Lepa Mara je prosila:
Veter, oj, ne visi krila!
Ali veter nič ne sliši.
Više, više krilo visi!
Božo Račič
STARI VERZI
Neki profesor iz Kranja, za katerega
pa ne vem imena, je 1. 1864 poslal Mari
Strojevi z Gašteja, ki je nekdaj spadal
pod loško gospostvo, za god tale sonet:
O Gaštej! Včeraj prvič tam pušica
mladostno moje mi srce zadela
nenadno kot iz neba švigne strela
iz krasnih tvojih je oči, devica.
Prekrasen dan! Tvoj god je bil in lica
radosti srčne ljubko so žarela
ko v vrtu vašem stala si vesela
in v mojo segla tvoja je desnica.
Ta dan srce za tebe se je vnelo,
za tebe, krasna, vedno bo živelo,
do groba ti srca mi boš kraljica.
Cez leta pa, ko z drugim boš živela
ti srečno, bo na grobu mojem cvela
prekrasna roža s črkami MARICA.
Pesnik Simon Jenko pa ji je na steber
vrtne ute napisal tale verz:
254