zvezi s trgovino s pisarniškimi stroji in potrebščinami kakor v Mariboru. Sloves, ki si ga je tvrdka vsled kvalitete popravd pisalnih in računskih strojev pridobila v Mariboru, opravičuje do mnenja, da se bode vodila tudi tukajšnja podružnica po istih trgovskih principih in /sled tega doseže isti dober glas kakor v Mariboru. * Proti zaprtju in hemoroidom, motenju v želodcu in črevili, oteklini jeter iu vranice, bolečinam v hrbht iu križu, je krasno sredstvo naravna >Franz-Jo8of«-jrrenčica, večkrat na dan zavžlta. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje > Fransr-Josek voda zanesljivo razgrajajoče iu vselej milo odvajalno.. »Franz-Josefc-grenčica se dobiva v lekarnah, uroge-lijah in specer. trgovinah. Maribor □ Z adaptacijo Grajskega kina v svrho preureditve dosedanjih prostorov za tonfilmske predstave so že pričeli ter se s pridobitvijo prostorov na severni strani, kjer se je doslej nahajala čakalnica in dosedanji prostori, ki nova dvorana znatno povečala. Adaptacijska dela bodo trajala precej dolgo ter se bo vršila otvoritvena tonfilmska predstava šele po poletnem odmoru in sicer dne 4. septembra t. I. Pred zaključkom letošnje lihnske sezone bi se namreč otvoritev rfonfihnskih predstav radi temeljitih prenavljandjih ter preureditvenih del nikakor ne mogla vršiti. S prihodnjo filmsko sezono pa se bodo vršile tonfilmske predstave izključno v Grajskem kinu, a tihi filmi pa se bodo predvajali v unionskent kinu. □ Kol edinstvena anomalija v delavskem po-kretu se je na zadnjem občnem zboru tukajšnje »Svobode« označilo delovanje nogometnega odseka ■ Svobode« v Mariboru, ki se mora temeljito reorganizirati in čigar »gospodarska avtonomija naj se takoj ukine«, ker enajstorica nogometašev ni šport množice. Kakor izvemo pa se nogometaši nikakor ne marajo ukloniti omenjenemu skiepu občnega zbora »Svobode« in si ludi ne marajo in ne smejo pustiti vzeti gospodarske avtonomije, ker bi LNP v smislu pravil nogometni klub »Svobodo« moral takoj razpustiti. Iz navedenih razlogov se bodo na sobotnem občnem zboru »Svobodaši« bržčas razšli ter si bo dosedanje članstvo zbralo v novem športnem klubu »Jadranu«, ki bo v plemeniti tekmi z ostalimi tukajšnjimi športnimi edinicami lahko neovirano deloval za razmah in napredek mariborskega športa. □ Z velikim uspehom so nastopili člani mariborskega Ljudskega odra na velikonočni ponedeljek v Ljutomeru in sicer s slovitim miraklom »Trosila boni rože...«. Požrtvovalni člani mariborskega Ljudskega odra vršijo s svojimi številnimi letošnjimi gostovanji ob naši severni meji veliko kulturno delo vnašajoč v široke ljudske plasti blagoslov katoliške prosvete. Bilanca delovanja Ljudskega odra v letošnji sezoni je izredno aktivna ter je želeti, da se gostovanja do zakliučka sezone še nadaljujejo. □ Pogrebno društvo za Pobrežje in okolico je na svojem nedavnem občnem zboru sklenilo uvedbo dveh razredov in sicer: razred A z mesečnim prispevkom 3 Din, posinrtniua 1500 Din; razred B z mesečnim prispevkom 5 Din, posmrtnina 2500 Din. Razen tega še 4 Din (za letno) režijske stroške. Vplačevanje za B-razred se bo pričelo šele s L julijem t. 1. Sprejem članov ter vplačevanje mesečnine se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu dopoldne iu sicer v vrtni verandi pri Simoniču na Pobrežju. Iz poročil na občnem zboru je bilo razvidno, da šteje društvo okoli 1000 članov in da ima blagajna čez 60.000 Din. Pri volitvah so se izvolili v odbor: F. Fišer, predsednik; F. Trstenjak, blagajnik; župan K. Stržina, tajnik. □V neki tukajšnji kavarni v središču mesta so kavarniški gostje priča skoraj vsakodnevnega, skrajno mučnega prizora. Prihaja v kavarno gospod, ble-dikast in suhoten; tupatam — kdo bi spričo preutrujenosti in napornosti dnevnega posla zameril — se pripeti, da v kotu zadremlje. Pa se priplazijo iz sosednjih prostorov nekateri gospodiči in ga na zelo neokusen način ter poslužujoč se nekaterih skrajno nebontonskih trikov nadlegujejo zasmehujoč ga s »smrčunom« Že sam čut dostojnosti ter spoštovanje pred gostom zabranjuje vsakemu količkaj kulturnemu človeku tako ponašanje, ki ga najodločneje obsojamo. Ali jih nemara inoti smrčanje dotičnega, pač pomilovanja vrednega gospoda; pri kvartanju in sličtiein zabavaiiju? .... .v □ Nevarna vohuna pod ključem. Sumljivo sla se potikala po mestu ISletni Otniar Cagran iz Po-brežja ter 17 letni Avgust Završnik. Romala sta h Grafu ter se je pri zasliševanju pokazalo, da sta se oba potepala o velikonočnih praznikih v okolici Trbovelj, Hrastnika in Celja. V T rbovljah sla vlomila v neko klet, v Hrastniku pa v slaščičarno Marije Jerman. Oddana sta sodišču. □ Krasnega jelena s šestimi izrastki so videli v torek, ko je preko lahonskih vinogradov letel proti Ivanjkovcetn. Lovci so jo takoj ubrali za redko lovsko prikaznijo, pa brez uspeha. Jelen je bržkone pobegnil s kakšnega lovišča. □ V Ljudski univerzi predava na prihodnjih dveh večerih dunajski vseučiliški profesor dr. Str-zygowski o nizozemskih genijih slikarstva van Lycku, Rubensu, llalsu in Rembrandtu. . □ Z drvečega vlaka je padla v torek zvečer na progi proti Rušam 45-letna zasebnica A. G. ter si pri padcu zlomila levo roko; zadobila je tudi lažje poškodbe po vsem telesu. Ponesrečenka trpi na težki živčni bolezni. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnico, □ V zadevi združitve majhnih občin v mariborski okolici so se sestali te dni občinski odbori ter se izrekli za dosedanje sedeže okoliških občinskih uprav. □ Na nalezljivih boleznih je obolelo v mestnem okolišu mariborskem v času od 15. do 21. t. m. 7 oseb in sicer na šenu 3, na škrlatinki pa 4. □ Ljudskega odra redni sestanek je drevi ob 20 na_ Koroški cesti 1. □ Javno dobrodelno tombolo priredi tukajšnji Podmladek Rdečega križa v nedeljo, dne 4. maja t. 1. ob pol 15 na Trgu Svobode. Cisti dobiček je namenjen počitniški koloniji na morju siromašne in zdravja potrebne šolske mladine. Glavni dobitki (kompletna spalnica, šivalni stroj, kolo, servis za 6 oseb, zlata ura) so razstavljeni v izložbi tvrdke »Weka« ua Aleksandrovi cesti. Tablice po 2 Din se dobe v vseh večjih tobakarnah. Kranjska Celje & Ustanovitev Protitubcrkulozno lige v Celju. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pričel akcijo za ustanovitev krajevnih protituberkuloznih lig v vseh večjih mestih Slovenije. Tudi za mesto in okolico Celja jc nujno poirobna ustanovitev tuko lige. Tu zuviutnn bolezen nima svojih številnih žrtev samo med delavskim prebivalstvom temveč žanje obilno tudi med meščani in kmeti. Radi tega je nujno potrebno, da se prebivalstvo vseh slojev strne v močno fronto za boj proti jo-tiki. V lo namen je sklicala ekspozitura OU/.I) v Celju za drevi ob 8 v posvetovalnico mestnega magistratu sestanek, na katerem bi se predstavniki oblasti, organizacij in inlercsi-ranih ustanov pogovorili o ustanovitvi Protitubcrkulozno lige za Celje in okolico. as Iz celjske bolnišnice, V torek 22. t. m. dopoldne so pripeljali v celjsko bolnišnico letnega Franceta Dobni.ka iz Sladke goro. Ob požaru njegove hiše je hotel še enkrat v hišo, du bi nukuj rešil. Pri tem je dobil težke opeklino na obrazu in desni roki. — Na velikonočno nedeljo samo p« so pripeljali v bolnišnico 2> letnega rudar ju Ignacu Drcuskegu od Sv. Križu pri Rognški Slu tln i s težkimi ranami na obeli rokah in nu obrazu, ko jo imel v rokah kako pol kilo smodniku, si jc |io neprevidnosti zažgal cigareto. Pri tem jo prišel ogenj v dotiko s smodnikom ki je eksplodiral in ga ranil. — Včeraj, dne 2?. upriia, je tukaj Kranjska hranilnica je zaključila drugo poslovno leto, odkar se je jiretvorila v komunalen denarni zavod. Poslovanje v letu 1929 pomeni znaten korak naprej. Obseg poslov se širi in vloge polagoma, a stalno rastejo. Hranilnica se razvija v močan hipo-tekaren zavod, ki sc pa bavi tudi z vsemi drugimi običajnimi denarnimi posli. Pri tem se pa izključuje vsako jjoslovanje, ki bi imelo značaj špekulacije. Po bilanci se je račun vlog in upnikov zvišal od ca. 85,000.000 Diu na ca. 102,000.000 Din. Hipo-tečnili in komunalnih posojil je izdanih za ca. Din 31,368.000. Vrednostni papirji so narasli na ca. Diu 5,030.000. Dolžnikov ie za ca. 41,426.00 Din, od tega znašajo prehodne naložbe pri den. zavodih ca. Din 15,000.000 Ako prištejemo k tej vsoti še eskontirane menice v znesku 18,177.000 Din in gotovino od ca. 467.000 Din, moremo ugotoviti izredno likvidnost IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dno 15. aprila 1930. (V.se v milij. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 3. aprila.) Aktiva: Kov. podlaga 378.8 (—30.3), tečajna razlika 1(511.2 (-31.9), posojila 1331.0 (—12.4), račun začasne zamenjave 181.i) (—2.0), pasiva: bankovci 5244.3 (—142.7), račun začasne zamenjave 181.9 (—2.0), drž, terjatve 480.1 (—43.3), obveznosti 1416.9 (+113.4), ostale postavke neizpremenjene. ' Poročilo o razpisanih dobavah in lieifticijah. Na predsedstvom seji Zveze, trgovskih gremijev v Ljubljani je predložil član predsedstva g. J. Ravnikar iz Celja predlog, naj se razglašajo državne, banovinske in občinske dobave po krajih in količinah in naj se takse za ponudbe znižajo. Predlagal je nadalje, naj se priobčujejo podrobni podatki o razpisu dobav, pri katerih obstoja možnost ponudbe od strani trgovcev v Dravski banovini, ker ne zadostuje pripomba: .Podrobni razpis je pri Zbornici za TOI nu vpogled.> Z ozirom na tozadevni sklep zveznega predsedstva se je Zveza odločila, da bo v bodoče reduo pošiljala vsem trgovcem izčrpna poročila o razpisanih dobavah in licitacijah, ki se na ta poročila naročo. Vsak trgovec, ki se udeležuje ali pa namerava udeleževati dobav iu licitacij in dobivati o razpisanih dobavah, ki se tičejo njegove stroke, redna poročila, naj to sporoči Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani z navedbo naslova in natančno označbo vrste blngu, za katerega naj s« mu pošiljajo poročila. Odmera zgradarine. V smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih naznanjam, da je razpored o odmerjeni zgradarini za davčno leto 1930. od zgradb v območju mestne občino ljubljanske, razgrnjen na javen vpogled med uradnimi urami v času od 28. aprila do vštetega 5. maja 1930 pri davčni upravi za mesto Ljubljana, Vodnikov trg St. 5/11, soba št. 7 (vložišče). Pripominjam pa, da bodo vsi davčni zavezanci potom posebnih plačilnih nalogov obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o predpisani zgradarini in da šteje 30 dnevni pritožbeni rok šele od dneva po prejemu plačilnega naloga. Arbor. lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani je ena naših največjih lesnih tvrdk, ki se zlasti bavi s prekomorsko lesno trgovino. Družba je tudi lani zadovoljivo poslovala, kar se vidi iz, bruto donosa, ki je ztiašnl 3.75 (3.7) milij. Istočasno je znašal čisti dobiček družbe 573.107.49 Din. kar omogoča po znatnih dotacijah rezerv izplačilo 7% dividende kakor za leto 1928. Obsežnost družbenega poslovanja je razvidna iz bilančnih postavk. Delniški glavnici 3 milij. Din in rezervam 0.54 (0.16) milij. Din in upnikom 11.7 (11.3) stoje nasproti na aktivni strani zaloge z 8.7 (7.2), dolžniki pa z (5.6 (7.4) milij. Din. Tečaj mizarskega politiranja. V nedeljo dne 27. t, m. se vrši v Št. Vidu nad Ljubljano v risalni dvorani mizarske strokovne šole tečaj za politira-ujo po novem načinu. Tečaj vodila gg. dr. \Vilhelm Stadler z Dunaja in prof. Tratnik i/, Ljubljane. Sodelovalo bo več dobrih politirarjev, ki bodo predvajali praktično politiranje na licu inesla. Tečaj je brezplačen in se vrči od 8 dopoldne do 2 popoldne, ter se vsi mizarji vljudno vabijo. Po tečaju ogled večjih mizarskih podjetij v št. Vidu. Zunanji mizarji naj se priglasijo pri Roku Arhar, šent Vid. Mizarji, obiščite št. Vid, ki je središče mizarske obrti. Sanacija Zveze hrv. kmet. zadrug v Sarujevu. Kakor jtoroča zagrebški Obzor , je vlada glasom izjave min. FrangeSa stavila na razpolago Zvezi hrv. kmet. zadrug v Sarajevu 3 in pol milijona Din za izvedbo sanacije. Dobave. Prometno-koniercijelni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 2S. t. m. ponudbe glede dobave 40 garnitur grafikonov. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 1. maja ponudbe glede dobave 150 komadov rudarskih sekir; do 8. inaja glede do- uinrln 62 letna Mari ja Lcber, zasebnica iz Zn-grada jiti Celju. N. p. v in.! •©" Predstava opere »Rigoletto«. ki naj bi se vršila prihodnjo nedeljo, vsled prejualegu zanimanja od,piule. Celjani bi opero prav radi slišali, vendar bi želeli, da gledališka imruvu vpoštevu stanje žepov. — Prihodnja predstava mariborskega gledališča bo še le v nedeljo 4. maja, ko uprizori popoldne ob 4 in zvečer ob 8 Novačunovo dramo »Herman Celjski«. & Drevi ob 8 se vrši v Trgovski šoii predavanje zu fotoinnuterje. Predavanje bo pojasnjevalo do 200 diajKizitivov. Predavanje prireja tvrdka Perutz jiod okriljem celjske podružnice SPD. Vstop je vsakomur prosi. & Uradni dan okr. gremija trgovrev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem okraju se vrši v petek dne 25. t. in. in sicer: od 11 — 12 dopoldne v Gornjenigradu v posebni sobi gostilne pri g Veršniku in od 14- 10 v Mozirju v jsosebni sobi lioteln .'Pri pošti«, Načelstvo. & Našli so: Na velikonočni jionedcliek okrog 10 dopoldne je nekdo našel nu Krekovem trgu sesti I ko za kolo. Istega dne je ob poti k Sv. Jožefu bila na jelena ženska torbica brez vsebine. Dobi se oboje pri mestni policiji. Ptui Pomotoma napaden. Nepričakovan dogodek je doživel na vel. ponedeljek Anton Širec iz Nove cerkve v Halozah, zaposlen v Krapini. Za velikonočne praznike je prišel na obisk domov in v družbi svojih znancev ostal pozno v noč v neki gostilni, katero je zapustil zjutraj ob treh. Ni še dobro prekoračil gostilniškega praga, že je bil od neznancev napaden. Udarili so ga z železno štango tako močno po glavi, da je obležal na mestu nezavesten in bil prepeljan v bolnico. Prlza-dejana mu je bila težka poškodba. Kakor se sliši, je bila v »programu« da Do napadena, neka druga oseba v gostilni. Napadalci, v prepričanju, da jim jc prišla v mrežo prava žrtev, so napadli nepravega, Sedai se vrši preiskava. v letu 1929 zavoda, ki v takem jx>ložaju lahko vedno in takoj zadosti zahtevam svojih vlagateljev. Posestva so vstavljena v bilanco z ca. 3,233.000 Din. Račun izgube in dobička kaže, da se upravni stroški bistveno niso izprernenili, zvišali so se pa davki, zlasti radi tega, ker hranilnica plačuje rentni davek od obresti hranilnih vlog iz svojega. Čisti dobiček za 1. 1929 znaša po raznih odpisih 181.803.62 Din in se prenese na nov račun. Kranjska hranilnica je prešla po odredbi zakona s 15. novembrom 1929 v last Dravske banovine, ki jamči za vse njene obveznosti. Hranilnica posluje kot banovinska ustanova ueizpremenjeno in v istem obsegu dalje kot samostojen denarni zavod in upravičeno je pričakovanje, da se bo vsled jake opore, ki jo vživa od banovine, ki zanj garantira in vsled svoje tradicijonclnc priljubljenosti med širokim občinstvom povspel do častnega mesta med največjimi domačimi denarnimi instituti. bave 50 kg gumijastih plošč, 40.000 kg portland-cementa, 60 kg jermen in 1500 komadov trioglatih pil. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema ao 9. maja ponudbe glede dobave mizarskega orodja in barvarskega materijah (lak, barve, terpentin, čopiči). — Dne 10. maja se bo vršila pri Komandi mornarice v Zeinunu ofert. licitacija glede dobave 2000 metrov kokosovih preprog; dne 14. maja pa glede dobave 500 jeklenih postelj. Borza Dne 23. aprila 1930. DENAR Devizni tečaji so bili danes večinoma čvr-stejši, promet pa srednji. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V okle|tajih zaključni tečaji.) Amsterdam 227G bi., Berlin 1347.50—1350.50 (1349). Bruselj 789.05 bi., Budimpešta 988.50 bl„ Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.72 bi., London 274.85 bi., !Wyork 56.33—50.53 (50.43), Pariz 221.76 bi., Praga 107—167.80 (167.40), Trst 296.30 blago. Zagreb. Amsterdam 2276 bi., Berlin 1347.50 —1350.50, Bruselj 788.50 bL, Budimpešta 987—990, Curih 1094,40-1097.40. Dunaj 795.22—798.22, London 274.45—274.85, Newyork 56.33—56.53, Pariz 220.76—222.76, Praga 167—167.80, Trst 295.221— 297.221, — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.1 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2273—2279, Budimpešta 787.53—790.53. Berlin 1347.50 —1350.30, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.22—798.22, London 274.45—275.25, Nevvvork 56.33—56.53, Pariz 220.75 —222.75, Praga 167,—167.80. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.60, Atene 6.70, Berlin 123.10, Bruselj 72. Budimpešta 00.20, Bukarešt 3.07, Dunaj 72.70, London 25.0775, Madrid 64.50, Ne\vyork 515.90, Pariz 20.24. Praga 15.285, Sofija 3.74, Trst 27.04. Varšava 57.80, Ko-penhagen 138.10. Stockholm 138.65, Oslo 138.10. Helsingfors 12.99. VREDNOSTNI PAPIR|I V Ljubljani jo bila zaključena Kranj. ind. po 312, kur jo v zvezi z visokim tečajem na Duuaju. Med državnimi papirji se je ponovno učvrstila vojna škoda. Bančni papirji so ueizpremenjeno čvrsti, industrijski pa brez zanimanju neizpremenjent. Ljubljana. 8% Bler. |tos. 98 bi., 7c/o Bler. pos. 86.30 bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kred. 120 den.. Praštediona 905 den., Kred. zavod 165 »len., Vevče 132 den., Slavbna 50 den., šešir 105 den., Kranj, ind. zaključek 312, Ruše 260—270. Zagreb. Drž. )>np.: 7% inv. pos. 86.75—87.50, agrari 54—55, vojna škoda ar. 422—423.30 (423), lcasu 421—423 (422.50—421), 3. 422—424, 12. 426— 427.50 (dtto 427), srečke Rdeč, kr. 50—55 (50), 8r/o Bler. pos. 97—98, 7% Bler. pos. 85.50—86 (85.75). Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Katolička 39— 38, Pol jo 58—58.12 (38). Kreditna 90—100, Union 198-200 (190), Jugo 81 -83 (81-82), Lj. kreditna 120 den., Medjunarodna 60 den., Narodna 8900 bL, Obrtna 86 den., Praštediona 900—910, Srbska 180 —190 (180), Zemaljska 145—152. Industrijske delnice: Guttmann 170—178, Slaveks 70 don., Slavonija 200 den., Našice 1500 bi.. Danica 110 den., Pivara Sar. 185 bl„ Drava 270—320, Šečerana Osjek 375—385, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 170 d., Brod. vag. 110 den., Union 135—150, Vevče 125 d., Isis 30—40, ltagusea 445—455, Jadr. plov. 505 den., Trboveljska 485—490. Belgrad. Narodna banka 8780, 7% Inv. jtos. 86.75—87.80, agrari 55.25—55.30. voj. Skoda42G.50 -428.50. 4. 428, 5. 430.50—431.75, Tob. srečke 38, 7% pos. Drž. hip. banke 83. Dunaj. Pot Ion .-savska-ja< I ra n. 93.10. Wienet Bunkvorein 19.80. Creditanstalt 51, Escomplegesel. 169.25, Živno 100, Union 24.20, Ruše 33, Slaveks 8.85, Mundus 74. Alpine 32.60, Trboveljska 60.50, Kranj. ind. 41, Rima Murany 94.80. Les Povpraševanje je za okrogel les borovino in hrastovino po 30,000 tek. m. Za večjo množino smrekovih letvic 14x16 mm 3—4 m, 4000 hrastovih pragov 12X18X130 cm, za deske smreka, jelka od 16 cin mi ji rej med. 22—23 cm. Žito Na našem domačem žitnem trgu vlada mrtvilo. Na podlagi nizkih tečajev na ameriških tržiščih pričakujejo kupci nazadovanja cen tudi pri nas, vendar se tu cene v glavnem še precej držijo in prodajalci niso voljni še jiojiuščati. Zato ni skoro nikakega jtovpruševanja po blagu. V sjilošnem je pa položaj dokaj nejasen in promet minimalen. V Ljubljani so notacije neizpremenjene Novi Sad. Notacije so ostale neizpremenjene. Promet: 3 vagone pSentce, 1 vagon ječmena, i vagon ovsa, 24 vagonov koruzo, 5 vagonov moke, 4 vagone otrobov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca neennkomerna. Promet srednji, Pšenica maj 20—20.08, zaklj 20.03— 20.04, junij 20.55-20.62, zaklj. 20.54-20.55, oktober 19.73-19.85, zaklj. 19.86—19.87, rž maj 10.37— 10.52, zaklj. 10.48-10.50, junij 10.80-10.93, zaklj. 10.98-10.94, okt. 12.85-12.50, zaklj. 12.49-12.50. koruza maj 11.75—11.90, zaklj. 11.89—11.90, juli 11.85-12.20, zaklj. 12.18-12.20, tranzit maj 10.9H -11.10, zaklj. 11,08-11.10. Živina Mariborski sfljem dne 22. aprila. Prignanih je bilo 10 konj, 9 bikov, 75 volov, 190 krav in 9 telet, skupaj 293 komadov. Povprečne cene za različne. živalske vrste na sejmu so bile sledečo (vse za kg žive teže); Debeli voli 8.50—9. poldebeli voli 7.75—8, biki zn klanje 8.50—8.75 kluvne krave debele 8—9.50, plemenske krave 5—7, krave zn klo-basarje 4—4.75, molzne krave 5—8, breje krave 5 do 8, mlada živina 8—8.50. Prodanih jc bilo 127 komadov. Mesne cene (zn 1 kg): Volovsko meso 1. vrste 18—20. II. vrste 16—18, meso od hikov. krav. telie 10—14, telečje ihpso I. vrste 20—25, II.' vrste 10—20, svinjsko meso sveže 15—28 Din. Mednarodni evharistični kongres v Kartagini Pet vlakov s potniki vred zaplenjenih Beseda o človeškem obrazu Svojevrstna knjiga je izšla izpod peresa vernega juda Marxa Picarda pod naslovom »Človeški obraz«. Picard piše v uvodu: »Ako motrimo človeški obraz, potem je prizadeto celo bitje opazovanega: čustvo, um, volja, in tudi tista globina, v kateri so čustvo, um in volja še temno združeni: v globini slutenj. Celo bitje opazovanega se nam razkrije. Človeški obraz je podoba božja. Podoba božja stoji pred opazujočim, kakor apel stoji pred njim: celo bitje se skliče skupaj in zbere. Tako je, kakor da bi se hotelo podobi božji pokazati: človek, ki te motri, je še cel tu, tak, kakor je izšel iz božjih rok... V dobah, ko licče človek ostati razdeljen in raztresen — v zadnjih desetletjih 19. in v prvih 20. stoletja — se človek boji človeku pogledati v obraz. Človek se noče spomniti celega svojega bistva, razdeljen hoče biti in se pri tem ne dati motiti — zato noče gledati v človeški obraz. Nič ne loči živali od človeka tako kakor to: človek ima prisotnost — žival je čisto in popolnoma neprisotna, kakor bi bila vedno na poti. Zato je žival tako brez pomoči. Žival je vedno na poti kakor iz ene preobrazbe v drugo, ni tako sama v sebi zasidrana kakor človek. Človeški obraz današnjega dne je brez prisotnosti. Tak je kakor obraz iz kina. Toda človeški obraz se ni odlikoval po obrazu na filmu, marveč nasprotno: filmski obraz se je izoblikoval po današnjem človeškem obrazu. Gibljivost, bežnost, začasno in izginjajoče v današnjem človeškem obrazu, preneseno v mehanično: to je obraz kina. Kino je bilo sploh samo zato mogoče iznajti, ker je že bil današnji obraz. Pred monumentalnostjo človeškega obličja, kakršno je bilo preje, bi se gibanje na platnu nikdar ne bilo upalo združiti se v sliko, ki je podobna obrazu. Kretnje bi bile pred to monumentalnostjo razpadle, se razpršile. Obraz kina je obraz te dobe. Obrazu kina se je posrečilo biti tu, ne da bi imel prisotnost. Ravno tako dolgo je tu, dokler se giblje, v vsakem trenutku podaja samo to: da je ravno tu, ne, da je poleg — brez bivanja, brez prisotnosti. Prikazen je sicer tudi ravno tu in nima prisotnosti. Toda prikazen ima preteklost. Kinovski obraz je obraz prikazni, ki nima preteklosti, zato straši brez vzroka ... Sprememba obličja se vrši v vseh evropskih narodih in v vseh plemenih in socialnih slojih. Seveda je ta in oni narod, ta in oni socialni sloj bolj izpremenjen nego drugi. Toda bilo bi predrzno reči: ta narod ali ta sloj je zato zlu bliže nego drugi. Preje bi si upal reči: tak narod, ravno tak narod Stvarnik posebno varuje in ljubi, in ravno zato mu je poslal izpremenjen obraz določneje: da svoje ljubljeno ljudstvo posvari bolj nego druge. Ceneni rožne liker V švicarskih sporlnih hotelih, posebno v tistih, ki jih posečajo Američani, najdeš udobnosti, ki si jih le moreš misliti. Nedavno je našel neki trgovec iz Lexingtona (Kentucky) v hotelu v Pontresini naslednjo novost v svoji sobi: na steni je bila pritrpena srednje velika steklenica, do vrha napolnjena s sijajnim svetlordečim likerjem. Mož je bil presenečen nad izredno pozornostjo, ki jo v Pontresini izkazujejo ravno Američanom s tem, da ustrezajo najbolj skrivnim željam, in je takoj napravil globok požirek. Pijača je sicer silno pekla, vendar pa mu je prav dobro teknila. Ze opoldne je bila steklenica prazna. Naslednji dan je bila steklenica zopet polna. Gospod iz Lexingtona je bil ves iz sebe od veselja. In čeprav je moral pretekli večer med večerjo nenadoma vstati in hiteti na kraj, kjer minejo težki učinki cele steklenice likerja, si je zopet privoščil par globokih požirkov peklensko pekoče pijače. Topot je bil Američan že med kosilom prisiljen nastopiti potovanje, ki se dn težko opisati. Ampak te neprijetnosti niso bile v nobenem razmerju do izbornega okusa po rožah dišečega likerja, kakršnega je že leta in leta pogrešal. Naslednjih osem dni je vsak dan izpraznil celo steklenico. Po tem času so se pa njegove želodčne težave tako shujšale, da bi bilo nadaljnje letovanje odveč. Gospod iz Lexingtona je odpotoval. Lastnik dotičnega hotela v Pontresini se I je pa še najmanj štiri tedne čudil izredni I snažnosti gospoda iz Lexingtona, ki je vsak ; dan porabil steklenico dragega, svetlordečega i tekočega mila. Dobri poznavalci Gostje ob mizi so si ogledovali neki predmet: »Po mojem mnenju je to kamen-pe-ščenecl« »Ne, za to je preveč trd, najbrže je školj-kin apnenec,« »Izključeno!; pravi tretji. »To bo čisto navadna opeka. Sicer pa je najbolje, če vprašamo gostitelja.« Gostitelj pristopi in pravi: »To je kolač,' katerega mi je spekla moja hčerka za moj današnji rojstni dan.c ! Bodoči španski ministrski predsednik? španski ' kralj namerava baje ponuditi mesto vladnega predsednika grofu Romnnonesu, ki je bil žo I>onovno ministrski predsednik. Radio Programi Kodjo-LjubfjnnaJ Četrtek, 24. aprila: 12. 30 Plošče. 13.00 Ča-• sovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih ; dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18,30 Prof. Franc Pengov: Socijalna fizika. 19.30 Dr. Lavrič: Iz finančnega gospodarstva. 20.00 Klavirski kvintet Sancin iz Celja. Slovenske narodne pesmi v duetu in solo, pojeta gg. Roman Petrov-čič in Jože Gostič. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert radio-orkestra. "Petek, 25. aprila: 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra. 18.30 Dr. Baje; O jeziku in jezikih. 19.00 Gospodinjska ura. 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina. 20.00 Glasbeno ; predavanje, dr. A. Kozina. 20.30 Pevski koncert, izvaja gdč. Vedral. 21.00 Koncert radio-orkestra. 22,00 Časovna napoved in poročila. Drug i programi t Četrtek, 24. aprila. Belgrad: 12.40 Koncert radio-kvarteta. 17.30 Jazz-godba. 20.00 Prenos iz Ljubljane. — Buda-pest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.40 Ogrske narodne pesmi. 19.30 Prenos iz opere: Thomas, »Mi-gnon« — nato vokalni koncert. — Dunaj: 15.30 Popoldanski koncert. 19.30 Prenos iz opere: »Samson in Dalila«, opera. — Milan: 19.15 Vokalni koncert. 20.45 Komedija. 21.15 Raznovrstna glasba. — Praga: 20.00 Koncert zveze za moderno glasbo, 22.15 Orgeljski koncert. — Langenberg: 17.30 Po poldanski koncert. 20.00 Vokalni koncert, — Rim- 21.02 Prenos opere. — Berlin: 19.30 Zborni spevi. 20.00 »Rengezvous«, sluhoigra. — Katovice: Celo-^ dnevni prenos iz Poznanja. — Toulouses 1800 Plesna glasba in petje. 19.30 Vokalni koncert. — Stuttgart: 19.30 Švicarska glasba. 20.05 Ljudska glasba. — M. Ostrava: 12.35 Koncert radio-orke-1 stra. 19.00 Prenos iz Prage. Aleksjs, škof v Kartagini, je izdal sledečo spomenic« o mednarodnem evharistič-neni kongresu v Kartagini: Kartagina, bivša punska prestolica iu ri-valinja Rima, nato skozi mnogo stoletij njegova verna posnemovalka, Kartagina, mesto učencev in mučencev, ki ni večje kakor mali trg... In vendar je sveti oče določil temu mestecu, ali bolje temu slavnemu imenu čast bližnjega mednarodnega evharističnega kongresa . ljubezni do sv. Evharistije. Po naročilu svetega očeta smo povabili katoličane iz vsega sveta. Našli se bodo ljudje, ki bodo dejali, da je ta klic in ta poskus nekaka stava, skoro neumnost. Ali mi siho pridružili našemu delu blaženo Bernardko, ki je prejela nalogo, da popelje množice v Lurd in ki jih je tudi popeljala. Množice so povabljene v Kartagino, prišle bodo tja, priglašajo se v neizmernem številu z velikim navdušenjem. Z nadnaravnim navdušenjem, s takim, kakor si ga želimo, s takim, kakor ga želi sveti oče, kakor ga želi Bog. Velika misel sv. Ludovika, obnovljena po kardinalu Lavigerie, nas navdušuje. Kongres | v Kartagini bo nova križarska vo-jna, prepo-i jena s krščanskim usmiljenjem in ljubeznijo, ; ki seje mir ... Olimpijada leta 1932 se lx» vršila na stadionu v Los Angelesu (Kalifornija), ki gn v ta nnmen prezidava jo tnko. dn bo v njem prostora za I 05.000 gledalcev. Nn sliki spodaj: Celoten pogled na stadion. — Zgoraj: Sprednja fronta stadiona. Oskar Wolff, glavni davkar v Avon Parku v Floridi, je odločen človek, ki ne kloni pred ničemur. Kakor poročajo iz Newyorka, je davkar že večkrat zaman opominjal železniško družbo Atlantic Coast Line, naj plača zaostale davke v znesku 40.502 dolarja. Z davkarjem j se pa ne sme šaliti. Ker društvo ni hotelo plačati, je davkar odredil, da se prvi vlaki omenjene železniške družbe, ki se pripeljejo v Avon Park. takoj zaplenijo in prodajo na javni dražbi. In sedaj preti nevarnost, da bo pet vlakov, ki jih je davkar zaplenil, s tovorom Če smemo pomisliti o vzrokih te izbire sv. očeta, smemo tudi verjeti, da mora biti cilj kongresa v Kartagini spomin na preteklost prve afriške prestolice in pospešenje Luči nad to neizmerno in skrivnostno celino. Ime, kakor ga ima Kartagina, je polno slave. Tuniški katoličani lahko vzkliknejo s Tobijem: Mi smo otroci svetnikov. Ne bodo sprejeli kongresistov s pompom in udobnostjo. kakor more to ameriško velemesto. Nudili jim bodo zemljo, katero je skozi stoletja namakala mučeniška kri, pokazali jim bodo razvaline, da si predočijo v spominu velike bazilike, kjer se je razlegal glas Ciprijanov in Avguštinov, da si predočijo areno cirkusa, kjer so padle Perpetua, Felicita in tisoči dragih. Nndili jim bodo kot okvir za liturgične obrede eno najlepših pokrajin ne samo Afrike, ampak vsega sveta, katero je opevalo že toliko pesnikov. Pred tem zalivom, kjer še vedno iščemo z očmi vodnih brazd punskih ladij, med temi trupi stebrov in nakitov, ki je bil okras krščanskih svetišč, kjer je zborovalo na cerkvenem zboru sto in sto škofov, tu se bodo romarji iz vseh delov sveta v sveti zbranosti spominjali vseh junakov, ki so tu živeli in umrli za Kristusa. Istočasno bodo v mislih gledali v puščave, pragozdove, veletoke, divje gore afriškega središča, kamor počasi prodira Kristusov nauk. Njihovi glasovi se bodo združili v skupen klic, ki bo segel do Konga in Zam-bezija. V njihovem srcu, ginjenem ob pogledu na materijelno revščino in moralno temo teh krajev, se bo vnela velika in apostolska ljubezen do tega dela sveta. Četudi bogastvo cerkvenih oblačil in predmetov ne bo tako sijajno, vendar to nič ne stori. Mi hočemo dati Afriki in vsemu svetu predstavo velike verske manifestacije in Vojvodinja Elizabeta Vorška. soiproga drugega sina angleškega kralja, pričakuje \ kratkem veselega dogodka. Če bo, kakor na Angleškem upajo, otrok moškegu spola, bo nekoč zasedel angleški prestol, .ker se zdi. da se sedanji prestolonaslednik sploh ne bo naročil. Na levi vojvoda Albert Yorški. vred prodanih na javni dražbi. Od teh vlakov so trije tovorni, dva pa osebna. Za prve tri je še nekako razumljivo, da so lahko prodani z naloženim blagom vred, ker bi morala potem družba povrniti škodo lastnikom blaga. Težja je pa stvar, kako bodo prodali z »vsebino obeh osebnih vlakov. Davkar, naj bo še tako energičen, ne more iti tako daleč, da bi na javni dražbi prodajal ljudi. Poleg tega je davkar zaplenil tudi vso ostalo imovino družbe Atlantic Coast Line, ki se nahaja na področju Avon Parka in sestoji iz raznega blaga, zgradb in skladišč. kardinal Lepieier je imenovan /a pape/.i-\ega legata na evhurističnean kongresu \ kartagini. Kulturna razstava Julijske Krajne Tržaški »Piccolo« se razburja radi razstave, ,'ii jo prirede primorski umetniki v Belgradu. Svojo zadrego .skuša prikriti list s smešenjem vsega, kar je stovauskega in se norčuje iz Bel-grajčanov, češ da lahko v svoji domišljiji sfabrici-rajo slovensko umetnost v Julijski krajini. Kajti slovenske umetnosti na Primorskem ni, prav tako •li slovenskih umetnikov. Trije ali štirje »drugo-rodnk slikanji, ki živijo v Italiji, so pristopili v italijanske sindikate, razstavili so svoja dela na italijanskih razstavah, iti Jtalija jih je sprejela s častmi in z veseljem kakor italijanske umetnike; njihova dela so kupile celo italijanske javne ustanove. List poživlja te »drugorOdne" slikarje iz Italije, da preprečijo morebitno izložbo svojih del v Belgradu. (Ta poziv, ki vsebuje pravo grožnjo, je bil edini namen članka. Prip. uf\) »Belgrajčanl se bodo morali zadovoljiti z izseljenimi mnzačk ... Prav tako ni »Piccolu c nič znanega o slovenskih skladateljih na Primorskem in Jugoslovanom svetuje list, naj si zn to prireditev izposodijo nekaj italijanske glasbe, ki naj gre pod slovenskim imenom. Tako »Piccolo« v svoji politični rubriki. Članka ni podpisal »Piecolov • strokovni Itri-!ik Silvio Benco, ki je moral hočeš nočeš v svojih kritikah naravnost laskavo pisuli v slovenskih delih na italijanskih razstavah. Še bolj pogumno se jo pred časom zavzel za slovenske umetnike prof. De Tuoni v fašističnem glasilu »Popolo di Trieste«. V berlinski reviji »Kunst je pred meseci izšla pohvalna kritika o, enem izmed slovenskih slikarjev s Primorskega. Slikar je bil seveda omenjen med »slovenskimi« umetniki. Pa vam je isti »Popolo d i Trieste;; dvignil krik, da ta umet-hik ni Slovenec, marveč italijanski državljan, italijanski »drugorodec« in kot takšen Italijan. List je pozval slovenskega slikarja, naj pošlje berlinski reviji zadevni popravek! Kmalu nato se je pri '»merjenem slovenskem slikarju javil gospod od lindikata in zahteval od njega, naj podpiše izjavo, la je italjanski državljan in kot takšen Italijan... Italijanski listi pač s takimi bedarijami sme-Sijo italijansko kulturnost samo. Kaj pa je ta mon-strum: drugorodni Italijan ali drugorodec italijanskega rodu?! Kaj takega morejo izkuhati samo | na politični blaznosti oboleli možgani, ne pa kulturni ljudje. Pravda o miški Ljubljanska Glasbena Matica je reagirala na moje kritike njene lanske kulturne prakse doslej y. vsega skupaj sedmimi kolonami v »Jutru« kar razumem, in pa s tem, da je nastal čisto neumesten incident z ljubljanskim radiem, česar ne razumem, fcakaj jaz nisem radio in radio ni odgovoren za moj članek v DiS. Recimo, da jaz krivico delam tem ljudem, ftotem so vprašamo, kaj pravijo k Matičini kulturni praksi vsi ostali k rit i kar j i? To so vsi njeni ljudje: Osterc, Škrjanc, Adamič; dva sta pri njej nastavljena za profesorja, tretji za urednika. Padlo mi je v oči. da sta prva dva k turnejam molčala, tretji pa piše v - Narodu r od 21. decembra po teh turnejah na kratko to, kar jaz na dolgo, namreč, da ije že čas, da se Matica mora lotiti novih, težjih, odgovornejših nalog doma in na tujem«. To je ikritika in sicer vsa. Potem ljudsko mnenje. Sani g. Lajovic piše januarja v »Jutru . da je :>v podobnih mislih o kulturni praksi Matice -zajeta vsa naša inteligenca . Kdor se je kdaj učil logike in sedaj vpraša, kdo je o Matici sploh drugačnih misli, bo rekel: Matifa, neinteligenca pa oni del našega zlatega meščanstva, ki čisto nič ne misli. Evo logike in f aktov! Menda nafjjačji protidokaz za moje trditve je odboru Matice ta o mojem samouštvu Žal, moram ga podreti, kakor se mi neumno zdi s tem mučiti bravoe. Povej mi, človek božji, ali ni resnica ena iu ista, če jo pove samouk ali pa ncsaniouk? V koliko je pa mene v moji stroki pečauja z umetnostnimi problemk zmožna ali pristojna bodisi kvalificirali bodisi diskvalificirati baš Matica, to pa ravno tako malo razumem kakor vprašanje, v kakšni zvezi ije z našim sporom ljubljanski radio. 'A eno besedo: Slovenci hočemo hiti z glasbo Um. kjer smo i drugimi kulturnimi panogami že. Zahtevamo pa to baš od Matice, ker ima baš ona in nihče drugi pri nas monopol na glasbo. Hočemo »d nje za ogromen denar, ki ji ga dajemo, ogromno muzike, pa nobenega gledališča, zahtevamo za današnjo rabo današnje glasbe, zahtevamo od glasbenikov, ki Šesto niso slabše plačani kakor univer-litetni profesorji, ravno toliko delavnosti, zavednosti in orientiranosti kakor od teh iu ml teh zahtev ne popustimo poti nikakim pritiskom, pa že je ie tako nekulturen. Ta račun je tako logičen, da -a petdeset Matic in cel letnik »Jutra« ne podere. S tem je zame pravde o miški konec. S. Vurnik. Srbske revije Tzalijn Semokovlije »Crveni dur d in je na vsak način najbolj uspeli romnn, kar jih je »S r p s k i Književni G 1 a s n i k« v tem lotu prinesel. Obenem je to tudi najmočnejša Samo-kovlijina stvar. Ravno zato, ker ije po snovi in obdelavi regionalna, specifično bosenska, je tako mikavna. številka od 15, aprila prinaša dramski odlomek Todora Manojloviča, novelo Nika Bartulo-viča, prevod iz Virgila, pesmi Kikindčana Jovana Popov ida in Dušana Jerkoviča. Znanstvenih člankov je več. Ilija Petrovič piše o Walteru Paleru, dr. Isidora Sekulič o Vergilu, dr. Tih. R. Dor-devič o srbskih ženitovanjskih običajih, Miloš Crnjanskf o književniku Milanu Savidu, Dušan Jo-vanovid o vzgoji. Dr. Ranko Mladenovid je prispeval zanimiv članek .»Gregor o v šestar nad pozo-rišnom prošloščur. »Misuo« je objavila novelo >Pismo iz rovani. Krušna moka T ... po Din 2.85 Krušna inoka II . . . po Din 1.85 Krmilna moka .... po Din 1.30 Otrobi, debeli.....po Din 1.30 Otrobi, drobni.....po Din 1.05 Cene sc razumejo brezobvezno za kilogram, brutto za netto, franko mlinska postaja, plač. ob pre; iu blaga. Pri večjem odjemu napravim poseb. ponudbo. F.Juvan, valični mlin Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano. Spori Gostovanje A SK PrimorjavSabcu (Od našega jiosebnega poročevalca.) Ljubljansko Primorje jo navezalo prijateljske •stike z. šabačko Mačvo, s katero je odigralo dve prijateljski tekmi na oba velikonočna praznika. Mačva je namreč j>roslavila na Veliko noč desetletnico svojega obstoja. Zanimanje za nastop Ljubljančanov je bilo ogromno. Primorjaši so bili nadvse prisrčno sprejeti in pozdravljeni v mestu samem od meščanov. Na igrišču ju vladala posebno prvi dan prava gnječa. Vse prenapolnjeno tako, da ije dosegel obisk te tekmo po izjavi funkcionarjev Mačve rekord; tekmi je prisostvovalo nad 1500 oseb. Če Izmislimo, da šteje šabac nekaj nad 12.000 prebivalcev, tedaj pomeni tako obilen obisk res rekord. Čeprav niso Primorjaši zaigrali tako, kakor ponavadi, so vendar zapustili najboljši vtis. Prvi dan je končala tekma neodločena s 3 : 3, drugi dan pa so zmagali domačini s 4 : 2. Primorjaši so bili nandicapirani predvsem radi neravnega valovitega terena, drugi dan pa, ko se je pred tekmo vlila močna ploha, radi blatnega igrišča. Mačva je klub, s katerim se lahko ponašajo Šabčani. Rezultati, ki so jih dosegli z renomira-nimi domačimi in tujimi moštvi, so nad vse častni. V jeseni so na domačem terenu premagali kompletno I. moštvo BSK s 3 : 2, letos spomladi bel-grazskega Sokola s 8 : 2, prvaka Novega Sada, 7.nano SK Vojvodino, so odpravili pred tedni v prv. tekmi s 10 : 2. V Solunu so najdostojnejše repre-zenlirali naš nogomet, premagali so oba vodilna solunska kluba, edino rei>rezentanei Soluna so podlegli s 3 : 2. SK Mačva velja za klub, ki ije na domačih tleh nepremagljiv. Doslej se je posrečilo odnesti zmago v šabcu samo profesionalnemu Teplitzer SK iz Češkoslovaške v razmerju 3 : 1. V novi Novosadski jKidzvezi je Mačva prvak in bo, če pride v kombinacijo za državno prvenstvo prihodnje leto, marsikomu račune zmešala. Pohvalno je treba omeniti vzorno ponašanje občinstva, ki je v enaki meri aplavdirala do-/ mačinom in gostom pri vsaki lepi akciji. Želeli bi pozdraviti »srbskega provincialnega prvaka«, tudi v Ljubljani, da bi nam pokazal, kako se igra s srcem za barve svojega kluba. Zanimiva prireditev SK Ptuia Motosekcija SK Ptuja priredi v nedeljo dne 27. aprila zanimivo prireditev »Lov balona:. To je neka,j čisto novega in se pri nas te vrste prireditev še ni vršila. Običajno prirejajo motociklisti lov na lisico. Sicer je lov balona nekaj podobnega, le, da se mora oni, ki hoče zmagati, poiskati balon jiotem ko pade iz zraka. Vsekakor je te vrste prireditev za naše motocikliste nekaj novega. Pričakuje se velika udeležba. Start bo ob 13.30 izpred Ptujskega magistrata. Balon bodo izpustili z gradu »Ebensfekk, ki je oddaljen 5 km od Ptuja. Preračunano je, da bo balon, ki ima 2 kubična metra prostornine, vzdržal v zraku približno eno uro. Za onega, ki bo našel balon, sta razpisani dve darili in sicer od SK Ptuja in tvrdke Shell. Prireditev se bo vršila samo v slučaju, ako bodo vse ceste v dobrem stanju. Ako bi pa slabe ceste onemogočile to prireditev, bo poročal »Radio Ljubljana-, Iz kluhov 'i Službeno iz LHP. Seja upravnega odbora se vrsi danes zvečer ob 20 v datnskem salonu kavarne Emona. — Tajnica. SK Ilirija (bazenska sekcija). Jutri ob 17.30 trening za vse mlajše igralke. Od 18 dalje trening za vse ostale. Udeležba je za vse strogo obvezna. — Načelnik sekcije. Taristika it Triglavski dom lta Kredarici (2515 m) ostane odprt in oskrbovan do ponedeljku 28. t. m. Ves Triglav je še globoko zasnežen in je jiosebno na ledeniku tik pod domom idealen pršič. Smučarji pohitite zato ua Kredarico, da .izkoristite zadnje zimske dni, ki še vladajo «>;,rog Triglava. — Slov. plan. društvo nu7.nu-uja, da je koča pri Sedmerih jezerih zatvor-jena. Nogomet v tujini Lepi uspehi čeških klubov. V Anfverpnu je gostovala praška Slavija napram Antveipen F. C. in zmagala po lepi igri s 3:0. Tekmo je poselilo 25.000 gledalcev. — Isti dan je tu Teplitzer Fussball-Klub premagal z 2:1 (0:0) Berschoot AC. — V Lii-ttichu je dosegla Bohemians (Praga) napram F. C. Tourcoing krasno zmago s 6:0 (1:0). — Praška Sparta pa je v Chemnitzu s 6:1 (3:0) porazila tamkajšnji Ballspiel Club. — V Manheiinu je SK Kladito odpravil s 4:2 Manheim-Ludvvigshafen. Poraz angleškega prvaka. Zadnje tekme so prinesle v angleškem prvenstvu nepričakovan obrat. Vodeči Sheffield Wednesdey je klonil kar s 4:1 v boju z drugoplasiranim Derby County. Tudi M»n-chester City. ki zavzema tretje mesto v tabeli, je bil s 4:1 poražen po Leeds-u. Prav čuden rezultat ie nastal v tekmi Leicester-Arsenal, ki se je končan za angleške razmere težko razumljivim izidom 6:6. RAZNO. Morda zaslužena kazen ... Znani italiajnski orjak Carnera, ki je v zadnjih mesecih tako uspešno nastopal v Ameriki, je nesrečno nasedel. V Kaliforniji ga je namreč tamkajšnja boks-komisija za nedoločen čas diskvalificirala. Povod za to odredbo je bil nastop Carnere napram črncu Chevalier-u. Pravijo namreč, da je ime! Carnera odnosno njegov manager gotov vpliv na Chevalier-a, ki se je radi tega prekmalu podal in se pustil »premagati«. Japonci na Dunaju. Težko pričakovani tenis turnir tned Nemško Avstrijo in Japonsko je končan. Niso sicer zmagali Avstrijci, kakor so to oni pričakovali, temveč Jajionci so s 6:2 odpravili avstrijski team. Na Dunaju pa so bili kljub temu zadovoljni z igro domačinov, ki jim daje nado, da se bodo avstrijski igralci v bodočnosti boljše izkazali. Gornja Avstrija napreduje. Prav dobro so se odrezali vodilni klubi Gornje Avstrije, ki so gostovali na praznike v Nemčiji in na Češkem. Tako je nam znani Urfahr iz Linza v Brnu dosegel napram močni Moravski Slaviji neodločen rezultat z 2:2, kar je vsekakor lep uspeh. Vodeči Linzer Athletiksport-klub pa je v Breslau dosegel napram Sp. C. Breslau zmago s 4:1, naslednji dan pa je porazil BresUuei Sportfreunde z 2:1. Cerkveni vestnih Duhovne vaje za mladeniče v Domu bodo od 3. do 7. maja. Ker je še prostoru prosimo skorajšnje priglasitve. Vodstvo doma. Iz društvenega življenja »Ljubljana'-. Danes ob 8 zvečer važna pevska vuju. Udeležba zu vse obvezna radi i bližajočega se koncertu. — Pevovodja. Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo obvešča, vse člane in članice, ki sodelujejo pri vpriao-ritvi »Divjega lovca v, da jc danes in jutri skušnja ob pol 8 v društvenem domu, v soboto pa ob 7. Bodite točni! Tajnik. Gradbena zadruga »Delavski doni* T. z. z o. z. v Ljubljani (Delavska zbornica) naznanja vsem članom in interesentom, da so uradne tire za stranke vsako sredo od 10 do f2 dopoldne in vsak petek od (> do 8 zvečer. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na oibčni zbor, ki se vrši dne "50. aprila 1930 oh [M»I 8 zvečer v restavraciji »Zvezda« « sledečim dnevnim redom: I. spreinonuba pravil; 2. volitev predsednika, odbora in revizorjem 3. določitev članarine; 4. slučajnosti. Člani društva sc naprošujo, du se sigurno udeležo tega občnegu zbora. Podpcč pri Prcserju. Velikonočni ponde-Ijek je uprizorilo ugilno podpeško j>rostov. gas. društvo Divjega lovca«. Vse vloge so bile posrečene. Pred igro jc zapel moški »bor. pod vodstvom g. Franc Novačanu, par pesmi, ki so občinstvu zelo ugajale. Zadovoljen je bil tudi blagajnik, saj je bila obširna dvorana razprodana. Na poiiloč! Darovi Županstvo v Krškem je darovalo namesto smrtnega obvestila v listih o pok. nudučitelju Juriju Adlešiču 300 Din kot velikonočni pri-Tioljšek občinskim revežem. Šumsko-industrijsko podjetje Dobrljin-Drvar d. d. Potrebujemo eno strohouno moč za vodstvo velike šumske cksploatacije. Pogoji za dosego tega mesta so; 1. Kvalifikacija po § 77. zakona o šumah za kraljevino Jugoslavijo. 2. Čim boljše znanje šumske eksploatacijc. 3. Poznanje gradnje in raba izvoznih naprav. 4. Administracija velike šumske eksploatacijc. Prosilci naj pošljejo ponudbe centrali podjetja v Sarajevu najkasneje do dne 10. maja 1930 Uprav«. =111=111 spS Š j§< cJ ■3 3« S8 .o _3 rl u 25 sbSg«O 3.83 § -05 trtca 3-*!H »• ™ež So j*o ■■ ? — iLl*! li is •š 1 | IS-s C* N CQ m CM C* • . '-O® ,3S|SI i E ZL ;o iS ^ . "> N Igo E55 * I lll = |||= Maurice Coustantin Weyer: 13 Človek se shtan'a čez svojo preteklost. • • Nato se je s svojim namazanim jezikom umazano širokoustil-a s pšovanjem gospe O' Molloyeve: »To je vendar neodpustno, dopustiti, da se Hannah zaljubi v tega pritepenca, Archerja Joycea. Kaj pa vemo o njem? Edino to, da je bil nesramen dovolj, boriti se v južni Afriki proti britanskemu imperiju! Škoda, da ga niso ustrelili — večno škoda!... Gotovo je potomec tiste irske sodrge, ki je leta 1870. pridigala k vstaji zoper Anglijo in podvzela roparski vpad v lojalno provinco- Ontario! Mac Pherson ni imel do redčelasca nič več usmiljenja kot njegova žena. Keščati kmet mi je potisnil kozarec whiskya v roko in me je pozval, ponoviti že dve stoletji posvečeno formulo: Spominu Viljema Oranjskega, ki je osvobodil Veliko Britanijo preten-dentov na krono in papistov, stranke grejač m lesenih cokliev! Ko sem mu smehljaje dejal, da sem tudi jaz papist , je bil nekoliko poparjen in so je vljudno opravičil. Ah, saj sem mislil le na tega neumnega Irca... Ce bi se kdaj zgodil v tem okraju zločin, ga mirno lahko uklenemo, preden se potrudimo iskati krivca drugod.« % Enotluštia obsodba Archerja, ki sem nanjo razen pri 0' Molloyevih in pri Paulu Durandu naletel, me ie nekoliko spravila ž njim. Poznal sem tip ljudi, kateremu ie pripadal. Bil je eden listih nedisciplinirani!., upornih in prepirljivih Keltov, kakršnih je bile «1 nekdaj dovolj. Bil je pripadnik t.ste rase, ki je spravljala v obup vse angleške vladarje po vrsti in ki jc zastrupljala tudi dneve velike Elizabete nič manj kot izguba Calaisa. Bil je eden tistih anarhističnih Galilejcev, ki so širokoustni, v večnem prepiru med seboj in s svojimi sosedi, vsak hip pripravljeni, organizirati najbolj nepričakovane intrige. Ta podzemski, tleči plamen je povzročil več kot enkrat velike požare po vsem britanskem kraljestvu. Archer je sledil le klicu svoje krvi, ko je sejal v tej tihi naselbini duha nemirnosti in upornosti, ko je morda — tisti hip se mi je zdelo celo zagotovo — silil v kako katastrofo v svoji okolici, pri O' Molloye-vih, da, v Hannahinem življenju. Čutil sem, kako se mi krči srce. Toda naposled — kaj pa mene briga? Važno je le, da se ne zapletem tudi jaz v tako stvar. In temu se prav lahko izognem. Le temu malemu irskemu dekletu naj bi ne pripisal večje važnosti, kot je treba — pa bo! Saj je le statistinja v velikanski drami, ki me obkroža; statistinja — nič več! Če dobro preudarim, je mrtvi preriji sledila le nova slika, ki pa v ničemer ne zaostaja, za prejšnjo, kajti izpolnjuje jo moč in sila človeka! Med barjem in gozdom, v trdem podnebju peščice ljudi: 0' Molloyevi, Mac Phersonovi, Grantovi in Campbellovi, Jonesovi in Atkinsovi, Lavalleejevi in Brcsseaultovi — v pestri mešanici, Irci in Škoti, Angleži in francoski Ka-nadci, vsi skupaj pravi graditelji britskega svetovnega imperija, vsi skupaj prevzeti svoje naloge, da zavzemajo zemljo pod zastavo Union Jacka. Prekrasna igra, velika dovolj, da ji posvetiš nekaj let svojega življenja! Tako je prišlo, da sem se udal prigovarjanju Paula Duranda, ki me je bil opozoril, da je zemljišče zraven njegove kmetije še prosto. Tako je prišlo, da sem se napotil v zentljekniižni urad, da radostim zakonu. Tako je prišlo, da je bila smrt prerije tudi v meni potrjena in zapečatena III. Prerija mi je bila odumrla, a zaživel mi je gozd. Zemljišče, ki sem ga kupil, je mejilo ob ogromno hosto, ki je bila deviška v svoji modrotrjavi krasoti. Po večini je bila močvirnata in z gostim bičevjem preprežena; in mahoma me je njen čar prevzel. Kdor si je upal stopiti noter, je bil zamrežen v tkivu zelenih in posušenih vej, kjer sta se življenje in smrt sklenila v nerazrešljivo enoto. Kljub temu sva si Napoleon in jaz utirala gaz. Kakor je napol indijanska kri mojega tovariša v preriji nagonsko nepogrešljivo vodila, tako je obstal pred hosto nezaupljiv in ni bil sposoben čutiti tako veselje kakor jaz. Kjer ni bilo mogoče jahati na konju, tam se mu je zdelo, da je zadržan, ujet v za-plankanem prostoru. Galop — to je bil njegov element. Pešcev korak mu je veljal za prispodobo pod-ložnosti. A meni je bilo tudi tipajoče prodiranje v temo kakor zavzemanje! Paul Durand je prevzel prevoz desk, skodel, vrat in oken, ki sem jih kupil v oddaljeni vasi ter zaboje z žeblji, rokodelsko orodje in opravo. Trgovec Murchison je bil spreten kupčevalec in neutrudljiv blebetavec. Pod težkimi koraki orjaškega, nabuhlega, vendarle gibčnega moža, se je treslo škrlatno rdeče pobarvano tramovje njegove neznatne trgovine, ki je na pročelju nosila tablo z ogromnim belim napisom. A. W. Murchison, veletrgovina«. Neizprosna rado vednost preiskovalnega sodnika mu je bila lastna. Prepričan sem, da si je delal za vsakim odjemalcem, ko je odšel, beležke v svojo knjižico. Zabavno se mi je zdelo, da sem ga nekoliko potegnil ter mu natvezll najbolj fantastične stvari o svoji preteklosti. Konca mojega pripovedovanja sicer ni slišal, kajti sredi najlepšega jo je prisopihal Paul Durand z novico, da so ga je Napoleon napil in da preti s škandalom. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*3O Din ali vsaka beseda SO par. flajmanjSI oglas . 3 Din. Oglasi nad devet vrstio ae računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Prodajalka izučena v mešani trgovini, išče službo v mestu ili na deželi; pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe pod »Pridna in poštena« št. 4710. Mizarski delovodja z večletno prakso, zmožen popolnoma samostojno voditi stavbeno, por-talno in pohištveno mizarstvo in prvovrsten kal-kulant, želi službo pri kakem večjem podjetju; gre tudi za družabnika s kapitalom. Vstop lahko •akoj. - Ponudbe na ogl. oddelek »Slov.« pod šifro »Dober in vesten delovodja« št. 4685. Kuharica :,šče mesta k orožnikom ali finančni kontroli. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Orož. kuharica« št. 4731. ilužbodobe Dekle zdravo in močno, pošteno in pametno, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, se sprejme v trgovsko hišo na deželo. Plača po dogovoru. — Nastop službe s 1. majem 1930. Ponudbe pod: »Pridna in poštena 4671«. Kopališkega reditelja išče kopališče S. K. Ilirije. Le marljivi, zanesljivi in plavanja vešči naj pošljejo pismene ponudbe s plačilnimi zahtevki do 29. aprila g. dr. Milanu Dular-ju, ravnatelju velesejma v Ljubljani. Vajenca za tapetniško obrt takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Slavič Franc, tapetništvo, Emon-ska cesta 10. Poštena služkinja katera lepo in pošteno živi, jc snažna, zdrava, dela in kuhe zmožna, se sprejme v boljšo mestno družino takoj. - Naslov v upravi »Slov.« št. 4720. Kroj. pomočnika iščem za takoj. Delo,, ,, splošno. Hrana in stano-; be »a ^jasn. ^odd vanje v hiši. - Brtoncelj Franc, krojač, Selca nad Škofjo Loko. Vajenec iz poštene hiše se išče za takoj za špecer. trgovino v Ljubljani. Ponud-pod »Priden 20. Tehnično moč začetnika (co), za stav-binstvo v mestu na deželi sprejmem. Ponudbe pod »Začetnik« upravi. Hlapec priden, pošten in zanes-sljiv se takoj sprejme v bližini Ljubljane. Pismene ponudbe na upravo Slovcnca pod »Zanesljiv« štev. 4681. Čevljar, vajenca sprejme takoj Fr. Kurent, Pot v Rožno dolino 12. Stanovanja Kolarski pomočnik star 17 do 20 let, se takoj sprejme. — Jekoslav Rižmarič, kolarski mojster, Vaseno, p. Šmartno v Tuhinju. Gospodična •amostojna vzgojiteljica k dvema otrokoma z nekaj rnanjem šivanja se sprejme. - Ponudbe s sliko na npravo »Slovenca« v Mariboru pod »Otroka«. Učenca z dežele, boljših staršev, jprejmem takoj z vso oskrbo v hiši v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe poslati na V. Bu-dinek, trgovec, Kranjska gora, Gorenjsko. z 2 Dve sobi posteljama, solnčni, Samostojnega delavca veščega kartonažnih izdelkov — sprejme večje oodjetje; plača po dogovoru. - Ponudbe upravi • Slovenca« v Mariboru pod »Samostojen«. , z električno razsvetljavo, oddam dvema ali trem gospodom. - Zadružna ul. št. 2, Kodeljevo. Duhovnik išče v sredini mesta za takoj ali pozneje stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in ostalimi pritiklinami. -Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Kompletno stanovanje«. Sostanovalec se sprejme poceni. Naslov v upravi pod 4709. Stanovanje eno ali dve sobi, v mestu, išče mirna stranka. Dam gospodarju nagrado. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mirna stranka«. Lepo stanovanje trisobno, se odda s 1. junijem v Ljubljani na Vodovodni cesti št. 11. Natančnejši podatki se dobe istotam. Pouk Šoferska šola I. oblast, konc.. Čamernfk, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje. Posestva Nameravate zidati? Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, skice, načrte, proračune in nadzorstva. - Ponudbe pod: »Inženjer arhitekt« na upravo »Slovenca« Industrijsko podjetje živilske stroke, dobroido-če in dobro vpeljano, z vsemi stroji, inventarjem in poslopji ugodno naprodaj v velikem mestu v Sloveniji. Dopisi pod »Industrija« št. 3902 na upravo »Slovenca«. Vode in solnca cvetu blcdiCncmo dekletu Vila nova, s komfortnim 6-sobnim stanovanjem, kopalnico in pritiklinami, v kateri sc z malimi adaptacijami še eno 3 sobno stanovanje pridobi, z velikim sadnim in zelenjad. vrtom, na mirni, solnčni legi v vzhodnem delu mesta Ljubljane, se vsled preselitve izredno ugodno proda. - Posredovalci izključeni. - Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod: »Slučajna prilika 350 netto«. <4 f. ■ | t j Prodam travnik v izmeri 2 orala, nr po 4 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4714. in njeno življenje bo cvctelo kot življenje skrbno negovanega Cveta. Hranilni sokovi »ENERGINA« Icrepčajo kri in dajejo telesu železno odpornost, ki bo premagala vse nevnrnosti naglemu razvoju. — Dajte torej bledičnemu dekletu 3 velike žlice okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v politerskib steklenicah v lekarnah za Din40'-LABORATOR1J ALGA« - SUŠAK. — 3 velike Po pošti razpošilja LAE stcklcnicc zh Din 128'-, 6 velikih steklenic za Din 248-- in I zastonj. Obrtniki, pozor! Zaradi opustitve obrata se proda fabriško poslopje z vodno močjo (posebno pripravno za strojarja, ker voda po uporabi odteče v jamo) pribl. 3 minute oddaljeno od pošte in farne cerkve v Hote-deršici. Okrog poslopja ie približno 2000 kvadratnih metrov zemlje (njive in travniki). Cena 60.000 Din. Več se izve pri M. Klam-mer, Dolenja vas pri Rakeku, pošta Cerknica. Kdo bi sprejel v oskrbo proti plačilu 10 mesecev staro, zdravo deklico? - Najraje blizu Celja ali Rimskih toplic. Naslov v upravi »Slov.« pod »Takoj št. 4687«. Kupimo Vsakovrstno l8«HfP uwwe po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana. \Volfova ulica št. 3 Prodamo Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosie kg po 130 Din io čist beli puh Ug po 300 Din — L Brozovič, Zagreb, llica štev. 82. Kemička čistilnica perja. Poltovorni auto znamke »Lorcley«, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Na ogled: Slomškova ulica št. 6. Moško kolo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4662. Fotoaparat 9 X 12, povečevalni aparat ter ves fotograf, pri-j bor prodam. — Naslov v upravi »Slovcnca. pod št. 4715. Hrastova spalnica nova, polilirana, olroški voziček na peresih in pletena posteljica, rabljena, sc zelo poceni proda. Naslov sc izve v upravi »Slovcnca pod št. 4716. Ugodno naprodaj: Vrata, okna, mre/a za okna, lesene stene, železno ograio ter razne transmisijske Jcle proda Nova »Jugomctalila tu, Aškerčeva 3. Kimi Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najceneiir in najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukeli. — Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj. Dražba gozdnega veleposestva Vršiče - Jelov breg v Gorskem kotaru, last konkurzne mase A. Kajfeža iz Kočevja, se bo vršila dne 5. maja ob 16 v Zagrebu, Palače hotel, Akademički trg, pritličje, levo. Šuma meri 600 hektarov, je arondirana, leži ob cesti, sestoji v glavnem iz jelke in bukve v razmerju 2:1. Sečno dovoljenje je izdano za okrog 6000 m3. V gozdu se nahajajo logarska poslopja. Izklicna cena znaša 1 milijon dinarjev. Vsak ponudnik mora založiti kavcijo 150.000 dinarjev. Zdražitelj je na svojo ponudbo takoj vezan, prodajalec pa si pridrži 10 dnevni rok za premislek. Pojasnila daje podpisani. Za ogled na licu mesta je potrebno dovoljenje podpisanega in prijava pri nadlogarju Jclencu na Vršičah Dr. Ludvik Grobelnik, notar v Ribnici na Dolenjskem, kot upravnik konkurzne mase. S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 22. aprila t. 1. ob 15 popoldne, v starosti 86 let, previdena z vsemi tolažili za umirajoče, za večno zatisnila svoje blage oči draga, nad vse ljubljena, zlata mamica, teta, tašča in gospa Apolonija Zupan roj. Vrečko posestnica in bivša gostilničarka Pogreb nepozabne, drage mamice se bo vršil v četrtek, dne 24. aprila ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Blag ji spomin! Rimske Toplice, dne 22. aprila 1930. Žalujoči ostali: Eva Zupan por. Pašnik in Terezija Zupan por. Ožek, hčeri. Gregor Pašnik in Ožek Karol, zeta. Ožek Karol ml., vnuk. Marica ličar, nečakinja in ostalo sorodstvo. aček Ljubljana, Aleksandrova c.J2 v oblekah in površnikih najcenejši. Strelovod dajte montirati samo od oblastveno konces. instalaterjev ako hočete, da bo isti brezhibno funkcioniral. R. Jakelj, Slo-vcnjgradec, Vam montira kompleten strelovod za 800 Din naprej in vodovode po jako nizki ceni. V zalogi ima pocinkane cevi po en gros ceni. Entlanje Din 1*50 m Strojno-ročno vezenje za« štorov, preprog, kuh. garnitur itd. Predtiskarija. Izdelovanje damskega pe» rila, najceneje M. Sedov« nik, Florjanska 6, Ljubljana. Širite »Slovenca«! Dwoko!esa teže ud 7 kg naprej SHeniCno moho najboljših mlinov nudi najcenejc veletrgovina žila in mlcvskih izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24. Žimnice po 35 Din predelujem. Pridem delati tudi na dom. Vsa druga tapetniška dela po najnižji ceni. - Slavič Franc, tapetništvo, Emonska cesta 10, Žabjak 14. ua)la2jega in naimodcrnejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TR1IJUNA" t' B. L.. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Na prometnem mestu Dunajske ccste se bodo meseca avgusta oddali v najem prostori za pisarne ali druge obrtno-prometne namene —• 5 sob — posamezno ali skupaj. Ponudbe na upravo Slovcnca pod »Pisarna« 4700. Budimpeštanshi mednarodni sefem 25 letnica obstanka — 3 do 12 maja 1930. Demonstrativna jubilejna razstava madjarske industrije — Lastni narodn' paviljon za Jugoslavijo — 25 do 50°,'n popusta pri potovanju — Prehod m eje brez vizuma. — Pojasnila in legitimacije za sejem se dobivajo v Ljubljani: Pisarna Putnika, Centralno zastopstvo za Jugoslavijo: Kralj. madj. trgovačko zastopstvo. Beograd, Palata Akademia, Naznanjava tužno vest, da jc umrl najin ljubljeni brat, stric in svak, gospod Milan Schiffrer upravitelj šole na Vrhniki. Pogreb nepozabnega se bo vršil v petek dne 25. aprila 1930 ob 15 izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnico na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. aprila 1930. Egidij Schiffrer, brat, Hermina Kolb, sestra, ter ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani. Karel Cefc. Izdaiatelt Ivan Itakoree. Uredniki Franc Kri»mžar.