SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 16 fld., za pol leta 8 vid., za četrt leta 4 vid., za jedaa
meiec 1 vid. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 v'd., za pol let» 6 vid., za četrt leta 3 vid., ta jeden mesec 1 vid.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 vid. 20 kr. več na leto. Poiamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravnlitvo in ekspedlelja v „Katoi. TIskarni", Vodnikove ulice «t. 2.
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 105.
V Ljubljani, v četrtek 7. maja 1896.
Letnik XXIV.
Socijalna demokracija in novodobne države.
Zastopniki novodobnih držav, ki so sicer same v sebi brezbožne in bistveno materijalistične, se ne čutijo posebno varne pred socijalno-demokratičnimi nazori. Dokler se je samo zabavljalo proti katoliški cerkvi in duhovstvu, dokler se je blatilo le krščanstvo, so bili taki možje zelo zadovoljni in pomagali so pri razdiranju, kolikor se je dalo. Ko ee je pa z brezverstvom jel širiti tudi duh upora, ko se je za božjo oblastjo jelo ustavljati ljudstvo tudi vsaki posvetni oblasti, 80 najedenkrat spoznali, da je vere vender-le še treba, vsaj — za ljudstvo.
Ubog, ponesrečen poskus s kazenskimi določili zabraniti razširjajoče se materijalistično naziranje, ne da bi se doteknili z mezincem liberalnega državnega temelja, so vprizorili na Nemškem vladno z predlogo „proti upornikom". Brž se je videlo, da to ne gre. Država, ki dopušča, da se po vseučiliščnih sto-licah taji Bog in netvarnost človeške duše, ki dopušča, da veri sovražno in podlo, nenravno slovstvo brez ovir širi svoj strup mej ljudmi, je nezmožna za tak posel.
Ljubljanski škof so v svojem cerkvenem govoru o priliki prvega slovenskega katoliškega shoda opisovali javno mržnjo proti krščanstvu in dejali mej drugim, da so države zavrgle vero v Boga. „Narodovi" liberalci so tedaj z naivno lojalnostjo rohneli proti vzvišenemu govorniku, češ da se državi dela s tem velika krivica.
Smešnih napadov poznamo v tem oziru od svojih nasprotnikov že nebrojno; a ta presega druge in poleg tega osramotuje — njihovo pravno znanje. Zakoniki vseh novodobnih držav temelji v načelu državne vsegamogočnosti. Država je vse; ona določuje o verskih, narodnih, rodbinskih zadevah; —
sama pa ni nikomer podložna. Misli, da je država odvisna od večnega, neskončno pravičnega Boga, da se mora tudi ona pokoriti njegovim zapovedim, da je tudi ona dolžna priznavati pravo razmerje ž njim in izvrševati dejanja temu razmerju primerna, to se pravi: da mora tudi država imeti pravo religijo in delovati po nji, te misli iščeš zastonj v ustavah liberalnih držav.
Zato so pa mej hudodelstvi na prvem mestu vsacega kazenskega zakonika hudodelstva proti vladarju in državi. Avstrijski kaz. zak. ima v § 57 naštete vrste hudodelstva po tem-le redu: 1. velika izdaja, 2. razžalitve veličanstva in udov cesarskega roda, 3. motenje javnega pokoja, 4. vstaja, 5. punt, 6—17 razne vrste javne posilnosti. Na dvaindvajsetem mestu beremo stoprav „motenje vere".
Liberalna modrost je spravila pod to točko (§§ 122. 123. 224 kaz. z.) bogokletstvo, zapeljevanje k odpadu od krščanstva, razširjanje neverstva. Tu se poteguje dižava za Boga in vero, toda jedino 1« iz tega ozira, da se s tem kali javni mir in kratijo osebne pravice posamnikov, nikakor pa ne zato, ker je država sama odvisna od Boga. „Motenje vere" v kazenskem zakoniku nam najjasnejše potrjuje, čemu še rabi država Boga in vero.
Na takem temelju ee seveda ne dade braniti nravnost in pravo proti prekucijskim rovarjem. „Zakoni proti upornežem" in deklamacije o brambi idealov, kakoršnih jedno smo imeli priliko slišati iz ust liberalnega Poljaka Madejski-ja, ko je za nekaj mesecev sedel na stolu avstrijskega naučnega ministra, — so brez pomena v taki državi.
Prav odgovarja socijalni demokrat dr. Riidt takim ljudem v zagovor svojega revolucijskega mate-rijalizma, rekoč: „Kar trdim, so me učili od države dobro plačani profesorji.
Jaz izvajam samo posledice iz njihovih naukov in načel".
Da, socijalna demokracija je samo posledica naukov, ki so jih trosili pod imenom znanosti tisti ljudje mej svet, ki se držč dr. G. Jiigerjevih besed: „Wissenschaft ist Courage*. — Znanost je pogum — proti Bogu, veri in cerkvi.
Kaj Ii druzega nameravajo sooijalni demokratje, nego državi, ko bo v njihovih rokah, dati značaj, ki ga ji je opisal njihov prednik Hegel.
Ta mož pravi, („Grundlinien der Philosophie des Rechts") da je država „uresničenje nravne ideje", „nravna celota", „sama na sebi pametna", „absolutni, nepremični namen sami sebi", „pričujoči Bog, božja volja, navzoči duh, ki se razvija do dejanjske oblike in organizacije", „neskončen v sebi", „nekaj pozemsko-nebeškega"---
Tacega Boga bodo priznavali tudi socijalni demokratje v svoji državi. Tudi po njihovih načelih so ima posamiuk vtopiti v celoti, človek izgubiti v državi. Tudi njihova „znanost je pogum"!
Tega poguma so se dobro naučili socijalni demokratje in ga tudi očito kažejo. Država, ki se sama drži Heglovih načel, je nezmožna ustaviti se jim in v kolikor jih zavira, je — naravnost nedosledna. To nezmožnost je izrazil Bismarck v svojem surovo-krepkem slogu: „Die Sozialdemokraten re&fe man nicht todt, man reformiert sie nicht todt, man schiesst sie todt."
Kroglje in bajoneti so res jedino orožje, s katerim se more novodobna država upreti socijalno-demokratičnim načelom. Toda ne smemo prezreti, da utegne kmalu državi zmanjkati ljudij, ki bi hoteli streljati v vrste svojih somišljenikov ali predirati svoje — pristaše. Armada nikakor ni „tisti železni nasip, ob katerem si razbije glavo neumnost soci-jalističnih naukov", kakor je pisala „Nordd. Allg.
LISTEK.
Transvaal.
(Konec.)
Tudi druge trde postave, ki izvirajo iz strogega kalvinizma in purizma, kateremu so boersi udani, branijo priselnikom pristop v deželo. Naj navadem par takih postav.
Javnih služb ne smejo opravljati katoliki in judje. Velika večina boersov ustavlja se novodobnim iznajdbam, kakor železnici, telefonu, brzojavu in sicer zato, ker niso te stvari v njih svetem pismu omenjene. Jako ostre so postave glede nedeljskega počitka. Pod velikimi denarnimi kaznimi prepovedana je ob nedeljah vsaka vožnja, delo na polju, streljanje, kupovanje in prodajanje. Ustaviti morajo v nedeljo vse stroje, zapreti vse gostilne in igralnice in celo petje je strogo prepovedano.
Gotovo bi tudi v Avstriji ne škodilo, da bi se nedeljska postava bolj natančno izvrševala, a kakor ti ljudje počno, je pa tudi preveč.
Te določbe in ukazi prav nič ne ugajajo priselnikom, ki često nečejo slišati o Bogu in nedelji. Vsa prizadevanja 1. 1894 izdani zakonik ovreči, bila so brezvspešna. In ravno to je glaven vzrok trans-vaalskim nemirom. Pa za tem grmom tiči še drug
zajec. Vsaj je dovolj znana angleška pohlepnost po
denarju in deželah. Da Mr. Rhodes, kakor piše neki francoski častnik, sanjari že o nekem cesarstvu, ki se ima takrat pričeti, ko bode angleški vpliv v obeh transvaalskih zbornicah premagal. Potem bi si pač ne bilo težko osvojiti sosednji pokrajini Delagoa-Bay in Lorenzo-Márquez in Angleži bi na tak način imeli v pesteh vse dežele na južnem obrežju indijskega morja.
Mr. Cecil Rhodes, prvi minister kapske naselbine, je mogočen milijonar, sploh največji mož cele Afrike: on je afrikanski Bismark, ali po domače rečeno star lisjak. Da imajo Angleži toliko dežela v Afriki v posesti, to je le njegova zasluga. Previdni mož pri tem sebe seveda ni pozabil in si je pridobil z denarjem in svojimi roparskimi četami deželico, ki ni nič večja nego Avstrija, ki se po njem imenuje lthodesia. Ta prebrisani mož uvidel je na svejo žalost, da ima njegova dežela premalo zlata, in da bi bilo jako lepo, če bi nerodni boersi odstopili svojo zlata bogato deželo gospodu Rhodesu. Kakor voda na njegov mlin, bili so dogodki v začetku tekočega leta, ki so se godili v Transvaalu in katere sedaj cenjenim čitateljem podajemo.
Ko se je pojavila nezadovoljnost uidlandcev v burni revoluciji, bežalo je iz Johannesburga na stotine žen in otrok v Marizburg, glavno mesto Na-tala, da bi tako vsaj življenje in svoj« imetje spravili v varnost.
Možje in pa oni, ki kopljejo zlato, vreli so od vseh stranij vkup v Johannesburg in se oboroževali. Trgovina in promet stojita, cena živil je neznansko velika, to vse uprizorila je stranka priseljencev, ki poseda Johannesburg. Tu pride poročilo, da ao dobili boersi dovoljenje Johannesburg vzeti in vse udeležence upora umoriti. V teh razmerah so res nekateri položili orožje.
Omeniti moram, da se nahajajo mej množico teh ljudij tudi nekateri Hrvatje in Slovenci in Bog se usmili teh od zlata zaslepljenih sirot.
Ljudje vseh barv, narodnostij, stanov in ver, katerih drug drugemu ne zaupa, vsi ti ljudje pripravljajo se za skupni boj pa ne za dom in ognjišče, tron in altar, ampak za — zlato.
No, častivredni Mr. Rhodes mislil si je, zdaj zamorem dobiti Johannesburg mahoma v pest. Na njegovo povelje podal se je Jameson z 800 jezdeci proti mestu. Toda tudi boersi niso mej tem rok križem držali. Dva tisoč mož postavili so mej Kne-gersdorpom in Johannesburgom in čakali Jamesono-vih jezdecev. Pet tisoč Afrikandrov (vsi v Afriki rojeni beli imenujejo se tako) sešlo se je krog Johannesburga in pod smrtno kaznijo bilo je zapovedano vsem boersom, t. j. Holandcem braniti domovino, katero nobena dežela glede bogastva zlata na celem svetu ne presega.
Dr. Jameson se je neverojetno uiuo bližal Jo-
Ztg." spomladi 1876. V armadi se noben zaveden socijalni demokrat ne izpreobrne; vanjo jih pa stopa vsako leto večje število.
Samo jedna nasprotnica ostaja socijalni demokraciji, ki jo točko za točko od njenega temelja pri-čenši pobija in zmaguje. Ta je katoliška cerkev. Ce bi že druzega dokaza ne imeli za to, bi nam zadostovalo to, da se socijalni demokratje tako besno zadirajo vanjo. Protestante, Žide, turke pusti pri miru, samo katoličane neprenehoma napadajo. Dobro vedo, kje se jim je najbolj bati.
Liebknecht, poleg Bebla politični voditelj nemških socijalnih demokratov, je dejal v berolinski zbornici dne 11. januvarija 1883:
„Ko zavlada socijalna demokracija, bo katoliška cerkev prošla bajka", kot bi se razumelo samo po sebi, da bo ž njo vsaka vera porušena.
V Norimbergu je pri shodu izpregovoril ravno ta mož te-le besede:
„Predvsem odpravimo katoliške pope. Nabrusimo si zanje po afri-kansko nože in o b r i j m o j i h brez mila in brez vode!"
O protestantskih pastorjih ni črhnil stari revolucionar nobene besede. Zakaj ne?--Jedini
odgovor na to vprašanje se glasi: Ker se protestantskih pastorjev in vsega protestantstva ne potrebuje socijalna demokracija nič bati.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. maja.
Državni «bor bode zboroval še do Binkošti. V tem kratkem času hoče vlada dognati ekseku-eijski red, zakon o reviziji zemljiškega katastra in o odpisu davka zaradi uim. Včeraj so se voditelji strank tudi razgovarjali, ali naj pride na vrsto davčna reforma, kar želi vlada. Ajako dvomljivo je, da bi državni zbor mogel dognati vse te reči. Železniški pododsek je predvčeraj dovršil svoja posvetovanja o podržavljenju severozapadne železnice. Pododsek se ni mogel zjediniti v tem vprašanju, kajti Szczepanowski, Kaftan in Kleist so za predlogo, Rus, Steinwender in Schwab proti. Včeraj je odsek razpravljal to vprašanje.
Strobach, dunajski župan. V petič v teku jednega leta se je sešel včeraj dunajski mestni odbor k volitvi župana. Navzoči so bili razven dveh antisemitskih odbornikov, ki sta odsotnost opravičila s tehtnimi vzroki, vsi zastopniki dunajskega prebivalstva, namreč 94 antisemitskih in 42 liberalnih odbornikov. Ob polu 11. uri so oddali navzoči svoje glasovnice in dobil je Josip Strobach 94, bivši liberalni župan dr. Griibl pa 42 glasov. Izvoljen je torej z vsemi antisemitskimi glasovi Strobach dunajskim županom. Na vprašanje okrajnega glavarja dr. Friebeisa, ali vsprejme izvolitev, je odgovoril Strobach nekako tako-le: „Dobro vem, da je moja izvolitev odvisna le od jako čudnih razmer, vsled katerih mož, katerega jedinega smatramo sposobnega za velevažno mesto, in katerega se bode prebival-
hannesburgu. V j e d n e m dnevu so prejezdili čez 90 angleških milj, za kar se sicer rabi pri hitri ježi dva do tri dni. — Ko so se imeli spopasti z boersi, bili so Jamesonovi vojaki od tega nečloveškega napora tako zdelani, da so oboji, jezdeci in konji popadali v travo in pospali. Pri prvem spopadu padlo je osemdeset Angležev in le dva boersa in le čuditi se moram, da niso boersi Angleže kar pohrustali. Dr. Jamesona spravili so na Angležko, kamor je šel tudi Mr. Bhodes, ki se je pa kmalu vrnil in brž ko ne čaka, da zopet prične ponesrečeno podjetje. — Kajti Mr. Bhodes je mož železne volje in kar tako mimo grede Vam še povem, da je srednje postave, a ima prsi in ramena take, kakor velikan, da dela vsaki dan 18 ur, da rabi 5 ur za jed in spanje, jedno uro pa za telovadbo ali cepljenje drv.
Ta cela stvar bi ne imela prav nikakega pomena, da ne bi bil nemški cesar s svojim brzoja-vom vmes dregnil. Največja dva tekmeca v Afriki sta Nemčija in Angleška.
Nemce pač grize, da so odstopili Angleški otok Sanzibar, ki je res pravi pozemski raj, za kar so dobili skalnati otok Helgoland, katerega bo kmalu morje razjedlo.
Z nemškim denarjem sezidana je tudi železnica, ki pelje iz Delagoa - Baj v Johannesburg. Poleg
dtvo vsikdar oklepalo, ni dobil Najvišjega potrjenja. Osebno žrtev je daroval dr. Lueger lev korist ljudstva in kot tako jo moramo odobravati. Ako vsprej-mem izvolitev, kar sedaj izrecno izjavljam, se to zgodi deloma iz zvestobe do stranke, deloma pa iz osebne prijaznosti do dr. Luegerja, kateremu bodem rad odstopil prostor, ko napoči ugoden čas. Da sem si upal prevzeti težavno nalogo, sem storil to iz tega vzroka, ker sem zagotovljen popolne podpore svojega visokočislanega prijatelja dr. Luegerja, ki je izjavil, da bode vkljub temu, da ni mogel ustreči želji ljudstva, posvetil vse svoje moči za dunajsko mesto. — Kot zvest Avstrijec bodem vedno gledal na to, da ostane mesto Dunaj glavno in stolno mesto cele avstrijske domovine in da kot tako ohrani popolno neodvisnost v vsakem oziru. Kot kristijan pa smatram za svojo dolžnost, da delujem v smislu krščanskih načel in po moči pripomorem krščanskemu ljudstvu do one veljave, katere bi nikdar ne bilo smelo izgubiti. S tega stališča še jedenkiat izjavljam, da vsprejmem izvolitev." — Temu govoru je sledilo dolgotrajno in živahno odobravanje, liberalni odborniki pa so se nemirno premikali na svojih stolih ter nato poparjeni odšli. Tako je konečno rešeno pereče dunajsko vprašanje na veselje združenih kristijanov in veliko jezo poraženih židovskih liberalcev.
Mažarske šole na Hrvaškem. „Pester Lloyd" je te dni z veseljem objavil vest v večjo proslavo tisočletnice, da je nekaj renegatov iz Grahovega pri Reki prosilo reškega „guvernerja", naj se v Grahovem ustanovi mažarska šola. Guverner je seveda obljubil storiti korake, da se ustreže tej „potrebi". Mažarska šola v Grahovem pa je toliko umestna, kakor pezdir v očesu.
Jtalija. Pred kratkim je izdala italijanska vlada, kakor že objavljeno, zeleno knjigo o zadnjih dogodkih v Afriki. Ta knjiga je zelo razburila Cri-spijeve pristaše. Bazna Grispiju prijazna glasila ostro prijemajo Budinijevo vlado, zakaj je objavila v zeleni knjigi vse podrobnosti o teku vojne, ter ji očitajo, da jej manjka diplomatske taktnosti in prave ljubezni za domovino. V prvi vrsti je pa zanimiv vzrok, vsled katerega se hudujejo Crispijevi pristaši nad objavljenjem vseh vojno zadevajočih listin. Pravi se namreč, da bi bilo za Italijo selo škodljivo, ako bi dobil v roke to knjigo neguš Menelik, ker bi bil na ta način obveščen o tajni zvezi mej italijansko vlado in raznimi zamorskimi poglavarji. Neguš bi takoj uvidel, da so ti njegovi izdajalci, in bi jih prisilil, da pokažejo Italiji sovražno lice. Ta izgovor je pa popolno jalov, kajti o raznih afriških rodovih je znano, *da so zvesti zavezniki Abesincev, in da je bila njihova naklonjenost, katero so morda v kakem brezpomembnem slučaju kazali nasproti Italiji, samo navidezna, da se tem preje vjamejo Italijani v nastavljene zanjke. Iskati nam je toraj druzega vzroka. Tega pa ni težko najti, ako se pomisli, da so v omenjeni knjigi mej drugim objavljena tudi važna pisma za Crispijeve vlade in so se na ta način obelodanile razne sleparije. Grispi in njegovi privrženci se boje, da ne bi svet izvedel o tajnih pismih in poveljih, katera so se dopošiljala gene-
tega pa se je v Berolinu zbrala družba, katere namen je, zidati v Transvaalu železnico in sicer v taki smeri, ki bi kupčijsko pot spravila od Angležev k Nemcem, vsled česar bi utegnilo javno trgovišče Capetown priti na boben. — Seveda Angleži si ne puste kar tako pred nosom zapreti kupčije in od tod taka napetost mej Nemčijo in Angleško. Pred časom sklenili sta Nemčija in Angleška neko skrivno pogodbo, po kateri naj bi se uravnale razmere v Južni Afriki, Kini in Ameriki. In sedaj pa gredo Nemci in napravijo boersom železnico in skušajo uničiti angleško trgovino.
Odločitev tega vprašanja je jako težka in prav nič ne moremo reči, kdo bo gospodoval v Transvaalu. Jaz za svojo osebo imam rajši Angleže ko Nemce, kajti ti so vsaj pravični nasproti katolikom, česar o Nemcih ne morem trditi.
Pustimo te kramarske duše in dobro si zapomnimo nemško politiko, pred katero nas Bog varuj. O pravem času Vam bom zopet o položaju v Južni Afriki poročal, ako bodo namreč Angleži tako predrzno lagali. V Transvaalu pa se mora kalna voda šele sČistiti, da Vam morem kaj gotovega povedati. In do tedaj z Bogom !
Natal vAfriki koncem meseca marca 1896.
P. Emanuel Drevenšek, apostolski misijonar.
ralu Baratieriju, in da so ravno oni vzrok sramotnega poraza pri Adni. Akoravno je Crispi poskril veliko važnih, vojne v Afriki tičočih se aktov, vendar je še v zeleni knjigi dovolj dokazov o Crispi-jevem samovlastuem postopanju.	*
Bitka pri Adigratu, o kateri vedo poročati že nekateri listi, se še sicer ni vršila, vendar pa kažejo vsa znamenja na to, da pride v teku prihodnjih dnij do odločilnega boja. Zvezo mej Don-golo in Adigratom so italijanske čete popolno zasedle, Abesinci pa vso okolico na jugu od Adi-grata. Posebno ogromne čete Menelikove vojne se nahajajo na bližnjem gorovju, katerim načeluje Bas Mangaša. Na levi strani sta postavila večje čete Bas Sebath in Agostafari, tako, da se italijanska armada ne more umakniti nikamor drugam, kakor nazaj v Masavo. Ako se hočejo Italijani polastiti Adigrata, tedaj se morajo spustiti v odločilen boj in planiti na sovražnike na Skalnate višave, ki bodo ravno toliko žrtev zahtevale, kakor jih je tirjala brez vsake koristi bitka pri Adui. Umevno je, da ital. vlada z nekim strahom pričakuje poročil z abe-sinskega bojišča, -in skuša prikriti vse neugodne pojave.
Cerkveni letopis.
Blagoslovljenje novega križevega pota pri Sv. Gregorju.
„častitljivdan obhaja sveta cerkev, kose zopet prikaže zmagoslavni les, na katerem je zdrobil naš Odrešenik smrtne vezi in zmagal zvito kačo." Tako čitamo v jutranjicah na praznik najdenja svetega križa. Pri Sv. Gregorju so pa letos naredili ta dan posebno častitljiv: Napravili so si nov prekrasen križev pot, in ta dan, 3. velikega travna, je bilo njega slovesno blagoslovljenje. Križev pot je delo znanega našega slikarja M. Koželja, okvir je pa naredil gospod Jontes iz Velikih Lašč. Oba sta se potrudila, vsak je svoj del lepo in častno izvršil. Blagoslovil je novi križev pot preč. gospod o. Jožef Bizovičar iz Ljubljane. Prišlo je k slovesnosti precej drugih duhovnikov. Sešlo se je mnogobrojno ljudstvo iz vseh sosednih župnij. Bila je lepa ta slovesnost. Gregorci so vse storili, da so jo kar najbolj povzdignili. Ob cestah so postavili slavoloke z napisi. Cerkev so prekrasno ozaljšali. Pa molili so in prosili lepega vremena, ker je v soboto hudo deževalo. Kakor da je Bog njih uslišal, dal je v nedeljo lepo vreme. Lahko so šli v sprevodu s kri-ževim potom iz župnišča mimo šole nekoliko po cesti in potlej v cerkev nazaj. Bil je veličasten prizor: 28 domačih mladeničev, dva po dva skupaj, je neslo postaje; na straneh je pa stopalo 60 domačih deklet z venci na glavi, z dragocenimi svečami v roki.
Po blagoslovljenju je imel pater Jožef prelep govor; po govoru pa je bila slovesna sv. maša z asistenco. — Sveta radost se je brala Gregorcem iz obrazov celi dan. Ganiti in z veseljem napolniti pa je morala ta lepa slovesnost tudi vsakega inostranca gledalca. In kako ne! Majhna je župnija svetogre-gorska. Prebivalci niso Bog kako premožni. In glej! Napravili so si letos križev pot, ki bi delal čast tudi vsaki največji župnijski cerkvi na Kranjskem. Kaže se pač jasno, da ima to ljudstvo še trdno vero, veliko vnemo za božjo čast, še gorečo ljubezen za cerkev, ono ljubezen, ki je dobrotljiva in darežljiva, ki se ne boji požrtvovanja in stroškov, saj so Gregorci napravili ta križev pot 8 prostovoljnimi doneski in z darovanjem. — Bog živi št. gregorskega župnika in vse njegove vrle Gregorce. M. P.
Dnevne novice.
V Lj u bi j an i, 7. maja.
(Okrog 3000 udov več) šteje, kakor čujemo, letos „Mohorjeva družba". Ko naznanjamo Slovencem kratko, pa preveselo in pomenljivo novico, hvalimo od srca Boga, ki da delu združenih rodoljubov slovenskih toliko uspeha! Če Slovenska ni propala!
(Č. g. Albin Ilovski) je bil danes kanonično vmeščen na župnijo Javorje pri Litiji.
(Slovenski dobrodelni predstavi.) V soboto, dne 9. in v nedeljo dne 10. maja 1896 bodeta pod pokroviteljstvom gospe Olge baronice Heinove, poroj. Apraiinove dve dobrodelni diletantski predstavi, katerih čisti dohodek prejme ljubljansko zavetišče „Jo-sefinum". — Vspored je nastopni: 1. B. Smetana: Ouvertura k operi .Prodana nevesta", izvaja orke
ster. 2. Prolog. Zložil in govori gosp. Engelbert Gangl. 3. Živa podoba: Alegorija „Umetnost se poklanja dobrodelnosti." 3. Anton Dvofak: Slovanski ples, op. 46 štev. 3 ; izvaja orkester. 5. „Na ženitovanjskem potovanju." Vesela igra v 1 dejanja, po nemškem izvirniku poslovenil Režiser gosp. Rudolf Ineman. Osebe: Raoul Boncourt, graščak, g. Vladimir Ravnikar. Adrienne, njega soproga, gdč. Leonie Souvanova. Louis Picard, odvetnik, gosp. Iv. Roštan. Denise, njegova soproga, gospodičina Marija-niča Prosenčeva. Suzanne, gostilničarjeva netjaknja, gospodičina Franjica Skazova. Eudoiia Le Blond, predstojnica ženskega zavoda v Lyonu, gospodičina Jelka Drenikova. Henri Poitier, gospod Miljutin Zarnik. Renard, gospod Ivan Toporiš. Jean, natakar, gospod Ivan Gričar. — Dejanje se vrši v nekem pariškem hotelu, začetkom tega stoletja. — II. Oddelek. 6. Anton Dvordk: Slovanski ples, op. 46 štev. 1; izvaja orkester. 7. Turjaška Roza-munda. Živa podoba, prirejena po Prešernovi pesmi in po motivih Karpellusove slike, zvršene za ilustrirano izdajo Prešernovih pesmij firme Ig. pl. Klein-mayr & Fed. Bamberg. Pred živo podobo deklamira pesem gospod Miljutin Zarnik. 8. Ob vrbskem jezeru. Spevoigra v 1 dejanju, spisal in uglasbil Tomaž Koschat. Dirigent: gospod Fran Gerbič. Re-žišer: gospod Rudolf Ineman. Osebe: Jezernik, krčmar, gospod Engelbert Gangl. Minka, njegova hči, gospodičina Mira Devova. Zaleščan, bogat kmet iz Ziljske doline, gospod Avgust Kleč. Stefe, njegov sin, gospod Ivan Roštan. Jezerka, kmetica, gospa Ana Juvančičeva. Barbka, nje hči, Stefetova nevesta, gospodičina Silvija Drčeva. Janez, rezervist domaČega pehotnega polka, gospod Jurij Kozina. Andrej, gospod Ivan Kruleč. Nace, gospod Ivan Pribil. Tine, gospod Anton Razinger. Jože, gospod Gustav Kronabethvogl, kmetski fantje iz Vetrinja. Kmetje, kmetice, fantje in dekleta, družice. — Kraj: ob vrbskem jezeru pri Sv. Mariji na Otoku. Cas: Kresni večer, ko se praznuje slavnost na jezeru. Živi podobi postavita gospoda Alojzij Gangl in Miljutin Zarnik. — Kostume za ti podobi je posodilo brezplačno kr. hrvatsko narodno gledališče vsled prijaznosti intendanta gospoda dra. Stjepana pl. Mi-letiča. — Pri predstavi sodeluje iz prijaznosti orkester slavnega c. in kr. pehotnega polka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27, pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Bohumila Friseka. — Cene: Parter: Sedeži od I. do III. vrste 3 gld., od IV. do VIII. vrste 2 gld. 50 kr., od IX. do XI. vrste 2 gld. — Stojišča 80 kr. — Dijaške vstopnice 40 kr. — Balkon: Sedeži I. vrste 2 gld., II. vrste 1 gld. 50 kr., III. vrste 1 gld. — Galerija: Sedeži I. vrste 80 kr., II. do V. vrste 50 kr. Stojišča 20 kr. — Vstopnina v lože, parter in prvo nadstropje za vsako osebo 2 gld. 50 kr., II. nadstropje 1 gld. 50 kr. — Sedeži in lože se dobivajo v stari čtalnični trafiki gospoda Sešarka, Selenbur-gove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. — Blagajnica se odpre ob 7. uri zvečer. — Začetek predstave ob l/t8. uri.
(Usmiljeni bratje v Kandiji pri Novem mestu) so v preteklem mesecu v svojo bolnišnico sprejeli 58 bolnikov. Od sprejetih v marcu jih je ostalo 26, torej je bilo skupno zdravljenih 84. Od teh jih je 31 ozdravelo, 15 zboljšalo, 2 sta bila neozdravljena odpuščena, 4 so umrli.
(Iz Idrije.) Dne 4. maja, v praznik sv. Flori-jana, utonil je proti večeru v Idrijci grajski čuvaj Janez Podobnik. Pomagati je hotel svojemu psu, ki je bil zašel v vodo, na suho, pri tem pa je zdrsnil sam. Dobili so ga drugo jutro. Bil je tih in blag možak. N. v m. p. ! — Isti dan v jutro se je ponesrečil g. nadsvetnik P 1 a n i n e k. Naprav-Ijal se je menda v cerkev, ker žgalnica praznuje, -zdrsnilo pa mu je na grajskih stopnicah, tako, da se je občutno udaril v glavo.
(Požar.) Dne 30. aprila je v Kurnici, okraj logaški pogorelo poslopje Prim. Kosmača. Škode je 1500 gold.
*
* *
(Za župnijski izpit v Mariboru) so se oglasili nastopni gg.: Jernej Bogataj, kaplan v Laškem trgu, Ivan Horjak, kapelan v Vojniku, Jakob M a rini č, provizor v Sopoti, Ivan P a v 1 i č, ka-p^Mt | P šecah, Franc Peč ni k, kapelan v Bras-
lovčah, Friderik R e p o 1 u s k, kapelan v Lušah, Ivan S u š n i k, kapelan v Dobovi, Alojzij Vojsk, kapelan pri Mali nedelji, Ivan Zadravec, kapelan v Prihovi in Franc Z dol še k, kapelan v Vu-zenici.
*
* *
(Iz celovške škofije.) Na sv. Višarje gredo letos č. gg. A. S t u r m , provizor v Rižah ; J. V a r -m u t, prov. v Gorijah in V. L i m p e 1, kaplan v Hodišah. — Župnijo Gorije bode začasno oskrboval č. g. župnik Fr. Havliček v Cačah. — Premeščena sta č. gg. provizorja F. Moser na Trati in J. Vil-helmer v Steuerbergu. — V St. Lipšu pod Juno letos ne bode birme. — Dne 24. jun. bode posvečena nova cerkev sv. Nikolaja v Beljaku. — Duh. vaje za duhovnike krške škofije bode letos v Celovcu od 24. do 28. avgusta. — Na župnijo Steben pod Juno je prezentovan č. g. J. Kokic, kanonik v Gospi sveti.
(Slovenska šola v Velikovcu.) Stavba nove šole družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu dobro napreduje. Zunanja fazada je malone že dodelana in ponosno se dviga pred Velikovčani lepa hiša, odme-njena za tako vzvišene namene! Radostno gledajo okoličanski Slovenci na svoj dom, katerega zidajo blagodarni Slovenci. Treba bode pač še novih žrtev; naj bi zato ne opešala radodarnost rodoljubnih Slovencev za našo Ciril-Metodovo družbo, skrbno varuhinjo slovenske mladine. Darovi, ki je žrtvujemo za velikovško šolo, bodo obrodili lep sad v mladini, vzgojevani v katoliškem in slovenskem duhu po vrlih
šolskih sestrah !	—rn—
*
* *
(Osebne vesti.) Tajnik pri tržaškem namest-ništvu g. Alojzij L a s c i a c je prestavljen iz Trsta v Poreč za vodjo okrajnega glavarstva. Ta je opravljal posel vladnega zastopnika pri slovenskem delavskem podpornem, in pri tržaškem podpornem in bralnem društvu; ta posel je sedaj izročen gosp. Antonu R e b e k u, okrajnemu komisarju pri na-mestništvu.
(Iz Bnzeta.) Dne 22. aprila t. 1. poročil se je naš veleučeni dr. M. Trinajstič, tukajšnji župan, z gospico Anko Tomičič iz Voloskega. Dobri Bog naj se milostno ozre na novoporočenca ter dovoli, da rosi na nju obilen blagoslov nebeški. — V nedeljo teden popoludne so Buzečani v cerkvi s kamenčki zabili ključavnično luknjo od vrat, katera vodijo na kor. Imeli smo blagoslov, kot bi bilo zadnje tri dni velikega tedna. Seveda bi Buzečani radi videli, da bi kora sploh ne bilo. Mislije, da je služba božja onečaščena, ker pojejo sami Hrvatje pri mašah, a ne Italijani. V obče pa ni treba misliti, da imamo borbo med narodnostima radi tega, kdo bode pel ali ne; — še k maši ne pridejo, pa da bi prišli pet! To je le nekako hinavsko dreganje, česar se pa naši pevci ne ustrašijo. — V obrambo trgovca z vinom, Preloga, moramo reči, da je bil dopis v „Slovencu" (menda 9. aprila) napačno adresiran. Velja ta le nekemu Italijanu, ki je vino prodal Pre-logu zato, da gre z njim naprej. Slepar si je menda mislil, za Kranjca je dobra vsaka berluzga; ne poznajo vina, ker ne raste pri njih. Prelog je bil nedolžen. Sam pravi, da do Kamnika nič ni vedel za to, da njegovo vino ni vino. Sicer pa — relata re-fero. — V Brestu je dne 4. maja ubila strela nekega kmeta, ko je ravno popuščal delo, hoteč se spraviti v zavetje pred nevihto. Obležal je mrtev. Žena, ki je stala blizu njega, je pala omamljena na zemljo.
Za dijaško mizo namesto venca na grob pokojnega monsign. Jerana.
C. gosp. Jož L a z n i k, župnik v Polhovem gradcu 3 gld. — C. g. Anton Krčon, žup. v pok. v Trbojah 2 gld. — G. Fr. Ks. Gol i, trgovec v Idriji 5 gld. — Dekanijska duhovščina v Ribnici namestu venca na grob f dekana preč. gosp. Mart. Povšeta 15 gld. 50 kr. — C. g. zlatomašnik Ignacij Podobnik, župnik v Preserji 3 gld. — G. Feliks K niže k, kapelan v Preserji 2 gld. — C. gosp. Gothard Rott, župnik v Stari cerkvi 2 gld. — C. g. Simon Z u p a.n, župnik na Ježici 5 gld.
Društva.
(Pri občnem zboru „Posojilnice na Slapu pri V i p a v i") dne 30. marca t. 1. so bili v načelstvo izvoljeni nastopni gospodje zadružniki: Franc Punčuh, ljudski učitelj na Slapu (načelnik), Ivan Lavrenčič, posestnik iz Vrhpolja (uačeluika namestnik), Ivan Malik, župan v Slapu, Josip Ferjančič župan iz Budanj, Anton Uršič. ravnatelj vinarske zadruge iz St. Vida, Bogomir Prha-vec, posestnik iz Vipave, Fran Bratovž, trgovec v Vipavi, Alojzij Ferjančič, posestnik na Slapu, Fran Stokelj, posestnik na Planini, Josip Volk, posestnik na Erzelji. V nadzorstvo: Matija Erjavec, dekan v Vipavi (predsednik), Ivan Mikš, župnik na Planini (predsednika namestnik) Valmtin Klobus, župnik na Slapu, Anton Prhavec, posestnik v Vipavi, Aleksander Zgur, posestnik v Poddragi.
(Posojilnica in hranilnica, regi-strovana zadruga z neomejenim poroštvom v Podgradu v Istri) je imela v prvem upravnem letu 1895 240 zadružnikov, ki so na 244 deležev vplačali 2383 gld. Denarnega prometa je imela zadruga 123.735 gld. 8 kr. Posojil je dovolila 39.710 gld. Dobička je imela zadruga v letu 1895 278 gld. 89 kr., zadružnega zaklada pa je bilo koncem leta 492 gld. 89 kr. Občni zbor je dne 23. aprila 1896 soglasno odobril poročilo ter izvolil v starešinstvo: ravnatelj Anton Rogač, dekan v Hrušiči; ravnatelja namestnik Slavoj Jenko, župan v Podgradu; starešine: Kristijan Rogatec, Anton Stanič, Anton Stemberger. Hranilne vloge sprejema zadruga tudi od nezadružnikov ter jih obrestuje po 4 odstotke. Posojila se dajejo samo zadružnikom, in sicer po 6 odstotkov.
(Goriška ljudska posojilnica, r e -gistrnvana zadruga z omejenim poroštvom) nam je doposlala račun za dvanajsto upravno leto 1895. Denarnega prometa je bilo leta 1895 255.861 gld. 25 kr.; leta 1894 pa le 150.182 gld. 17 kr., tedaj se zvišal za 105.679 gld. 6 kr. Posoiil je izdala zadruga 79.449 gld. — Čistega dobička je bilo 3426 gld. 64 kr. — V ravnateljstvu so gospodje: dr. Nikolaj Tonkli, ravnatelj; And. Gabršek, tajnik; dr. H. Tuma, ravnatelja namestnik; Fran Ferfila, preglednik.
Telegrami.
Dunaj, 7. maja. „Pol. Corr." se poroča, da dospe knez Ferdinand danes na Dunaj, kjer se pa ne bode ustavil, marveč takoj odpotuje v Belgrad.
Budimpešta, 7. maja. Po poročilu „Pol. Oorr." je prejel cesar povodom rnile-nijske slavnosti od raznih vladarjev prisrčna voščila, posebno od nemškega in italijanskega vladarja.
Budimpešta, 7. maja. Uradni list objavlja cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se podeljuje ministerskemu predsedniku baronu Banffyju veliki križ Leopoldovega reda.
Budimpešta, 7. maja. V včerajšni seji je odgovoril ministerski predsednik na interpelacijo posl. Košuta in Ugrona glede zadnjih dogodkov v Srbiji, ter povdarjal, da je z odgovorom srbske vlade že poravnana cela zadeva.
Opava, 7. maja. Vsled dolgotrajnega deževja sta reki Opa in Mora zelo narastli. Obširna polja in travniki so pod vodo.
Carigrad, 7. maja. Sultan je podelil francoskemu poslaniku Cambonu veliki kor-don medšidje reda z brilanti.
London, 7. maja. Več listov potrjuje vest o odstopu Cecil Rhodcs-a iz Chartered-Company. Kakor „Standart" poroča, se je Rhodes udal popolnoma Ohamberlainovi želji, zapustiti tajni svet in se vrniti na Angleško.
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna. bela in barvena Henneberg-svila od 35 kr. do gld. 1465 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poitnlne in carina prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
26	c. in kr. dvorni zalagatelj, Carlh. 17-5 2
Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
«enic in vrednostij
Proti hripavosti
»žinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni tlrup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska oesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Cena steklenici 85 kr. 12 stekl. gld. 3-60.	123 (50—12) 3
Umrli so:
5.	maja. Jakob Matj&n, pekovski mojster in posestnik, 49 let, Florjanske ulice 29, carcinomatosis. — Jožef Stepic, delavec, 67 let, Opekarska cesta 37, caroinoma. — Uršula Legat, zasebnica, 79'/« leta, Sv. Petra cesta 17, otrpnenje pluž. — Marija Petrio, čevljarjev» žena, 32 let, Opekarska cesta 32, haemoptoe tubercul. pulm. — Berta Mole, pekova hči, 1 mesec, Karlovska cesta 22, Icterus maliquua.
6.	maja. Marija Tomazin, delavčeva vdov», 5»0 let, Žabjak št. 7, bronchitis.
Tajci.
5. maja.
Pri Slonu: Neusser, Potdes, Gruber, Duden, Rappold, Steiner, Tauber, Geiringer z Dunaja. — Beri iz Krnova. — Rudner iz Berolina. — Gruden z Jeličnega Vrha. — Gruden iz Trebnjega. — Stein iz Liberce. — Storch iz Berndorf-a. — Bermann iz Budimpešte. — Hansohek, Pregel iz Gradca. — Schieombusch iz Kolonije. — Ballis iz Domžal. — Jager iz Dun. Novega Mesta. — Pollak iz Boglara. — Globočnik iz Železnikov. — Gamus iz Pazna. — Ponikvar iz Starega Trga.
Pri Maliču: Rehn, Ali, Pollak, Bruckner, Schaeherl, Gabriel, Bauer, Fanti z Dunaja. Lokesch iz Prage. — Ebner iz Št. Vida na Koroškem. — Megušar iz Podzemlja. — Viš-nikar iz Ribnice. — Apfaltrern iz Krope. — Kobetih iz Strossenberg-a. — Felle, Hertlein iz Gradca. — Kreiner iz Celovca. — Zozola iz Kranja.
Pri Lloydu: Polanc iz Št. Jerneja. — Hafner iz Železnikov. — Treven iz Idrije. — Hanisch iz Warnsdorf-a.
Pri bavarskem dvoru: Rone iz Kočevja. -- Uršič iz Št. Vida. — Ločnikar iz Medvod.
Pri avstrijskem caru: Rosenberg iz Zagreba. — Ziegler z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
čas opazovanja
Stanje barometra
61 9. zvečer
J 7. zjutraj I 2. popol.
Temperatura po Celziju
T3t>0
736-6 733-8
13-d
85 19-5
Vetrovi
Nebo
ja
flQ oQ	.
9 a	S
-g «i	3
S™	>
fara sv. Jakoba ob Savi,
iz proste roke.
Več poizvč se pri Jožefu Pečnikar-ju
ravno tam.	326 3-3
Izprehodne palice,
319 30-10
kegljl, Ugnum-sanotum kroglje, vozički za otroke, oanjloe za potovanje, arlston - glasba, ikatlje z glasbo, krožniki za kruh z napisom, razpela itd. itd priporoča lepo narejene iz trpežnega blaga po nizki ceni
FR. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
Na prodaj ima
195 20-18 Jakob LavrenČiČ
v Sodražici. Cena 100 klg. je 12 gld.
si. sever |skoro jasno!
si. vzh. I jasno si. jjvzh. |skoro oblč.|
00
Srednja včerajšna temperatur» 13-1° in za 0 3° normalom.
nad
Štajersko deželno kopelišče
t* « Jl * iGi
Postaja južne železnice Poličane. Sezona od 1. maja do 30. septembra.
Pitno, kopalno zdravljenje z mrzlo vodo in mlekom itd.
Opise v obliki knjižice razpošilja ravnateljstvo nstonj.
Tempeljski in Styrla vrelec,
vedno sveže napolnjena 327 10-1 priznana glavberjevo solnata kislika, proti obolenja prebavnih organov priporočen» od najprvlh slovitih medicinskih avtoritet, prijetna, osvežujoča ln namizna pijača, katero razpošilja kope-lliko oskrbnlitvo 7,	.,
liogasko-Slatinsko.
.m.«-^«- -»a
klobuke
za
235 15—10
gospode in dečke
iz klobučine
priporoča velespoštovanjem
C. J. Hamann
v Ljubljani, Glavni trg št. 8.
t
dis^ Najnižja oena. "WJ.
S
SoRicRl
~QVO
milo
z znamko ,ključ' je nepre-kosljivo dobro in ceno.
233 t
Št. 11.944.
Razglas.
347 3-3
Podpisani magistrat javno oznanja, da se bodo nastali požari od zdaj naprej zopet po strelu iz topov na ljubljanskem gradu signalizirali, in sicer: požari v mestu z 2 streloma, požari v okolici pa z 1 strelom.
Signalizacija z udarci na zvon v stolpu ljubljanskega gradu ostane nespremenjena.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
3. dan maja 1896.
Razglas.
V imenu stavbenega odbora razpisuje se
minnendo-dražba
o popravi podružne cerkve sv. Duha v Vnanjih Goricah, župnija Brezovica pri Ljubljani.
Dražba se bo vršila dne 18. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v Vnanjih Goricah. — Načrti in proračun so pri ključarju g. Ivanu Marinko, Vnanje Gorica št. 15, na razpolago in v pregled. — Podvzetnik bo položil 10% kavcije do dne kolavdacije.
Vnanje Gorice, dne 4. maja 1896.	343 3-2
Anton Hočevar, župnik.	Ivan Marinko, načelnik.
Št. 11.720.
Razpis.
349 3-1
Za električno razsvetljavo v Ljubljani potrebovalo se bode
impregniranih kolov
in sicer:
150 komadov 7-5 do 8»« dolgih, 180 mm na gorenjem koncu debelih; 500 „ 8—9 m „ 180 mm „ 50 „ 9—10 m „ 200 mm „	.
Podjetniki, ki bi hoteli dobaviti te kole, vabijo se, da vlože pri podpisanem magistratu svoje kolekovane in s 5%nim vadijem opremljene ponudbe
do dne 20. maja letos
12. ure opoludne.
Pogoji in predpisi, tikajoči se impregniranja, dobž se v mestnem stav-binskem uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
4. dan maja 1896.
jO 11 O
s k a borz a.
Dn6 7. maja.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 20			kr.
101		20	
122		55	
101		25	
122		40	
99	_	—	
950		—	
355		50	
120		20	
58		80	
11		76	
9		54	n
44		25	
6	n	65	
Dn6 6. maja.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke* % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% ,
„	„ južne železnice 6% .
,	, dolenjskih železnic 4%
148 gld.		—
155		75
195		50
99		10
138		75
127		—
107		25
112		—
98		50
99		25
222		50
166		25
128		60
99	n	50
kr.
Kreditne srečke, 100 gld........
4°k srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genčis srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
199	gld.
139	„
18	„
25	„
69	„
71	„
61	.
22	„
158	. 3400	„
442	„
95	„
61	.
82	„
159	„
127	*
kr.
10
25 50
25 25
75
75 60 12
¡E
3BJT Nakup in prodaja ~kXk
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najiiianjseg» dobitka. Kslantna izvršitev naročil na borzi.
mm
Wenjarnióna delniška družba
„1TR K It C IT It"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Ririahilfirstraise 74 B.
¿O^T Pojasnila "KS v vseh gospodarskih in (Inanfinil, stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooeg* obrestovani» pri popolni varnosti BF" naloženih glavnic.