111 V Kakor znano, nameravajo otvoriti v Kromerižu na Moravskem za goriške slovenske gimnazijce konvikt z gimnazijo, in prošnje za sprejem je bilo treba vložiti na brnsko namesttiištvo do 8. decembra. Potemtakem bi prenehali gimnazijski zaposlovalni tečaji v Trstu, in dijaštvo s profesorskim zborom bi se preselilo v Krorneriž. »Edinost" piše k temu: Ne bomo pretresali te stvari same, saj bi bilo zvonenje po toči itak zaman, toda nepojmljiva nam je pa stvar vendar zato, ko večina staršev, ki pošiljajo svojo deco v goriško slovensko gimnazijo, ali še biva na Gorišlcein ali pa v bližnji Kranjski, a deca naj bi hodila na Moravsko! In to samo gimnazijci! Zaposlovalni tečaji goriškega slovenskega učiteljišča pa ostanejo v Ljubljani in v Trstu, in je bil tudi za vodjo tržaških zaposlovalnih tečajev imenovan prof. dr. Pirjevec. Torej samo giirinazij. tečaji naj gredo iz Trsta, in to, ko so razmere v njih take, da morda med vsemi učenci ni niti enega, katerega starši bi bivali na Moravskem, in je nad polovico otrok TržaČanov! Toda, kaj hočemo; stvar se je odločila tako. Vprašamo pa sedaj: Kaj pa z našo tržaško mladino, ki zahaja v zaposlovalne tečaje, večinoma v prvi razred, kjer je nad 30 naših otrok? Do konca prvega semestra ostanejo pač tečaji še tu v Trstu, in prvošolci bodo še mogli dckončati prvi semester in dobiti izpričevalo. Kaj pa bo drugi semester? Ali naj ostanejo vsi ti učenci brez pouka? Prestop na nemško gimnazijo je nemogoč, in ali naj učenci izgube pol leta ali tudi vse leto ter naj jim bo pouk prvega polietja zaman? Gospoda, vi vsi, ki je vaša dolžnost, da skrbite za kutturni razvoj slovenskega naroda na Tržaškem, na vas je sedaj, da zastavite vse svoje moči, da se ohrani naši mladini prilika za nadaljno srednješolsko izobrazbo na podlagi slovenskega materinega jezika! Vsaj p.rvi razred slovenakih gimnazijskib zaposlo valnih tečajev ne sme prenehati s konccm prvega semestra. Saj je vendar stvar tako lahko izvedljiva. Zaposlovalni tečaji goriškega slovenskega učiteljišča ostanejo v Trstu in zanje imenovani vodja prevzatne tudi lahko vodstvo gimnazijskega tečaja. Ce bi bi!e res vse dosedanje gimnazijske učne osebe potrebne za kromerlžko gimnazijo, je vendar toliko slovenskih učnih oseb — treba bi bilo tu v najslabšem slučaju zsscdaj le enega samega filologa, ker bi bile druge na razpolago v učiteljiščnih tečajih — v vojaški službi v zaledju, torej manj sposobnih za vojaško službo, za katere bi se dala doseči oprostitev iz vojžške službe v svrho poučavanja. Njegovo Veličanstvo cesar Karel je, ko se ]e mudil v Trstu, nagovoril zastopnika tržaških Slovencev, dr. Vilfana, z besedumi: »Veseli me, da vidim tu tudi zastopmke sloveaskega naroda na Primorskem, ki je podal v teh težkih časih mnogo dokazov požrtvovalnosti in domoljubnega sočuvstvovanja." To najvišje priznanje nam daje upanje, da bi naša skromna žclja po izobrazbi naš:h slovenskih otrok na podlagi našega slovenskega materinega jezika ne mogla ostati brez uspeha, če bi prišli z njo pred Najvišji prestol. če se obrriemo z njo na tisto cesarsko vlado, ki obljublja v svojem nastopnem proglasu, da ,.hoče deliti pravičnost vsem narodom, ker potrebuje razumevanja in sodelovanja vseh onih, ki jim je na srcu bodočnost Avstrije." Prav posebno pa se v tem pogledu obra- čamo na ekscelenco gospoda namestnike dr. barona Fries Skeneja, ki se je že tolikokrat izkazal vneiega prijatelja naše mladina in našega šolstva in nam zagotavljal svojo pomoč pri dosegi naših kulturnih namenov.