TRST, sobota 11. avgusta 1956 Leto XII. - Št. 178 (3516) * .H* ui -n’» DHEVMIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 559 UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA ft.37rt« LiL. MONTECCHl it. e, II. nad. — TELEFON 93-«0* IN 94-638 — poštni predal viSine vV~t wlrui- C°R*CA: Ut. s. Fellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-1 r ni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov i it. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 430, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10 Grilje! : Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna Zu zOZ-Trst asov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdaja založništvo tržaškega us a . - OBKAZLOZITEV EC1PTOVSKEOA STALISC A BLEDE SUEZA EGIPTOVSKA VLADA PONOVNO ZAGOTAVLJA da bo spoštovala obveznosti o svobodni plovbi mmmmmmmBHMmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmt^mmm mamm Veliko zanimanje za nedeljsko tiskovno konferenco laserja - ^aser-i«v« sporočilo maršalu Titu - Ves arabski svet solidaren z Egiptom ttorSgp — Predsednik Tito je sprejel danes opol- Ajja ministra in veleposlanika Egipta Huseinu Ruž- gjpt ’ } tilu je izročil osebno sporočilo predsednika e- Naser republike Naserja■ I K/iiru pa je predsednik d jo, prejel jugoslovanskega veleposlanika Josipu Djer- canje Zat’jievanju italijanskega radia predlugu Nuser skli-»iMnnmj.,. konference o Suezu, ki naj bi bila vzpo- rediB| 7tle^'nar°dne indmie *■ ^ondonsko konferenco, Kakor je znano, je tudi nobene'1 vlada sprožila tako idejo ,ni pa še stavila Da zadevnega predloga. faCn^?' .,7°- ~ Danes so u- rpPubliid„V i da Predsednik žiti si • Naser sklenil odlo-“ko °Je Pot°vanje v Sovjet-D' meia"es P°Poldne je Naser i-viet<.J,°noven razgovor s so-v-om ?! P°slanikofn Kiselje-ljev ; .. drugim je Kise- r° mart0?'1 Naserju poslani-tero . Ja Vorošilova, s ka-novema ces*da ob arabskem *ke,nu ,. tu in želi egiptovski ;‘,™stvu zmago v nie-di za avi.cni borbi, ki jo vo-MedtSV°'n ne°dvisnost. 8irnan-em pa vlada veliko za-fenco rpVrdn^U Z" r,rici h Sa sveta. Konfe-180 tu iv? Prisostvovalo okoli je sed"ovir>arjev. V Kairu kov ij;'1 ,nad 180 dop-sni-pisi «vo.S0 i‘h največji časo-gipt. .p!3 Poslali nalašč v E-. tiskovni atašeji tujih -PUv ° ®V 'n zas topstev v dovoli zaProsili. ča se jim ferenc; ,v.zo?nost na tej kon-bradnih 1 4° v egiptovskih .2a tiskovno v bedel j° b° konfe-imel Naser £0sUništ Srebci, ki badnih C 25odovinsko°Klh označujejo za ''barje?, ^°*‘kšnega dotoka no-inform® ?SiPtovski oddelek Pdstil Je sklenil. da ho pr.ega . na konferenco samo tiskov,,? edstavnika za vsako ločii°v.n° ?*• bril???"0. števiI° krajev lekaterik noatnil> dopisnikov t°’’ski *• tujih listov. Egip- doi, agencijo in da bo "bb ravL'S*c bodo zastopali sa-biki »unat?Iii ali gl Vtuh glasil. glav: ?rugo avni ured- ?rsanira(‘??a vno vprašanje za rpnce tiskovne konfe- ‘udi vprašanje film- r rftlstavne,n?ania, kajti razni tbiov ° dokumentarnih ?a8ot0v;?' Prizadevajo, da si blesti0 v dvorani najbolj-v°ij o-?’,t°da dvorana ni do-ebajst storna. Pole? tega se »tat oota3 jskih oddajnih po-1* mikra?U'ie za niesto za svo-bi j? ‘°ne pred predsedni- y -aserjem. J150 pa egiptov- ?, ki ?Pustvo objavilo izja-je •t,j>rav’’ da konferenca, dopuu?118^3 16. avgusta. ,e izbiro udeležencem dru-SpeSa st-?680 sprejem britan- «Krit hSČa’ ibeljij eyii*. na katerem te-abila, pravi dalje iz-kijučor, ni Pravično izvajal. v'lbe ari s° t1'!6 namreč šte-“dkovarj aYe- poleg tega ne ■ ablU na seznam niti seli* leta lRauP,Snilcov konvencije a so bn- In tudi ne trditvi, 'zltojjg, *■ vsi prizadeti na ti z» rnot11. Prekopa vpraša-Zate te. p0slanUtvProtest'ra egiptovsko a* Pojavit? P10ti “težnji, ki se doi v Veliki Britaniii I**:. ‘ , dbikom razlika med pre.j-.jfsltim 1; Naserjem in egip-? arja tudstvom» «To, poti* zrn ava ie poizkus vna- IzjaVa de V zadevo»' t°v g0v„m,sl* s tem na Ede-« Er°binii v katerem je ta ‘xPese(iami žalil pred-:ayi ria* ser^a- Poslaništvo »X * Mal, ‘J°. riJMitiiijlvU v1 striniai’nda se vsi ES‘P0a- r Serjen, ■ s predsednikom Pori m z. njegovimi na- .“JCKuvimi na-i,TVeraiior,. a .t° neodvisnosti, n- - tavH.Vs in dostojanstva, n ejeba v na podpora ni o-?sj' pa egiptovskih mejah, abske ;3 J0 izkazale tudi a-Pltovi ,, ..azijske države ,n n Izi*va od,.!e,jl»’ Pourt- ?s a v Londo- „*va p “rja tudi, da name-u v®zn0si P , sPoštovati svoje k tvenci,:’ • so določene v ar*bitev - lz, 'e,a 1888 za o-bathernv° dne P'ovbe in globiti ,udi razširiti in prekop - ------ Na nekatera vprašanja je minister izjavil, da upa, da bo zadeva rešena na miren način, pripomnil pa je, da ,ie Egipt pripravljen braniti se če bo napaden. S tem v zvezi je dejal, da pozivi nekaterih arabskih listov na sveto vojno niso izraz stališča egiptovske viade. Na vprašanje, ali b; Egipt podprl morebitno pobudo panamske vlade za nacionalizacijo panamskega prekopa, je minister odgovoril, da se njegova vlada ne misli vmešavati v notranje zadeve drugih držav. Na vprašanje, ali bi Egipt nacionaliziral družbo o Sueškem prekopu, če bi bile ZDA in Velika Britanija nudile obljubljeno pomoč za graditev asuanskega jezu. je minister odločno odgovoril, da je Egipt uporabil svojo pravico, ne da bi pri tem kršil katerikoli mednarodni sporazum in ne da bi ogrožal kogarkoli. Minister pa ni hotel komentirati predlogov, ki jih vsebuje sovjetski odgovor in je dejal, da ni uradno obveščen o zadevi. Medtem pa prihajajo vesti o vedno odločnejši podpori in solidarnosti arabskih držav z Egiptom. Predsednik sirske vlade je izjavil, da arabske države «ne bodo ostale mirne, če bo skušal Zahod odvzeti s silo Suez Egiptu«, ter je dodal, da «arabsKe države ne bodo priznale katerekoli odločitve londonske konference v škodo egiptovske suverenosti«. V Siriji bo 16. avgusta, ko se bo začela londonska koutvrencu, splošna protestna stavka. V Tailandiji, ki je članica SEATO. je ministrski predsednik maršal Songgram ca-nes na tiskovni konferenci izjavil, da po mnenju njegove vlade spada nacionalizacija Sueškega prekopa med suverene pravice Egipta. Dodal je. da bi moral Egipt plačati odškodnino lastnikom delnic in jamčiti svobodo plovbe. V primeru neuspeha neposrednih pogajanj pa bi morali po mnenju tailandske vlače zadevo predložiti Združenim narodom. V Colombu so sindikalne organizacije Cejlona v vsem mestu nalepile lepake, s katerimi pozivajo prebivalstvo, naj se prostovoljno javi za obrambo Egipta, če ga bo Velika Britanija napadla. Delavska organizacija, ki podpira sedanjo vlado, zahteva tudi nacionalizacijo imetja družb, ki so v rokah imperialistov. Iz Adena javljajo. c’a so v Jemenu odredili splošno mobilizacijo vojske, agencija za Srednji vzhod pa javlja iz Damaska, da je združenje delavcev v Bahreinu sklenilo popolnoma razdejati tamkajšnje petrolejske rafinerije in petrolejske vode, če bo Egipt napaden. V Bagdadu pa sta se c anes predsednik sirske vlade in zunanji minister razgovarja-la s predsednikom iraške vlade Nuri Saidom in z drugimi ministri. Sirska delegacija je prišla v Bagdad, ča koordinira stališče arabskih držav pred zasedanjem političnega odbora Arabske lige. Zvečer je delegacija odpotovala v prestolnico Saudove Arabije in se bo nato vrnila v Kairo. V Kairu se je danes zbralo okoli 3000 oseb na zborovanju. Navzoči so bili predstavniki raznih organizacij 24 držav. Številni govorniki so poudarjali solidarnost z Egiptom in na koncu zborovanja so sprejel- resolucijo, ki temelji na sledečih točkah; 1. Kongres izreka podporo Naserju glede nacionalizacije Sueškega prekopa. 2. Kongres obsoja imperialistične poskuse vmešavanja v notranje zadeve Egipta. 3. Kongres- poziva vse kolonialistične države. naj prenehajo z grožnjami napača proti Egiptu ali proti arabskemy in muslimanskemu svetu. 4. Kongres proglaša množično javljanje prostovoljcev za mobiliziranje mladine muslimanskih in arabskih narodov in svobodni narohdov, ki so ee udeležili kongresa. Ti bodo takoj začeli vežba-nje, da zavzamejo svoje mesto v borbi za svobodo in dostojanstvo ob strani Egipta-5. Kongres je sklenil dati E-giptu na razpolago bataljone prostovoljcev. 6. Kongres je sklenil proglasiti splošno protestno stavko v vseh arabskih državah 15. avgusta. 7. Kongres je sklenil ustanoviti komisijo za organiziranje borbe za osvoboditev muslimanskih narodov. Dullesov razgovor s Hammarskjoeidom NEW YORK. 10. — Ameriški državni tajnik Dulles. glavni tajnik OZN Hammarskjoeld ter ameriška predstavnika v OZN Cabot Lodge in James Wad>worlh so danes govorili o splošnem polo/aju na Srednjem vzhodu vštevši vprašanje Sueza. - Po razgovoru je Dulles zanikal. da bi bil zaprosil Ilam-marskjoelda, naj posreduje v sueškem sporu. Glavni tajnik OZN je odklonil sleherno izjavo. . Pred odhodom iz Washing- tona je Dulles novinarjem izjavil, da «ZDA pripravljajo svoje načrte v funkciji mirne rešitve sueškega spora». BEOGRAD, 10. — Kot poroča Jugopress bo danes prispela v Beograd delegacija ministrstva za trgovino Z-DA, bo vodila pogajanja o okrepitvi blagovne izmenjave med obema državama, hkrati oa se bo udeležila tudi zagreo-skega velesejma. Skupina a-meriških gospodarskih strokovnjakov bo obiskala tudi gospodarska središča Jug'.sii-vije. SPLIT, 10 Komandant VI. ameriške flote Bro\vn je danes odplul iz splitske luke na kr:, žarki «Salem». ki je bila tri dni v Splitu gost Jugoslovanske vojne mornarice. ACU ZAHTEVA POSEBNE POGOJE za delavce • emigrante v Belgiji Splošno odobravanje navodil Martinu, hi jih Scelbova apenni/a napada ob odo-hruvanpi Saragatovepa plašila - IW in PSDI sestavili lioientinshi občinski odbor Od oašega dopisnika RIM, 10. — Tudi danes je glavni argument, o katerem razpravlja javno mnenje v vsej državi, tragična rudarska nesreča v Belgiji, kjer še vedno niso reševalci mogli doseči svojih živih pokopanih tovarišev. Popoldanski listi so objavili z ogromnimi naslovi senzacionalno vest, da je prišlo v rudniku do silne eksplozije. Vest je bila nocoj sicer zanikana, vendar pa je vzbudila ponovno ogromno razburjenje. V zvezi s pomočjo italijanskim družinam ponesrečencem v Mareinellu je ACLI izdala posebno poročilo, v katerem poudarja, da je prišlo do te nesreče komaj šest mesecev po nesreči v rudniku v Quagneronu, čeprav je zadnja nesreča na žalost mnogo večja in bolj tragična zlasti za italijanske delavce. Organizacija katoliških delavcev poziva vlado, naj se strogo drži svojega stališča, ki ga je nedavno zavzela sporazumno z delavski- BREZUSPEŠNI VSI DOSEDANJI NAPORI da reiilo žlvllenle zasutim rudarjem Zvečer so prišle tudi skupine nemških specialistov, ki so se takoj lotile dela - Rahlo upanje, da so rudarji še živi - Belgijski tisk zahteva preiskavo in izboljšanje varnost nih naprav - Tudi francoski tisk se sprašuje, ali so bile varnostne naprave zadostne CHARLEROI, 10. — V ponedeljek bo v Belgiji čan žalovanja in vsi rudniki in tovarne bodo zaprti. Ta dan bo pogreb žrtev rudniške nesreče v Marcinelle. Medtem ko so se reševalna dela v rudniku nadaljevala, so popoldne o položaju razpravljali v zunanjem ministrstvu v Bruslju na konferenci, katere so se udeležili tudi i-talijanski mini: ter za delo Vi-gorelli in poc’ tajnik Del Bo ter namestnik belgijskega zunanjega ministra Larock. Ravnateljstvo rudnika A-mercoeur-Marcinelle je sklenilo dati podporo pet tisoč belgijskih frankov vsaki italijanski družini. Gre za 300 družin, ker od 588 zaposlenih rudarjev je bilo 311 Italijanov. Od teh jih je 138 ostalo blokiranih v rudniku; dva mrtva so že dvignili na površje. trije pa eo se rešili. V rudniku se ne bo moglo nadaljevati čelo pred potekom osmih mesecev. Brezposelne rudarje bodo zaposlili v drugih rudnikih. Reševalne skupine so neprestano na delu in se trudijo, da bi prodrle do globine, kjer domnevajo, da so blokirani ostali rudarji. Fopoldne je oblak dima in pare ob vhodu glavnega rova, po katerem se reševalne skupine spuščajo v rudnik, ponovno onemogočil nadaljevanje dela reševalnih skupin. Gost oblak je preprečeval sleherno vidljivost tudi na nekaj centimetrov razdalje’. Zaradi velikih količin vode, ki so jo napeljali v rove, se je toplota precej zmanjšala in oblak pare se je precej umaknil v globino. Na današnji tiskovni konferenci je ravnatelj rudnikov /Soviča r .......... C'p egiptovskih h138?"50 bod°- o, °ro6iu Klh pokolenj. giMki Preko'raV' dal'e’ da ]e jiPt°vske?? p ses*avni del e-°zemlja v smislu j»ma od olK.'Potovske8a *Pora-druib„olftobra 1954 in da jbptovska .a Sueaki prt' ?tovski , !er Podvržena -Na u* z*konodaji. n;?° obtofi? zavrača poslani- Hakl drutb. ’ o eig,da ao urad- ft, Prisiljeni Eueskega preko- bi?Stu Pod t°,stati na svojem Pf^hijo k?4,'mi P°8°ii- ki *vic, kisitev človeških ^azložu tnltPtovske v*ade 'e a‘ster r" ‘“dl eBintnv.o; v interesu i prekop a e- ter egiptovski mi- H*ihy «adwandn/‘ Vsn'erjanje hi.?11- “Egipt 1. sedaj v ts hiednarna vedno razu- ni ,8a Plekn? važnost Sue. 'ter- Nihče -- i,javil m ’ I- ni*goven, Pe. n‘0'e dvomiti svXod?nter*8U- da za-gl av*m» r\dp°. P'ovb0 VJ ® 'pt takoj k’ da sa 7. a vsem Po nacionaliza- ^.^-a Suebki preko« Po Prekopu Sd°ab(l,dn° Pl°V- 0 »J" fia fegk?v »te nimajo ** izhaja"«', 0bvez*,O8lb na Dodal ODŠKODNINA ZA „A. DOR1A” «ITALIA» ZAHTEVA 25 milijonov dolarjev Hkrati zvrača vso krivdo za trčenje na .Stockholm" NEW YORK, 10. plovna družba «Italia» je danes vložila pri zveznem sodišču ZDA v New Yorku dve vlogi in zahtevala izplačilo 25 milijonov dolarjev za škodo zaradi izgube #A. Dorie« ter pripisala vso odgovornost švedskemu parniku «Stock-holm«. V prvi vlogi se zahteva. naj sodišče odbije prvotno zahtevo lastnice švedske ladje (Svenskau in naj upošteva zahtevo «Italie». V drugi vlogi se odklanja obtožba «Svenske» glede odgovornosti «A. Dorie«, češ da nosi vso odgovornost za trčenje «St5ck-holm«. Razen tega je tcltalia« odgovorila na obtožbe lastnikov »Stockholma«, ki so bile objavljene v torek. V odgovoru je rečeno, da je »Stockholm« plula iz New Yorku in da bi se morala zaradi tega držati proge, ki je 20 milj bolj južno ter da kapitan »Stockholma« ni bil na mostu, čeprav je radar kazal, da je nesreča blizu. Nuč je bila temna in meglena, «A. Doria« je dajala redne signale, ki so predpisani v primeru megle in je imela prižgane svoje luči. Poveljnik, drugi častnik, tretji častnik, pilot in izvidnik so bili na poveljniškem mostu medtem ko je bil drugi izvidnik na kljunu ladje. Radar je pokazal, da bo »Stockholm« zadel gDorio« in Paro- zaradi tega je «Doria» krenila na levo zaradi večje varnosti Luči «Sto(‘kholma» so bile v megli pred «Dorio» in zaradi tega so obrnili krmilo odločno na levo in oddali dva kratka žvižga, s čimer so o-značili spremembo smeri na levo. »Stockholm« ni odgovoril na žvižge in kmalu nato je njegov kljun zadel italijansko lučjo v desni bok blizu mosta ter s tem povzročil hudo škodo, tako da se je ladja drugi dan ob 1Q. uri zjutraj potopila. Krivda je torej na #Stockholmu», na njeni posadki in na lastnici ladje, ker «Stockholm»: 1. Ni poskrbela za signaliziranje, 2. ni učjnkovito uporabda radar, 3. ker je vozila prehitro spričo megle. 4. ni ustavila strojev, ko je čula signale, 5. spremenila je smer, ne da bi pri tem upoštevala smer in položaj »A. Doria«, 6. ni uporabila svojih siren. 7. ni ustavila strojev niti ni izdala ukaza za vožnjo nazaj, ko je postala nevarnost trčenja popolnoma očitna, 8. plula je v smeri vzhoda na progi ladij, ki plujejo v smeri zahoda in 9. ko je postala nevarnost trčenja očitna, ni pndvzela potrebnih ukrepov, da bi se trčenju izegnila. Van Den Heuvel izjavil, da je še nekaj upanja, da bodo reševalna dela lahko dokončali v času, da bodo našli še pri življenju zasute rudarje. Ce pa bi ugotovili v določenem trenutku, da na dnu rovov ni noben rudar več pri življenju, bi nadaljnje delo usmerili predvsem v borbo proti plamenom, namesto da bi nadaljevali poizkuse, da prodrejo v nižje rove. Van Den Heuvel je tudi sporočil, da od včeraj sodeluje z belgijskimi speci.ali. sti tudi načelnik reševalne službe rudarskega področja Douai v Franciji. Glede oblaka dima in pare je ravnatelj izjavil, da se je ta skoncentriral v globini med 850 in 907 metrov in ima temperaturo 33 stopinj. Ugotoviti morajo še stopnjo strupenih plinov v tem oblaku. Zdi pa se, da ni nobenih sledov jamskega plina. Proti večeru so na podlagi vzorcev zraka iz globine manj kakor 900 metrov ugotovili, da se v tej globini da dihati. Nocoj je v Marcinelle prišla tudi skupina nemških specialistov-. ki jo vodi Karl von Iioff. Skupina pomaga reševalnim skupinam. Nemci so prišli iz Hessena z dvema tovornima avtomobiloma in z vsemi potrebnimi napravami za reševanje. Glavni ravnatelj rudnikov Van Den Hevel je izjavil, da so pripravili prehod skozi cementni zid, ki loči nuvi rov od glavnega rova za primer, da bi ga reševalci lahko uporabili. Prehod je dovolj širok, da gre skozi lahko človek opremljen s potrebnimi dihalnimi pripravami, Vendar Pa bi dokončna otvoritev tega prehoda lahko povzročila nevarne zračne tokove Van Den Heuvel je dejal, da je predvsem važno poklati reševalne skupine, kjer nevarnost ni prevelika, in je pripomnil; »Ne smemo jih poslati v smrt. Delamo, kolikor se da hitro in še vedno upamo, da bomo pripeljali na površje žive ljudi. Vsi naši napori gredo za to. Napraviti moramo kompromis med naglico operacij in varnostjo reševalcev«. Van Den Heuvel je tudi dejal, da je dovolj prostora na dnu rova, da voda, ki so jo spustili v notranjost rudnika, ne poplavi rudarjev, ki so ostali v rovih. Do sedaj niso napravili še nobenega poizkusa, da bi prodrli v drugi rov, kjer še vedno divja požar. Neki član reševalnih skupin je izjavil, da je položaj približno enak kakor v*erai Ob 22,15 pa je Van Den Heuvel po zvočniku sporočil ogromni množici, ki se nepretrgoma zbira pred vhodi v rudnike, da se skupina reševalcev in tehnikov pripravlja, da se spusti v globino pod 907 metrov, ker so ugotovili, da se v tej globini da dihati. V hodnikih v tej globili je večina blokiranih rudarjev, dru. gi pa so v globini pod 1000 metrov. Ob vhodu hodnik v globini 907 metrov se je deloma poiušil, toda prehod je se mogoč. Temperatura je normalna in da se dihati. V rov se je spustila druga skupina 'opremljena z maskami, da u-gotovi, pod kakšnimi pogoji je mogoče napredovati. Potrebno bo še nekaj ur, pre-der bo mogoče zvedeti kaj novega- Predsednik belgijske vlade Van Acker je izjavil, da bodo v;e prizadete družine dobile primerno podporo. Okoli poldne se ie Van Acker sestal z italijanskim ministrom Vigorellijem in s podtajnikom Del Bo. Dopisniku Anse je Del Bo izjavil, da bodo na- pravili potrebne mednarodne korake glede varnosti v rudnikih. Pripomnil je, da sta po njegovem mnenju visoka oblast premogovne in jeklarske skupnosti m mednarodni urad za delo pristojna organizma, da načneta in po možnosti rešita to važno vprašanje. V Belgijo je prišel tudi član vodstva CG1L senator Rove-da. Medtem javljajo, da. je sodna oblast v Charleroi u-vedla preiskavo, da ugotovi vzroke nesreče. Belgijski tisk komentira danes nesrečo in poudarja mednarodni značaj žalovanja, »La Cite» pise, da bo treba iskati jasen odgovor na vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z varnostjo dela in z učinkovitostjo reševanja. List zaključuje: «Potrebno je, da država brez izjeme sprejme kot svoje vse žrtve katastrofe in da jim nudi popolno pomoč, kajti tisti, ki so umrli, so dali življenje za nas.« V članku pod naslovom «Hočemo resnico«, piše »Pe-uple« o kritiki italijanskega tiska proti belgijski vladi: »Ali mora slehernega Belgijca prevzeti srd spričo nepravičnih obtožb, ki jih niti bolečina ne more opravičiti, ali pa nam mora rdečica sramu zaliti obraz. Samo obširna, javna in popolna preiskava lahko vrne čast naši državi in varnost našim rudarjem: ali se bo dokazalo, da se nam ne more očitati nobena napaka, da je varnostna organizacija v naših rudnikih na mestu, da je drama v Mai^ cinelle nastala zaradi popolnoma nepredvidenih okoliščin, ali pa bo ugotovljena odgovornost in bo potrebno pravično in strogo zadeti odgovorne.« List «Standard» te sprašuje, če je še mogoče sprejeti za zadovoljive delovne pogoje v premogovnikih in v kakšni meri je zajamčena varnost, ter dodaja, da bo morala vlada nekega dne jasno prevzeti odgovornost pre 1 javnim mneniem. »Ce je treba povzeti lekcijo iz nesreče, piše »Ga/.et Van Antcverpen«. je ta: varnost v premogovnikih mora biti glav. na skrb prizadete industrije sindikatov in države. Prezgodaj je, aa bi lahko vedeli, ali bi se bila nesreča lahko preprečila z boljšimi varnostnimi ukrepi, in zelo verjetno je, da gre za nepredvirfcm in običajen tehnični incident«. «Metropole« pa pravi, da ni še prišel čas, da bi ugotavljali odgovornost, in dodaja, da mora katastrofa na vsak način biti spodbuda, da se vedno bolj iščejo zaščitna sredstva proti nevarnosti v rudnikih. Tudi ves francoski tisk obširno piše o nesreči v Belgiji in poudarja, da je v Belgiji' sedaj 40.000 italijanskih rudarjev ter da je od leta 1947 do 1956 umrlo v rudnikih 435 italijanskih rudarjev. «Nihče v sedanjem trenutku žalosti, piše »Combat«. ne misli, da bi razpravljal o vzrokih nesreče. Toda ni izključeno, da bo katastrofa imela odmev na političnem področju. Znano je namreč, da je februarja italijanska vlada prekinila ocihod italijanskih delavcev v helgij-ke rudnike zaradi nesreče, ki je nastala v bližini Liege, in je ugovarjala učinkovitosti varnostnih tikre. pov v belgijskih rudnikih«. «Aurore» pa piše: Čeprav je nezadostna, se zdi obrazložitev nesreče sprejemljiva. Toda lahko se vprašamo, ali je bila električna žica dovolj zavarovana in ali ne bi lahko preprečili. da londonski konferenci. Scelbova agencija imenuje pisanje demokristjanskega glasila ((nedovoljeno vmešavanje Krščanske demokracije v zadeve, ki »e tičejo samo vlade«. Poleg tega pripisuje komentar SIB pobudo za članek v «11 Popolo« predsedniku državne ustanove za petrolej Mattieu in vzporejuje Naserja s Hitlerjem in Mussolinijem, Napad vsekakor ne bi bil vreden po. sebne omembe, če ne bi dokazoval, kako izolirano je danes Scelbovo reakcionarno stališče do nacionalizacije tiste družbe, ki je izkoriščala skoro sto let egiptovsko ljudstvo. S Danes se je ponovno sestal florentinski občinski svet pod predsedstvom že Prej izvoljenega demokristjanskega župana La Pire. Na zadnjem glasovanju nocoj so končno vendarle izvolili 12 odbornikov ,od katerih je 11) demokristjanov, 2 pa socialdemokrata in ki so vsi prejeli relativno večino 29 glasov razen enega socialdemokrata ,ki, jih je prejel 30. Kandidati socialistov in Uni-ta Popolare so prejeli po 27 glasov, mečtem ko so bile bele glasovnice tri. Za novoizvoljene demokristjansko-so-cialdmokratske odbornike so poleg obeh strank glasovali še liberalci. A. P. Italija največji izvoznik iz FLRJ BEOGRAD, 10. — Podatki o izvozu za prvo polovico letošnjega leta kažejo, da je bila Italija tudi letos največji u-voznik jugoslovanskega blaga. Jugoslovanska podjetja so izvozila v Italijo raznega blaga v vrednosti 6.6 milijarde dinarjev. Na drugem mestu izvoznikov je Zahodna Nemčija s 6 milijardami dinarjev, na tretjem mestu je Sovjetska zveza, nato sledijo ZDA, Švica, Velika Britanija, Avstrija. Francija, CSR, Grčija, Polj-sk :■ itd. PEKING, 1Q. — LR Kitajska se bo letos prvič udeležila Zagrebškega velesejma s 3700 artikli. Kitajski paviljon bo zavzemal okrog 4.000 kv. metrov. Vlade treh zahodnih držav proučujejo sovjetski odgovor Zavrnitev grškega predloga - Indijsko delegacijo bo vodil Krišna Menon - Zahodni načrt o mednarodni nadzorstveni oblasti LONDON, 10. — Angleški l.lagd bo govoril v torek ob konferenci. LONDON, 10. — Londonska vlada je imela danes pod predsedstvom Edena in ob navzočnosti glavnih vojaških voditeljev ožjo sejo. Navzoči so bili med drugimi tudi finančni zunanji in obrambni minister. Predstavnik Foreign Officea pa ni hotel nič izjaviti na vprašanje novinarjev, ali velja sovjetski odgovor na vabilo kot pristanek na konferenco ali ne. Dejal je, da sedaj ta odgovor proučujejo, in je pripomnil: «Odgovor vsebuje izjave, ki so protislovne in s katerimi se ne strinjamo«. Dodal je nato, da morata nota in izjava, ki jo je objavila Tass, veljati kot celota, ker je izjava sestavni del note, in je pripomnil, da se s tem v zvezi sedaj posvetujejo britanska, a-meriška in francoska vlada. Na vprašanje nekega novinarja je predstavnik tudi- izjavil, da konferenca ne bo odložena in tudi ne bo spremenjen nien sestav. Po mnenju zahodnih opazovalcev v Moskvi kaže sovjetski odgovor, da bo Sovjetska zveza odklonila razpravo o slehernem načrtu za internacionalizacijo prekopa in bo vztrajala, naj se razprava o-meji na svobodo plovbe in sklepi naj bodo takšni, da bode sprejemljivi za Egipt. Ver. jetno bo po mnenju opazovalcev sovjetska vlada predlagala, naj se spor predloži Združenim narodom, zato da se razširi diskusija tudi o internacionalizaciji drugih sve-tovnih vodnih poti. Nekateri angleški krogi celo zatrjujejo, da pomeni sovjet-sk- odgovor zavrnitev vabila. Prevladuje mnenje, da bo londonska vlada zahtevala od sovjetske vlade nadaljnja pojasnila. Predstavnik Foreign Officea je tudi izjavil, da je sedaj od 24 povabljenih držav 21 brezpogojno pritrdilno odgovorilo na vabilo. SoVjetski pravni izvedenec Morozov je nocoj po moskovskem radiu izjavil, da sovjetska udeležba na londonski zunanji 21,15 po minister Sehvijn radiu o londonski konferenci nikakor ne pomeni podporo tistih stališč zahodnih držav, ki niso v skladu s svobodo in suverenostjo Egipta. Poudaril je, da ima Egipt pravico nacionalizirati Sueški prekop V Atenah pa je britanski odpravnik poslov izročil grški vladi noto. s katero se zavrača grški predlog za odložitev lončonrke konference in za določitev drugega sedeža. Iz Novega Delhija javljajo, da bo indijsko delegacijo vodil minister brez listnice Krišna Menon, Spremljali ga bodo glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Pillai, načelnik oddelka za zadeve Srednjega vzhoda Jha, stalni delegat v ’ OZN Arthur Lall in pomočnik zunanjega ministra Melita. Delegacija, ki bo odpotovala iz Novega Delhija jutri, se bo na poti v London ustavila v Kairu, kjer se s-erjem. bo rišna Menon sestal z Na- Na tajni seji posvetovalnega odbora za zunanje zadeve je po poročilu agencije Reuter predsednik indijske vlade Nehru baje izjavil, da indijska delegacija »ne bo podpirala nobene določene države na londonski konferenci, pač pa bo skušala najti rešitev, ki naj ščiti suverene pravice Egipta, ki pa naj hkrati prizna važnost prekopa kot mednarodne poti«. Dejstvo, da je predsednik Eisenbower sklical sestanek v Beli hiši in da se ga bodo udeležili predstavniki obeh a-meriskih strank, kaže po mnenju londonskih opazovalcev resnos-t, s katero se v ZDA gleda na sedanji položaj. Medtem pa so objavili načrt za ustanovitev mednarodne oblasti, ki naj bi upravljala Sueški prekop. Načrt bodo skupno predložile Velika Britanija, Francija in ZDA na londonski konferenci. S tem v zvezi je ameriška vlada že poslala državam, ki so bile povabljene na konferenco, spomenico, v Kateri predlaga sprejem tega načrta. Načrt predvideva ustanovitev mednarodnega organizma, katerega naloga bi bila zagotoviti, da Sueški prekop še dalje funkcionira kot svobodna mednarodna vodna pot, kakor določa konvencija iz leta 1888. Mednarodna oblast bi morala tudi skrbeti za izplačilo odškodnine družbi za Sueški prekop. Egiptu bi morali zagotoviti primerne dohodke ob upoštevanju njegovih pravic in interesov. V primeru spora z družbo ali z Egiptom, bi morala spor rešiti arbitražna komisija treh članov, ki m jo imenovalo mednarodno sodišče. Omenjena mednarodna oblast bj imela upravni svet. katerega člane bi imenovale države, ki so v večji meri zainteresirane pri plovbi in prometu po Sueškem pueko-pu; prav tako bi oblast imela potrebne tehnične in upravne organe. Mednarodna oblast bi imela pravico izvrševati potrebna dela, določevati tarife, pristojbine in druge dajatve, odločala bi o finančnih vprašanjih in o splošnih upravnih in nadzorstvenih zadevah. V pariških pooblaščenih krogih pojasnjujejo v zvezi z dokumentom, ki so ga pripravili trije zahodni zunanji ministri in ki je bil sporočen povabljenim državam, da ta navaja splošne ideje, na podlagi katerih naj bi se iskala rešitev. Pripominjajo pa. da je prezgodaj govoriti o načrtu, ki bi vseboval vse določbe sistema o katerem bodo razpravljali na londonski kouferenci. V Londonu se hudujejo tudi nad stališčem iranske m libijske vlade. V zvezi z odložitvijo «letalskega mostu« za prevažanje vojaštva v oporišča v bližini Sueza zatrjujejo politični opazovalci, da je to v zvezi z odločnim stališčem libijske vlade, ki je izjavila, da ne bo dovolila, da bi njeno ozemlje postalo središče zbiranja čet in odskočna deska za napad na Egipt. TRONDHEIM. 10. — Jugoslovanski poslanik na Norveškem je izročil danes spomenico o hvaležnosti jugoslovanskih internirancev na Norveškem dvema občinama, dvema bolnišnicama in organizaciji norveškega Rdečega križa. Fred svečanostjo so položili na grobove umrlih jugoslovanskih internirancev venec. NEW YORK 10. — Na nemški trgovinski ladji «Heidherg» je prišlo do močne eksplozije-Več mornarjev je bilo težko ranjenih. Stevenson skoraj gotovo kandidat demokratične stranke CHICAGO. 10. — Doslej se je šest bivših Trumanovih ministrov izreklo za kandidaturo Ačlaia Stevensona pri prihodnjih predsedniških volitvah; to so: Thomas Finlet-ter (bivši letalski minister), Hogard Mc Grath (pravosodje), Jesse Monroe Donaldson (pošta)-, Oscar Chapman (notranje zadeve), Clinton Anderson (poljedelstvo) in Dan Kimball (trgovinska mornarica). Tudi bivši podtajnik za vojsko Archibald Alexander ter Anna Rosenberg. ki je imela visoko funkcijo v obrambnem ministrstvu, rta se izrekla za Stevensona. Bivši predsednik Truman pa bo povedal svoje mnenje v nedeljo pred otvoritvijo zborovanja demokratične stranke. Huda vročina v vseh krajih Od vseh strani prihajajo vesti o veliki vročini, ki je ponekod že zahtevala žrtve in povzročila tudi sicer škod o. Na Siciliji je v Costelne-trano vročina dosegla v srn* ci 50 stopinj, kar niso tukaj zaznamovali že vet desetletij. Vročino povzroča še ne-znosnejšo velika vlaga. Iz Palerma, Catanie in Messine se vsako jutro odpravi na de-seftisoče prebivalcev v razna kopališča. Velika vročina pa je tudi v Severni Italiji, Tako poročajo iz Verceliijo, dn je bilo tamkaj 35 stopinj v senci. V Florenci pa so zabeležili na observatoriju 39,9 stopinje, na letališču pa 38,2. V raznih krajih je zahtevala sončarica že tudi smrtne žrtve. V Združenih državah Amerike računajo, da bi zaradi suše poljedelci lahko t trpeli 750 milijonov škode. Temperatura je povsod zelo visoka, tako n. pr. v Adallasu (Texasj cez 38 stopinj v New Yorku 39, v New Orleansu 34. Zraven tega pa marsikje razsajajo nevihte, fci poozročajo tudi veliko škodo. Strela je udarila tudi v Lincolnov nagrobni spomenik v Springfieldu (Illinois) ter s tem povzročila za 15.000 dolarjev škode. CAMBERRA, 10. — Avstralska vlada je sklenila, da zmanjša letos dotok priseljencev. Število bodo zmanjšali za 20.000, in sicer verjetno na račun Italijanov, Grkov in Maltežanov. CATANIA, 10. — Neko vojaško letalo tipa »Antisoma je nekaj miniH jro odletu na ietališču Fontanarossa treščilo na tla. Vseh pet članov posadke se je ubilo. VREME VČERAJ Najviš.ia temperatura 28.8. nai-mžta 22.4. ob 17. uri 28. zračni tlak 1012.5 pada, veter 5 km se-verozahodnik. vlaga 60 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,8. y t / i \ ' /■ V' \ mmJ LhmA Uesmi. “\E~ U lipM 4 |-Ui t LH \mmJ ■M Danes, SOBOTA 11. avgusta Suzana, dev.. Bolemir Sonce vzjde ob 5.00 irt zatone o® 19.?0. Dolžina dneva 14.20. Lun* vzide ob 11.10 in zatone ob 21.34 Jutri, nedelja 12. avgust« Klara, dev., Dobrogost NASTOP OBRAMBE SANCINA, STEPANČIČA IN HROVATA Poleg nedolžnosti obtožencev je obramba vnovič nepobitno dokazala da spada škedenjski dogodek v okvir politične aktivnosti v smislu čl. 6 Od v, Škrk je orisal poulične demonstracije; odv. Morgera. je razgalil protislovja obremenilnih prič; odv. Ferluga o zanikanju Hudik obtožb graponovskih metod zasliševanja - Danes nastopijo odvetniki še ostalib škedenjskib antifašistov Včeraj dopoldne se je razprava proti škedenjskim antifašistom nadaljevala. Na vrsto so prišli zagovorniki, prvi med njimi odv. Morgera, ki brani Sancinu. Branilec je takoj v začetku svojega govora poudaril, da je Sancin človek, za katerega j: Že javni tožilec dejal, da je njegov položaj dvomljiv in nejasen. Kontrasti, do katerih j* prišlo na procesu, so razčistili položaj ter pripomogli k dokazu Sancinove nedolžnosti. Zasebna stranka, je dejal odv. Morgera, je trdila, da so vsi obtoženci krivi, torej tudi Sancin. Toda ostalo je le pri trditvah, kajti zasebna stranka ni doprinesla nobenega dokaza, medtem ko je javni tožilec postavil tezo, da je obto-ženčeva prisotnost na kraju, kjer je bil Alecci usmrčen, le «močan indicij«. ki sicer ne dokazuje njegovega sodelovanja pri uboju, a je vedno le... indicij. Toda indicij je premalo, treba je dokazov, a teh ni. Zato je zagovornik takoj zahteval, naj sodišče Sancina o-prosti, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Odv. Morgera je nato razčlenil nekatere bistvene faze škedenjskega dogodka, da bi tako prikazal številna protislovja in fantazijo, ki je prišla do izraza predvsem v preiskavi. Navedel je več primerov, tako tistega, ko je priča Flego izjavila, da je videla, kako so Aleccijevo truplo vlekli po tleh: Sciuto in Cana tella sta to zanikala! Ali pa izpoved Sciuta, ki je spočet ca dejal, da ga je udaril neki moški, na razpravi pa «pojas-nil», da je bila ženska! Potem izjave glede pretepanja: zdravniški izvid pravi, da je Alecci umrl samo zaradi posledice strela in nič drugega! Nobenih ran, ki bi kakorkoli doprinesle k njegovi smrti! Zagovornik je nato podrobno obrazložil, kako so bili Sicilijanci ustavljeni in legitimirani, kako so prišli Jo vodnjaka, kjer je Alecci padel in kjer se je vse končalo. Javni tožilec je skušal dokazati, da je množica hotela vse tri Sicilijance vreči v vodnjak. To ni res, in je kaj lahko dokazati: Ko je Alecci ležal na tleh, je nekdo rekel Canatel-li, naj gre po kozarec vode. Canatella je odšel v bližnjo gostilno, kjer so mu jo odklonih. Ne ve se od kod. toda nekdo je kozarec prinesel d ga ponudil Alecciju. Canatella se je zaradi tega, ker so mu v gostilni vodo odklonili, nekomu iz množice pritožil. Ta mu je odgovoril, naj napiše nismo ljudskemu komisarju... iz tega torej sledi, da je bii Canatela prost, da se je lahko premikal in torej ni govora. da bi ga hoteli vreči v vodnjak. Odv. Morgera je nato ugotovil, da je za pretepanje odgovorna množica, pri čemer je opozoril, da obstaja razlika med množico in skupinami, ki so obkrožale Sicilijance. Javni tožilec je trdil, da so bile skupine, med katerimi so bili tudi nekateri obtoženci, orodje množice. Toda to ni res. Med množico in skupinami ne obstaja sodelovanje, kot ni sodelovanja med posamezniki, ki sestavljajo skupino. Medtem ko je razjarjena množica pljuvala, kričala itd., je bilo zadržanje skupin drugačno: to dokazujejo legitimiranje, telesna preiskava, če niso oboroženi, odvzem revolverja. Ben-sijevo zadržanje itd. V nadaljevanju svojega govora je dr. Morgera ugotovil, kar je tudi storil javni tožilec da so bili vzroki in cilji pri ikedenjskem dogodku politični. Vsepovsod so bile manifestacije, mrtvi na tej in oni strani, vsaka aktivnost posameznikov in množice je bila politična. Upoštevati je treba vse okoliščine in če se hoče realno presoditi položaj, te. daj ne preostaja drugega, kot da se prizna političnost deja-nja Glede Sancina je zagovornik pnkaZHl najprej protislovja v izpovedi priče Ez/.elinde Cher-mi, ki je leta 1948 govorila o vsem, le o Sancirtu ne, a se je po 10 letih «spomnila» tudi nanj. Tudi Elegove izjave na policiji, ki so bile podane generično, ne pomenijo nič. kajti kot jih je generično podala, tako jih je generično tudi zanikala. Drugih prič, drugih elementov, ki bi kakorkoli obtoževali Sancina, ni Obtoženec je vedno, tudi leta 1948, ko je nastopil kot priča, priznal svojo prisotnost na mestu dogodka, kar pa ne pomeni, da je pri napadu sodeloval Očitno je, da je Sancin nedolžen. Zato je branilec se enkrat zahteval, naj ga sodišče popolnoma oprosti. Odv. Morgeri je sledil odv. Ferluga, ki brani Stepančiča. Zagovornik je predvsem pojasnil. da se je pridružil skup. ni zahtevi obrambnega kolegija po aplikaciji odloka 190 predvsem zato. da se na procesu ne bi obudile žalostne scene iz dobe pred enajstimi let ki bi negativno vplivale na tisk in javno mnenje v današnjih časih, do česar je de lansko tudi prišlo z vsemi posledicami. »Toda že od pr-vt ga trenutka, ko sem prevzel Stepančičevo obrambo, je nadaljeval odv. Ferluga, sem bil prepričan, da je moj varovanec nedolžen. Sedaj, ° gre proces h koncu in ko smo prešli že skoraj vse faze, pa tudi jaz zahtevam, da se Stepančič popolnoma oprosti, ker ni zakrivil kaznivega dejanja!« V nadaljevanju svojega govora je odv. Ferluga ugotovil. da se vsebine zapisnikov, ki so bili podpisani na policij', ne more vzeti za stood-sti tno resnico ter je pri tem omenil obtožbe zaslišancev in izjave policistov, ki so zanikali te obtožbe, da bi bili ške-dtnjski antifašisti brez hrane, neprenehoma vklenjeni, pretepanj itd. Kar pa je pri teh zapisnikih padlo v oči, je nadaljeval odv. Ferluga, je n. pr. dejstvo, da je priča Flego, ki edina govori o Stepančiču, v policijskem zapisniku izjavila, da je vse svoje izjave dala in podpisala spontano. V nobenem drugem policijskem ali drugem zapisniku ne zasledimo fraze o «spontano» podanih izjavah, zaradi česar si lahko v primeru priče Flego mislimo prav nasprotno. Zagovornik je nato napadel odvetnika zasebne stranke Coena, ki se je v svojem govoru poslužil nizkotnih trditev, češ da je Stepančič poznan v Skednju kot agitator, krvoločnež in kdo ve še kaj, ki je pretepal socialistične delavce iz železarne ILVA, Tudi čs bi bile te trditve resnične, niso v nobeni zvezi s procesom in torej obsojanja vredne, posebno še, ker je Stepančič kategorično zanikal, da bi odgovarjale resnici. Stepančič — enako kot Sancin — ni nikoli zanikal, ca je bil na nies-tu, kjer je bil usmrčen Alecci. Edina priča, ki je kaj vedela povedati o Stepančiču, je bila Flego, a zanjo vemo. da je tudi svoje prve trditve preklicala. Sciuto in Canatella Stepančiča nista spoznala, kot ga ni videl nihče drug. Dejstvo je torej, da ni najmanjšega dokaza, da je Stepančič sodeloval pri napadu. Kar se pa incicij tiče, je odv, Ferluga prebral razsodbe kasacijskega sodišča, iz katerih je razvidno, kdaj in v kakšnem primeru more sodišče oprostiti obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Takih elementov pa v Ste-pančičevem primeru ni, zaradi česar je odv. Ferluga še enkrat pozval sodišče, da obtoženca popolnoma oprosti in vrne čružini, ki je že tako v 1« mesecih dovolj pretrpela. Na popoldanski razpravi se je odv. Bologna, ki uradno brani odsotnega Bensija, odpovedal svojemu govoru, a si je pridržal pravico, da v primeru odgovora zasebne stranke dokaže političnost ikedenj-skega dogočka. Takoj za njim je spregovoril odv. Skrlc. ki brani obtoženega Hrovata. Zagovornik je najprej ugotovil, da iz sodnih spisov ni moč najti nobenega tehtnega dokaza, da bi bil Hrovat, ki je zaradi astme že 15 let nesposoben za vsako delo. sodeloval pri A-leccijevi usmrtitvi oz. pri napadu sploh. Edina priča, ki je omenila Hrovata, je bil dejansko Ferraro ki je leta 194« izjavil, da je vičel tega in onega. Hrovata pa ne, ker je bil oddaljen 20 metrov od skupine, v kateri je bil Alecci in še celo s hrbtne strani, medtem ko si je po 10 letih «osvežil» spomin iir vedel povedati, da je Hrovat tolkel Aleccija in Sciuto. Kako je mogoče, da se nekdo po 10 letih spomni tolikšnih podrobnosti? Sciuto je na pr. na razpravi zanikal svoje prvot- ne izjave, češ ča ga je udaril neki moški, ter povedal, da ga je udarila neka ženska. Tudi pričevanja Flegove. ki se 'opirajo na govorice, ki so krožile po Skednju, da je pri Aleccijevi usmrtitvi sodeloval ta in oni, ne omenjajo Hrovata. ki sicer ni nikoli zanikal svoje prisotnosti na kraju dogodka. Odv. Skrk je torej zaključil, da ni jasnih in prepričljivih dokazov za Hrovatovo odgovornost. Zagovornik je nato analiziral razmere, v katerih je prišlo do škedenjskega dogodka. Poudaril je, da je bila 3. novembra 1945 proaneksionistič-na manifeslacija, dan kasneje pa manifestacija za priključitev Trsta k Jugoslaviji. V tej zvezi se je treba predvsem spomniti, da je »Lavoratoren, ki je takrat izhajal popoldne, 3. novembra objavil komunike Tržaškega osvobodilnega sveta, da so njegovi predstav-nii obvestili polkovnika Bow-mana o namenih reakcije, da bi v Trstu koncentrirala tuje elemente, predvsem iz Benetk in Padove, med kateri- mi naj bi bili oboroženi ljudje. V tem poročilu je nadalje rečeno, da so te vesti vzbudile razumljivo globoko razburjenje v delavskih množicah, ki so v nacionalističnih manifestacijah ze nekajkrat spoznale pripadnike X MAS, fašiste, bivše karabinjerje itd. Zaradi tega, pravi nadalje poročilo, imajo ljudske množice koncentriranje reakcionarnih in pro-tiljudskih sil za odprto provokacijo, ki je toliko hujša, ker se okoli njih zbirajo škva-dristi in fašistični kriminalci, ki lahko še danes svobodno krožijo med svojimi žrtvami. Osvobodilni svet je predložil Zavezniški vojaški upravi ta dejstva zato, da bi prikazal, na kateri strani je provokacija in komu je pripisati ustrezno odgovornost. V isti številki poroča «11 Lavoratoren, da sta v bližini sedeža Krščanske demokracije dva nova škvadrista izvlekla revolver ter s streli ranila pet delavcev. V Skednju so bili torej obveščeni o proitalijanski manifestaciji; vedeli so, da je O- ZANIMIVI PREDLOGI ZA RAZBREMENITEV REŠKEGA PRISTANIŠČA ČE HOČE TRST VZDRŽATI KONKURENCO mora čimprej okrepiti zveze z Vzhodom .Gospodarski vestnik" je v nekem svojem članku predlagal, naj bi pristanišča v Kopru, Izoli in Piranu prevzela 300.000 ton prometa Prihod češkoslovaške ladje »Lic ice« na Reko je privedel do vrste sestankov med predstavniki češkoslovaškega in jugoslovanskega gospodarstva, zato da se zagotove možnosti večjih gospodarskih stikov odnosno povečane uporabe re-škega pristanišča s strani CSK. Češkoslovaški predstavniki so med temi razgovori poudarili možnosti njihove industrije. da zgradi opremo, potrebno za pristanišče, kot tudi namero, da zgradijo lastno trgovinsko mornarico, za katero naj bi gradili ladje v jugoslovanskih .ladjedelnicah. Med temi razgovori so tudi razpravljali o možnostih povečanja prometa Ljudske republike Kitajske skozi reško pristanišče. Kitajski predstavniki, ki so pripluli na Reko z ladjo »Lidice« in ki so namenjeni na zagrebvki mednarodni velesejem, so poudarili, c'a se trgovinska izmenjava med Kitajsko in deželami podonavskega bazena vedno bolj veča in da se s tem u-stvarjajo tudi pogoji za stalno večanje prometa skozi reško pristanišče. Prav gotovo se bo ta promet po podpisu trgovinske pogodbe med Kitajsko in Avstrijo še znatno povečal, medtem ko stalno raste promet e CSK in Madžarsko Vse te vesti pričajo o bližnjem ponovnem povečanju tranzitnega prometa češkega pristanišča, pri čemer je treba poudariti, da se je tranzitni promet Reke v prvih šestih mesecih letošnjega leta znatno povečal v primerjavi z lanskim tranzitnim prometom. Reško pristanišče je zaradi tega preobloženo s prometom in nima ve£ razpoložljivih kapacitet, kljub temu, da stalno širijo operativno o-balo 111 modernizirajo pristaniške naprave. Konkurenčna tposobnost Reke proti Trstu se je torej v zadnjem času ponovno okrepila, zaradi česar je reško pristanišče pritegnilo ponovno znatno večji delež prometa zalednih držav. V tej zvezi so zanimivi nekateri predlogi znanega ljubljanskega gospodarskega lista »Gospodarski vestnik«, ki v obširnem članku, objavljenem 1. avgusta, razpravlja o teh vpru-anj ih. List ugotavlja, da se je pro. met reškega pristanišča v letu 1955 povečal za 881380 ton v primerjavi z letom 1954 in da se v pristanišču letos vedno bol kopiči blago. Tako na primer železarna Jesenice v aprilu ni mogla naložiti okrog 500 ton cevi za Bombay. ker je bil ves razpoložljivi prostor rezerviran za tranzit iz CSR ter za 5.000 ton železnega blaga iz Zenice in iz Srbije. Zaradi tega predlaga omenjen' list, ds bi bilo treba izvesti racionalizacijo med posameznimi jugoslovanskimi pristanišči in v čimvečji meri /koristiti ottala pristanišča: 'Šibenik, Split, Dubrovnik in Ploče, ki do sedaj niso v polnosti izkoriščena. Lahko pa bi tudi usmerili pomorski transport določenih predelov Slovenije skozi Koper, Izolo in Piran. »Gospodarski vestnik« nato nadaljuje: Posebna komisija, ki ie obravnavata vprašanje razbremenitve reške luke in izkoriščanja sedanjih zmogljivosti v lukah Koper, Izola in Piran, je ugotovila, da se lahko preusmeri del izvozno-uvoznega tluga iz LR Slovenije v navedene luke. Z izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti v teh lukah, bi se njihova zmogljivost lahko povečala za okoli 300.000 ton letno kar bi pomenilo veliko razbremenitev reške luke Globina morju pri operativni obuli teh luk je od 4 do 7 m kur omogoča Jiristajanje ladij do 1000 ton nosilnosti, teh pu ima Jadranska svobod- na plovba okoli 30, ki pa ni so dovolj izkoriščene in bi se lahko uporabile za te prevoze. Ker te ladje plujejo po Sre. dozemskem in Rdečem morju, bi za izvoz in uvoz blaga prišle v poštev naslednje države: Grčija, Turčija, Ciper, Siriju, Libanon, Egipt, Izrael, Tunis, Malta, Libija, Alžir, Maroko ter druge afriške države, Francija in še nekatere južnoevropske države. Pristanišča teh luk dejansko razpolagajo a muitinalnv mehanizacijo. Toda Kljub temu obstoji možnost izkoriščanja 5-tonskega ročnegu dvigala v luki Koper, štirih dvigal na gosenicah z nosilnostjo 5 ton, ki jih ima na razpolago uprava za melioracijo v Kopru tu več dvigal, ki so v skladišču «Piranskih solin«. Lahko pa pristajajo tudi večje ladje, ki bi se usidrale s pomočjo maun, tako da bi se razkladale oz. nakladale. Za to manipulacijo imajo šest velikih maun z nosilnostjo po HO ton. Tako so razložili 5.500 ton soli, ki jo je v zučetku letošnjega leta pripeljula tur- gotovo ne zadostuje verjetna (čeprav še vedno ne povsem gotova) obnova redne zveze z Daljnim vzhodom in meglene obljube o rešitvi nekaterih drugih vprašanj. Kupljene k ladje za progo proti Daljnemu vzhodu DVE ZBOROVANJI OBČINSKIH SVETOVALCEV KP Preizkusni kamen za novo občinsko upravo Proga bo otvorjena 1. oktobra »Ansaii poroča, da je Tržaški Lloyd zaključil pogajanja za nakup štirih francoskih 7.750-tonskih ladij zgrajenih 1951. leta. Te štiri ladje bodo po sklepu ministeskega sveta vozile na redni hitri progi med Trstom in Daljnim vzhodom. Ladje so za to progo primerno zgrajene ter imajo tudi zadostno brzino — 16 milj na uro. Premestitev francoskih ladij v tržaško pristanišče se bo izvršila postopno, zaradi cesar bo Tržaški Lloyd obnovil I šfca ladja. Sol je bila razlože- z Daljnim vzho- na v rekordnem c asu brez po- h * večanja manipulativnih stro- škov. Glede na sedanje možnosti pristajanju ladij ob operativni obali luk v Kopru, Izoli in Piranu pride v poštev, po sta. tističnih podatkih iz letu 11154, za izvoz skozi te Inke naslednje blago: žugan m tesan les, vino, suhe slive, cinkovo belilo in svinčev mini j, karbid, strojilni ekstrakti, litopon, ve-une plošče, lesonit, zaboji 'n ilrli, ra.ni lesni izdelki, anor dom tako, da bo najel od za druge »Garibaldi« motorni j ladji u A gosti no Bertanii in • Nino limon istočasno pa bosta vozili že tudi prvi dve omenjenih novo kupljenih francoskih ladji. V prvih mesecih 1957 pa bosla premeščeni tudi ostali dve francoski ladji in bodo premestili ladji nAgostino Uerlani« in »Nino Bixio« na progo Trst . Indija -Pakistan, kjer že vozita dve ladji tipa »Navigatori« in to punske barve, lepenka in pa -1 nSebastiano Caboton in «Ugo- pir bombažne in druge tkuni-ne, steklena posoda, fitingi, svinec, raffniruni cink, cink v ploščah, emajlirana posoda, žičniki, razno orodje, verige, baterije, pohištvo itd. Uvažal- pa bi lahko preko teh luk: razne živilske predmete triz, južno sadje, svinjsko mast,- jedilno olje), kože, kavčuk, bombaž, staničevino, čilski soliter, azbestna vlakna, surovi loj, borovo kislino, žveplo, elemente in anorganske baze, organske spojine, razne ekstrakte, umetna gnojilu aktivno oglje, pločevino, stroje itd. V nadaljevanju članka so podrobno opisane možnosti vskladiščenja tovorov in se navaja vrsta skladišč, ki bi bila razpoložljiva v ta namen. Razpravlja se tudi o možnostih prevozov po cestah in se ugotavlja, da imajo vsa koprska podjetju registriranih 338 kamionov in 100 prikolic s skupno nosilnostjo 21114 ton in da ne bi predstavljal nobene težave prevoz 1000 ton blaga na dan, če se upošteva, da bi začetni promet omenjenih treh pristanišč znašal 300.000 ton na leto. Vsi ti predlogi se delno že uresničujejo, o čemer nam priča že navedeni primer raztovarjanja soli s turške ladje. Poleg lega se tudi občinski odbor v Kopru aktivno ukvar. ja s tem vprašanjem in proučuje skladišča, ki bi lahko služila pomorskemu prometu. Pri vseh teh predlogih ie zlasti pomembno dejstvo, da gr<- za izkoriščanje že obstoječih možnosti in ne za nn-čtte o izgradnji novih pristaniških naprav. Prevzem 300.000 ton prometa omenjenih treh pristanišč pa bi bil vseeno pomemben za reško pristanišče, saj bi se na ta način rrzbremenila Reka. ki bi lahko ponovno prevzela večji delež tranzitnega prometa. Ce se hoče Trst učinkovito vključiti v stalno rastoči promet Daljnega vzhoda s Podonavjem. mora čimprej rešiti vsa še vedno odprta pristaniške vprašanja, kar velja še v večji meri /a uspešno konkurenčno bitko z reškim pristaniščem. V ta namen pa prav lino Vivaldi«. Sinoči sta govorila o občinskih vprašanjih svetovalca KP Pogassi in Tonel na dveh javnih zborovanjih. Oba govornika sta ostro obsodila geslo «Za Italijo — proti Italiji«, s katerim skušajo še sedaj nekateri sloji ribariti v kalnem in tako ščititi svoje osebne interese, ki bi bili nedvomno prizadeti, če bi prišlo do resničnega odprtja na levo, če bi se vodila resnična socialna in demokratična politika. Govornika sta ostro obsodila stališče republikancev in socialdemokratov, ki so krivi, da je bil ponovno izvoljen za župan« Bartoli, ki ne predstavlja jamstva, da bi do take socialne politike tudi v praksi prišlo. Kakšno je stališče KP do novega občinskega odbora? Nedvomno predstavlja pomemben dogodek izključitev liberalcev, ki so nekaki uradni predstavniki kapitalistov, saj imajo v rokah vse ključne pozicije tržaškega gosp r-darstva. Vendar je treba poudariti. da je do tega prišlo pod pritiskom tržaških napredno usmerjenih množic in ne zaradi stališča štirih občinskih svetovalcev PEDI. KP ne bo v občinskem svetu zavzela skrajno negativnega stališča in ne bo izvajala opozicije zaradi opozicije. Svetovalci KP bodo podprli vsak ukrep odbora, ki bo imel za cilj resnično odprtje na levo, ki bo v korist prebivalstva in ne bo koristil samo boga tim privilegiranim slojem. Program, katerega je pre-čitdl župan na zadnji seji, je tak, da skoro ni bilo mogoče verjeti, da je tržaški župan sposoben prebrati podobne izjave, tako so bile v nasprotju z vsem njegovim dolgoletnim delovanjem. Vendar na je treba videti, kako bodo ta program v • praksi izvajali. Preizkušnje ne bo treba dolgo čakati, saj je dolga vrsta perečih vprašanj, glede katerih je prejšnji odbor izvajal izrazito asocialno politiko m katera bo treba rešiti čimprej. Tako na primer je vprašanje gradnje stanovanjskih hiš, ki jih iz nerazumljivega razloga grade v oddaljeni periferiji, kot da bi hoteli načrtno izriniti delavce iz središča mesta; vprašanje občinskih davkov in predvsem družinskega davka; vprašanje ACEGAT, javnih del, stanovanjskih izgonov itd. Glede vseh teh iprašanj mora razpravljati občinski svet in njih rešitev bo tudi preizkusni kamen, ali mislijo člani novega odbora odkritosrčni) izvajati socialno politiko v korist prebivalstva. Huda nezgoda perice Ko je včeraj popoldne 46-letna Marina Bemobič por. Kocjančič iz Ul. Schiaparelli 50 prala perilo v kopalnici, je nerodno padla in »e hudo poškodovala. Dobila je namreč pretres možgan in se močno udarila v tilnik. Z rešilnim avtom so nesrečno žensko odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na črugi kirurški oddelek. Neroden padec starke Tudi 77-letna Amelia Tom-masi, vdova Saksida, iz Ulice Battisti 20 je včeraj nerodno padla in si zlomila levo nogo. Na Opčine je šla pred dnevi na letovišče; včeraj opoldne je hotela na vrt pred hišo. pa je nerodno padla na stopnicah. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. ZELO RAZGIBANA IN NAPETA ARETACIJA NA DEVINSKEM BLOKU Policija prijela cigana Hudoroviča ki je ubil karabinjerskega podčastnika Cigan, ki ga je po obvestilih iz Bergama tukajšnja policija že pričakovala, je hotel priti nemoteno čez blok pri Devinu z «Buickom», kar pa se mu ni posrečilo Včeraj opoldne je bilo na nekdanjem obmejnem bloku št. 1 pri Stivanu precej živahno in napeto ozračje, ko so aretirali 28-letnega cigana Ambrogia Carrija iz rodbine Hudorovičev. Čeprav je zelo prebrisan, kakor vsi cigani, je kmalu padel v roke pravice. Rojen nekje v Južni Italiji, je Carri s svojo skupino bival več časa v Trstu, kjer je imel svoje »stalno« bivališče v Ul. Pagliericcj 27. Ciganska kri pa ga je vedno gnala iz kraja v kraj. Fant pa se ni klatil po svetu kot njegovi predniki e ciganskimi vozovi in konjsko vprego; moderniziral se je in se vozil z udobnim avtomobilom. Zadnje čase se je klatil o-krog Bergama. V sredo dopoldne .kakor poročajo, je tam ukradel skupno s svojo «družico» 150 000 lir iz spalnice nekega Bottanija. Ciganka je v pogovoru zadrževala gospodarja, cigan pa je spretno odnesel denar iz spalnice, nakar sta oba naglo odšla. Okradeni je kmalu zapazil tatvino in s svojimi sinovi tekel za njima. Toda cigana sta naglo skočila v avto in izginila. Zašla sta na stransko pot in ker nista mogla nadaljevati z avtom, sta naglo zbežala v hribe Proti večeru sta se vrnila v dolino, kjer so Ju domačini spoznali, ko sta hotela preplavati reko Serio. in u tem obvestili poveljstvo karabinjerjev. Povelj- nik karabinjerske postaje brigadir Bressan je naglo odšel skupno z nekim karabinjerjem proti navedenemu kraju. Ko je zagledal cigana in ciganko, ju je hotel aretirati, toda cigan je naglo potegni! iz žepov dve pištoli in streljal. S tremi streli je ubil Bre« sana; karabinjer, ki je bil malo bolj zadaj, je začel streljati proti ciganom, a ni začel. Ko mu je zmanjkalo mu-nicije. je zgrabil ciganko in pozval cigana, naj se preda. Cigan pa je kar naprej streljal in ranil ciganko v desno nogo. Nato pa je naglo zbežal s karabinjerjevim motorjem. Motorja pa ni bil dovolj vešč in ga je po nekaj sto metrih pustil in spet zbežal v hribe. Brigadirja Bres-sana so kmalu nato odpeljali v bolnišnico, kjer je takoj po sprejemu umrl. Ciganka, ki so jo prav tako sprejeli v bolnišnico, jia je nato pri zasliševanju povedala, kje stanuje njen ljubček. Trdila pa je. da ga pozna le nekaj dni.. Ubežnika je iskala policija v bližini Bergama, istočasno pa so obvestili o zadevi tudi tržaško kvesturo. Ze predvčerajšnjim so organi javne Varnosti v Trstu zvedeli, ca se Carri namerava vrniti v Trst. Policija je bila telo obveščena, s kakšnim avtom se bo vrnil. Ne bodi len je tržaški kvestur takoj mobiliziral a-gente javne varnosti, karabinjerje in financarje ter po- ostril nadzorstvo ob bivši meji. In ciganček je padel v mrežo. Nekaj po 12. uri so finnn-carji na bloku št. 1, kjer o-bičajno pregledujejo le avtomobile, če vozijo cigarete iz Trsta v Italijo, zagledali avto Buick z evidenčno tablico TS 9376, ki je prihajal iz Tržiča. Vse naokrog in v stavbi sami je bilo dobro zastraženo. Financerji pa so ustavili avto, kot da bi ne bilo nič posebnega, in so pozvali »šoferja« v stavbo Sele tedaj se je cigan zavedel, da je padel v rtrežo. sicer bi verjetno že prej utreljal in naglo pognal avto- A ni se takoj po-čal. Razbil je šipe okna in hotel zbežati. Okrog sebe pa je zagledal same naperjene pištole. Moral je dvigniti roke in začela se je preiskava-Fant pa je spreten in bistrih oči. Naglo je izruval iz zida 15 cm dolg žebelj in se je z njim vrgel na policijskega podčastnika. A kaj bi sam z žebljem proti pištolam! Takoj so ga ukrotili in ukleni-11. Pri njem pa so dobili pištolo Mam er kalibra 7.65, 130 tisoč lir in rojstni list njegove družice Marije Held. Odpeljali so ga na komisariat v Devin in ga začeli zasliševati. Zanikal je. da bi on ubil brigadirja, priznal pa je, da je prijatelj omenjene ciganke in da jo je pustil že preč osmimi dnevi. Zdaj je v skrbnem varstvu karabinjerjev, ki ga bodo odpeljali v Bergamo. svobodilni svet opozoril Zavezniško vojaško upravo na koncentriranje tujih in oboroženih elementov iz Benetk in Padove, kot so tudi vedeli, da sta dva neznanca s streli iz revolverja ranila pet delavcev. Vse to dan pred projugo-slovansko manifestacijo, to je na dan, ko je prišlo do škedenjskega dogodka. Ce se torej postavimo v kožo Skedenjcev, ki so pri Sicilijancih videli vozni listek Benetke - Videm oziroma Videm-Trst, ko so videli, da je eden od Sicilijancev oborožen z revolverjem. ko je pred tem neki fantič kričal po vasi, da so prišli fasisti, potem je kaj lahko razumljivo, da so nesrečne Sicilijance smatrali dejansko za fasiste ali vsaj itnpor-tirance, ki so sodelovali na manifestaciji za priključitev Trsta k Italiji. Odv. Skrk je nato omenil žaljive besede, ki jih je izustil odv. zasebne stranke Coen na račun Skedenjcev ter dejal, da to niso bojazljivci, kot jih je naslikal Coen, temveč ljudje, ki so le štiri mesece po tem dogodku dokazali svojo zavednost in borbenost. Pri tem je omenil borbo med Ske-denci in policijo, ko sta pod svinčenkami policijskih pušk padli dve žrtvi v obrambo zastave, ki je visela na škedeni-skem zvoniku. Toda manifestacije in demonstracije, pretepi in diskusije niso bile samo v centru mesta, kot je to skušala dokazati zasebna stranka, kajti iz pričevanj bolničarjev Rdečega križa jasno sledi, da je bilo tistega dne v vseh delih mesta, v okolici in predmestjih več ranjenih, pri Sv. Soboti pa celo eden mrtev. Takšno je bilo torej ozračje, v katerem je prišlo do Aleccijeve usmrtitve. Ce upoštevamo vse te okoliščine, nam bo razumljivo, da so obtoženci v dobri veri mislili, da gre za fašiste, kar potrjuje tudi policijski funkcionar, ki je v tej zvezi vodil prvo preiskavo, ko pravi, da so mu na vprašanje odgovorili, «da je mrtvec neki fašist«. Da je vladalo prepričanje, da gre za fašiste, potrjuje v svoji izjavi tudi Fonda, ko pravi »Gremo v vas in pokličemo policijo«. in to so končno potrdile tudi številne priče, ko so izpovedale, da je množica na Sicilijance kričala: iiFašisti! Fašisti!« Jasno je torej, da gre za politično dejanje, ki je tesno povezano z borbo za pripadnost Svobodnega tržaškega o-zemMa Italiji oziroma Jugoslaviji. Odv. Skrk je nato z.a svojega varovanca zahteval, da ga sodišče oprosti, in sicer zaradi tega, ker ni zakrivil kaznivega dejanja, če pa te zahteve sodišče ne bi sprejelo, naj aplicira odlok 190 generalnega vladnega komisarja. Danes bodo govorili še odv. ostalih skedenskih antifašistov. Preds.: Rossi, tož..: Pascoli. obramba: odv. Tončič., Kukanja. Ferluga. Skrk, Kezich. Morgera in Bologna, odv. zasebne stranke Nardi in Coen. zapisn.: Magliacca. ( ObEDAtlSČA ) Drevi ob 21. uri zadnja predstava Leharjeve operete »Carjevič«. V glavnih vlogah nastopita Marta Eggerth in Jan Kiepura. Jutri zadnja predstava operete »Rožnato mesto«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in blagajni Centrale v galeriji Protti. Se vedno nerešen spor z osebjem ACEGAT Včeraj dopoldne se je sestala upravna komisija ACEGAT in proučila položaj, ki je nastal po sporu z osebjem. Ob 14. uri pa je predsednik komisije sklical sestanek s predstavniki tovarniških odborov ter jim sporočil, da je upravna komisija pripravljena sprejeti prvo zahtevo uslužbencev, to je takojšnja pogajanja glede doklade za men/.o, toda pod pogojem, da uslužbenci pristanejo, da se ponovno pričnejo pogajanja glede sklenitve normativne pogodbe šele potem, ko bo občinski svet razpravljal o načrtu za uravnoveše-nje bilance ACEGAT. Predstavniki sindikatov pa so izjavili, da niso pripravljeni sprejeti tega pogoja. Zato ni ostulo drugega, kot da prepustijo zopet vso stvar v posredovanje županu. Sestanek z županom bi moral biti sinoči ob 18. uri, toda župan je bil zaposlen pri proslavah Nazaria Saura. Zato bo sestanek danes ob 10. uri. Od njega bo odvisno, ali se bo spor poravnal, ali pa bodo sindikati napovedali novo stavkovno gibanje osebja ACEGAT. Vesti o suspenziji 500 delavcev SELAD PROSVETNO DRUŠTVO 1,I)!\I.IER-K/\TII\IAR4 vljudno vabi na prireditev, ki bo v nedeljo 12. tega mesec? ob 20. uri na krasnem dvdrišču pri »Zupanovih«. Uprizorilo bo iz češčine prevedeno veseloigro v treh dejanjih STARI GREHI Spisal Josip Stoiba, prevedel Fran Govekar -Režira in vodi požrtvovalni član SNG Stane Raztresen - Pridite, ne bo vam žal - Zabavali se boste in nasmejali! Odbor Op. Lonjerski avtobus vozi iz Lonjerja v mesto vsake četrt ure do 23.30 Excelsior. 16.00: »Rumena vriji1 ra iz Texasa». J. Erieson. Blanchard. Fenice. 16.00: «V senci KiDman-d/ara«. , Astra Rojan. 16.00: »Slavni Polr vie«, G. Cooper, A. Leeds Capilol. 16.30; »Ni greh«, p. rie. R. Calhoun. CristaHo. 16.00: «Lepotice na panju«. E. VVilliams. R. SKB-ton. * a . Grattacielo. 16.30: «Med dvefj* ženskama«, G. De Haven. «r Maxwell. . Alsbarda. 16.00: «Altair». " Lualdi. F. Interlenghi. . AUston. 16.00: »MonteciH««" maščevanje«, J. Marais. Amanda. , Aurora. 16.00: »Pustolovščine D”.; Juana«. E. Fjynn. V. LindfoP,. Garibaldi. 16.30: »Brezbožci«, F Scott, A. Landsbury. ., Ideale. 16.30: »Simba«, D. de. V. Mac Kenna. ' vri-- Impero. 16.30: »Življenje se ča», M. Auclair, S. Simon. Itaiia. 16.30: «Laesijev požU"'’’ E. Tavlor, T Drake. , S. Marčo. 17.00: »Igralnica«. n' Hudson, J. Adams. „ Moderno. 16.00: «Vse se ,1e čalo ob šestih«. J. Palance, Winters. ...1 Srvona, 16.00: »Zenski in fjjj krven konj«. J. Crain. J. « ver. .j, Viaie. 16.00: »Nova luna«, V. “ Mladinci prosvetnega društva 'SLAVKO ŠKAMPERLE' priredijo danes 11. t. m. ob 20.30 do 1. ure po polnoči ples v foyerju na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta št. 7. Igral bo izbran orkester ter bo preskrbljeno za bife in pijačo Prijatelji mladine vljudno vabljeni! KONCERT V nedeljo 12, avgusta ob 17. uri priredi pevski zbor »PRIMOREC« iz Trebč samostojni koncert v Ljudskem domu «Padlih za svobodo« v Križu. Zbor bo vodil prof. Kju-der. Na sporedu bodo narodne in umetne pesmi. Vabljeni vsi domačini in prebivalci okoliških' vaši OD VČERAJ DO DANES rojstva, smrti in poroke Dne 10. avgusta se ie rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo ie 5 oseb. poroka je bila ena. POROČILA STA SE: profesor Luigi Manzoni in dijakinja Giu-llana Lutz. UMRLI SO: 67-letni Marcello Parenzan. 63-leini Angelo Ferro, 69-1 etn i Giulio Caffuzzi, 80-letna Luigia Zaratin vd. Cerni. si. A. Togliani. , Beivedere. 16.30: «Ljudska P* vica« Marconi. 16.30; »Zgodilo se l^J kaznilnici«. A. Fabrizi. A. - .. Massimo. 16.30: «Puščica v P' hu». S. Ha.vden. C. Gray. Novo cine. 16.00: «Veliki PJ cho«, G. Tierney, R. CalM? Odeon. 16.00: »Parižarvka v « mu«. A. Sordi. A. M. FerrerJ/ Radio. 16.00: «Bambusova Venezia. 15.30: «Tarzanov VVeiss/mueller. M. 0’SuJliva Skedenj. 17.00: «Jetniki neba*' POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.00: Morij ((Montecristč^ krvi«, M. Zettering. T. Ariston. 20.15: maščevanje«. J. Marais. i Amanda. n Armonia. 19.30: »Velika noč K sanove«, B. Hope. J. Fonta«1 Garibaldi. 20.15: »Brezbožci«. Scott. A. Land&bur.v. i Marconi. 20.30: »Zgodilo se )f, kaznilnici«. A. Fabrizi. A. S<« . Paradiso. 20.00: «Otok uživadJ' L. Genn, D Ta.ylor. -j, Parco delle rose, 20.15: »ROl fo Valentino«, E. Parker. Dexter. ,,, Ponziana. 20.15: »Veliki val“ L. Rainer. F. Gravet. j Rojan. 20.00: »Major Brady»-Chandler. M. 0’Hara. Skedenj. 20.30: «Jetniki neW«f, Stadio. 20.30: »Bill VVest. brat1 dijancev«, J. Chandler. Valmaura. 20.00: »Canaris«. TIS Sl POM TAJA A SOBOTA, 11. avgusta 19®®. 11.30 Lahka glasba; 12.00 Fli davanje: 12.10 Za vsakogar kaj; 12.45 V svetu kulture: it Jugoslovanski motivi; 13.30 stra glasba: 14.00 Straussovi i vi A ki; 14.45 Ritmični orkestri: 15» Promenadni koncert: 15.30 M' loidije iz 'revij; 16.00 Sob^Jv novela; 16.15 Domači odwL r*! 16,40 Kavarniški koncert C Im ’* Pnrlo DuroKlnt.! in. 1 sira Carla Pacchiorija: B_rahms: Nove ljubavne P*Žjl 17.19 Orkester Roger RogeLJL Izvlečki iz Donizettijeve LJubavni napoj; 18.43 ritmične zasedbe: 19.15 s poslušalkami; 19.30 Pestra* ■■ LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITN1C (od 29.7. do 11.1.) Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. Revoltella 42: Godina. Trg S. Giacomo 1; Manzoni. Ul. Settefontane 14; Rovis. Trg Goldoni 8; Rossetti. Ul. Schiapparelli 58; Tamaro e Ne-ri. Ul. Dante 7: Vielmetti. Trg Borsa 12. Te din so se razširile vesti. da namerava SELAD suspendirati 500 delavcev, in n-cer na podlagi spremenjenega pravilnika o SELAD, ki upošteva tudi možnost, da se odpustijo delavci SELAD z dela, še preden opravijo skupno 1250 ur dela, to je okrog 8 mesecev. ye zmanjka denarnih sredstev ali če se dela na določenem gradbišču prej končajo. Gre vsekakor za zelo resno vest, in če je točna, bo hudo prizadela 500 družin pa tudi splošno gospodarstvo, saj se zlasti v trgovini precej pozna, če ostane 500 ljudi brez zaslužka. NOČNA SLUŽBA LEKARN V AVGUSTU Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi. Ul, Cavana 11: Al Galono, Ul S. Cillno 36 (Sv. Ivan): Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini. Trg Liberti 6: Ha-rabaglia v Barkovliah in Nicoli v Skedniu. Obvestilo vinogradnikom Clen 4 ukgza št. 105 bivše ZVU, ki je še vedno v veljavi, predpisuje, da morajo pridelovalci (posestniki, najemniki ali spolovinarji) grozdja, ki ga upi rahljajo za izdelovanje vina izročiti trošarinskemu u-rudu svoje občine tri dni po trgatvi pisano izjavo na posebnem vzorcu, v kateri morij« navesti 1 Ime in priimek lastnika, najemnika ali spolovinarja, ki obdeluje vinograd. 2 Kakovost in količino pridelanega grozdja in kraj vskladiščenja. 3. Zaloge vina iz prejšnjih let ki je ostalo v kleteh na dan prijave. 4. UporaDO vina iz pridelanega grozdja, pri čemer je tre. ba navesti, ali bo služilo za domačo uporabo ali za prodajo, pri čemer je treba nave-vesti zadevne količine. Obrazci za prijave se lahko prevzemajo ter prijave oddajajo v osrednjem trošarinskem uirdu v Ul. Teatro 4, v drugih trošarinskih uradih ter v občinskih izpostavah v posameznih kraji'. . Frijave morajo oddati tudi tisti, ki so oproščeni trošarine. Kršilci bodo kaznovani po zakonu. Mii' ba; 20.00 Šport: 20.05 Vfi glasba: 20.30 Moški zbor Vodopivec: 20.50 Stavki iz fenbachove opere Ho-ffm* ij); pripovedke; 21.00 Teden v I|aa 21.15 Anton Foerster: GorfOJjl slavček, opera v 3 dejanjih; * Chopinova fantazija. T' It M 4' I. 17.45 Z Memom Benas!'L;f 18.30 Melodije iz filmov; ,L-i Tržaške ribarnice: 19.25 P' glasba: 21.00 Koncert lahke JL, be: 22.00 Četrto nadaij. Kf )f nalne zgodbe #Katar!na Vel1' K O ■’ 10 It Poročila v slovenščini: 13.30 in 19.00 ,.|» Poročila v italijanščini! 12.30. 17.45 m 23.00 , 1 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Sporni Ljubljane: 6.10 Jutranja S|aT 7.00-8.00 in 11.00-12.00 Sporni Ljubljane: 13.40 Z.dai pa Crji v ritmu; 14.20 Zabavna 8K 14.30-17.00 Spored iz Ljub*rfr 17.00 Ritmi in popevke: robna taktirka; 18.00-19.00 ni red iz Ljubljane; 19.15 M?' ^ za razvedrilo; 19.30-22.15 S-Ltf iz Ljubljane; 22.15 Iz noc zabavišča. m 1,1« \ I. X I J A 1.05 Malo od včerai 'n.i danes; 12.00 Pred 11 od 1 jz#- fonom so St i r ie fantje in .Lvž, ; 12.40 Igra Mart»y ka godba, ia.tu d ....■ , pihalni ansambel; 13.15 ^a^|if glasba: 13.35 Naši operni Juj pred mikrofonom; 14.30 l-t\i ski športni pregled; 14.40 J5|t' ste — poslušajte!: 15.35 FjLč bert: Impromptu št. 3 v 'Lij/ G. Faure: Tema z vari*) |ji< v cis-molu: 16.00 Utrinki 11 f/ rature - Podoba Michaela f tenbrunnerja; 16 20 Kon željah; 17.15 Zabavna in glasba; 18.15 Pojeta Ljubili/ komorni xbo«r In zbor «Tinc ?.anc»; 20.00 Veseli vettr. nir.T.Tizi.i.v 18.00 Film »Sovražnik«: 'f Vesti; 21.15 Variete: «®'n;oie tri«; 22,15 Jules Renard: ie ločitve«; 23.00 Vesti. j ZAHVALA J Vsem, ki so na ka.«r;v način počastili spomin predrage žene in mame MARIJE CIBIC zahvalju,e^f se najtopleje Posebno zahvalo izrek«01^ mači godbi in pevskemu Družina Prosek, 11. avgusta /hiuioht lu dnevnih I ZAHVALA M $0 Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki so spremili n predrago ženo, mamo in nono MARIJO ČUK roj. KRALJ k zadnjemu počitku. Posebna zahvala č. g. zup° jlid' pevcem, vsem darovalcem cvetja in ostalir ■r»‘ Žalujoči mož Peler, hč*. Mi‘* Lavra z možem in z možem, odsotna, stalo sorodstvo. Trebče - Melbourne, II. avgusta 195(1 primorski dnevnik SOVJETSKO-JflPOHSKl RAZGOVORI ZA SKLEMITEV MIROVNE POGODBE VPRAŠANJE KURILSKIH OTOKOV sporna točka med SZ in Japonsko & M ?6- V00 Se mudi V os*vi japonska vladna dele-M--ki voc*i razgovore za mirovne pogodbe vključitev 1 vladnimi predstavniki Sovjetske zveze. Sovjetska zve-ZJi 10 ^aP°,n*‘'ka sta namreč s enili, da bosta s ponovno vzpostavitvijo medsebojnih s ikov odstrani še nerešena vPiašanjat ki obstajajo med °oema državama, ki sta si v oji vojni stali nasproti. os*ei sta se japonska vlad-na delegacija, ki ji načeluje Sam zun»nji minister Sigemi-?U’ in sovjetska, kateri je na oe u $epilov, sestali že štiri-rat» toda do sklenitve mirov-be pogodbe med obema drža-še ni prišlo zaradi teri-orialnih zahtev obeh držav. * vseh sestankih je Sigem-cu Dostavil Sovjetski zvezi tokhVe P° dveh Kurilskih 0-I Kunaširu in Iturupu. _ a vsakokrat je prejel od-rj ,or' da je bilo to terito-no vprašanje med obema I zdavnaj rešeno o* a 8 daponc' nimajo pravi-0 otokov, ki predstavno že sestavni del sovjet-*a ozemlja. , Sigemicu sku je po drugem v Upbem sestanku ti. t. m. pri-iih23 *OPno obrazložitev svo-, zabtev in navedel 9 točk, aterimi je hotel dokazati. v- lrna Japonska popolno pra-^ 0 nad Kurdskima otoko-a- Med drugimi točkami ie sk]Vede* deklarativen značaj , ,epov krimske konference, eni je Potsdamsko deklara-jo, v kateri po njegovem da enjU' n* nikjer povedano, ta J6 treba Jajonski odvzeti l0../a otoka. V svoji obraz-' v| ie upoiabil tudi nekaj 'Plomatskih izrazov na rabo 87- a obnaša i , 31 to- da sp Voini j kakor zmagovalec v ciin ’ , pa japonska delega-]a kolikor vprašanje oliko bolj proučuje Kurilskih otokov, čanja h prihaia do Prepri-šč„ ' ie sovjetsko stali- nepravilno. Set.,Vjetskt zunanji minister ločn °V vljudno, toda od- Stgem °dfiOVOri!- da ao vse ljene °Ve trditve neuteme-ne m da Sovjetska zveza g tem°rS ** naprei Popuščati. da je odstopila Japon- Stovkovni val vv Veliki Britaniji ti j britanskem ministrstvu vala? 0 so *e danes nadalje-ialci Pogaiania med deloda-delavln zast°Pn’ki sindikata strjjeCev avtomobilske indu-začer s° Pred tremi tedni niM ' 1stavkati. v krogih mi-bodo 'i* za del° upajo, da "opnin°Se?U kompromis. Z»-°d d i s,ndikata zShtevajo 6000 P ,odaialcev odškodnino za »Ustil; * *Vcev’ ki so jih od- *’sh M'Z *°varn družbe »Bri-°t°r Corporation«. Za- radi lav. teg a Je okrog 25.000 de- ril0Ce' skleiiilo, da bo razši- dUstrii!ok° tudi na dru6e in' ci ,.č. Panoge. Delodajal- pr.a , Pvajo, da se delavci koncem delo. pogajanj vrnejo ski otoka Habomaju in Siko-tan, bi morala japonska delegacija razumeti, da je to teritorialno vprašanje že rešeno z mednarodnimi sporazumi, pod katerimi je marsikje tudi podpis Japonske. Vsako nadaljnje vztrajanje na teritorialnih zahtevah po Sepilovem mnenju lahko samo po nepotrebnem otežkoča medsebojne razgovore, v interesu obeh držav pa je čimprejšnja normalizacija medsebojnih odnosov. Toda tudi na četrtem sestanku sovjetske in japonske vladne delegacije, ki je bil 8. t. m., je vodja japonske delegacije Sigemicu ponovno sprožil zahtevo Japonske, čeprav mu je bilo že dobro znano odklonilno stališče sovjetske delegacije. Sovjetski minister Sepilov je Sigemicu-ju odgovoril, da ga je vlada pooblastila za izjavo, da ZSSR odkritosrčno želi urediti stike z Japonsko in je kot primer dobre volje sodelovanja sovjetske vlade poudaril, da so med londonskimi razgovori iz osnutka mirovne pogodbe črtali člene, v katerih prepovedujejo Japonski, da bi se vključevala v vojaške zveze, in da je po SZ po popolni normalizaciji stikov, do katerih naj bi prišlo po sedanjih skupnih razgovorih, pripravljena prepustiti Japonski otoka Habomaj in Sikotan. Se enkrat je sovjetska delegacija poudarila, da smatrajo nekateri japonski krogi teritorialno vprašanje za odprto in da predlagajo celo, naj bi pritisnili na SZ, da bi dosegli novo popuščanje, Toda stališče ZSSR glede teritorialnega vprašanja je bilo že od vsega začetka jasnb in dokončno ni da bi bil sedaj čas. da bi se obe delegaciji sporazumeli o nadaljevanju dela. Sovjetska zveza, je rekel zunanji minister Sepilov. želi živeti v miru in v prijateljstvu z Japonsko ter popolnoma normalizirati svoje odnose. Poudaril je tudi. da za u-reditev stikov med obema deželama ni nobenih nepremost-j ljivih ovir. če pa japonska delegacija misli, da pogoji za popolno organizacijo še niso dozoreli, potem bi se k temu vprašanju lahko povrnili kasneje. Sovjetski predstavnik' pa so še izjavili, da ne bi bilo za nobeno stran koristno, če bi se ponovila »londonska varianta dolgotrajnih pogajanj«. Tako tudi v sredo ni prišlo do nobenih dokončnih sklepov. Predstavniki obeh vlad so se sporazumeli le. da se bodo ponovno sestali v petek, še pred tem pa bi se morala sestati komisija, ki bo proučila redakcijo nekaterih členov osnutka mirovne pogodbe, med drugim členov, ki se nanašajo na sporazum o ribolovu, na sprejem Japonske v OZN, na trgovino in drugo. Po vsem tem vlada v Moskvi mnenje, da se Mamoru Sigemicu ne želi vrniti v Tokio praznih rok in skuša pridobiti za Japonsko še en otok. Toda japonsko stališče, da teritorialno vprašanje še ni rešeno in da se je treba o njem razgovarjati. vprav v Moskvi, pred normalizacijo odnosov, pred podpisom mirovne pogodbe in vzpostavitvijo diplomatskih odnosov, pomeni le izmikanje pred zelo jasnim in odločnim sovjetskim stališčem. Sovjeti, kot že povedano, trdijo, da je teritorialno vprašanje že rešena stvar. Ce Japonci želijo razgovore, naj puste iluzije na strani m vzamejo to, kar se jim nudi. Po mnenju opazovalcev vsa druga vprašanja, tudi vprašanje vojnih ujetnikov, gospodarskih in trgovskih problemov, so zelo lahko rešljiva nasproti teritorialnemu vprašanju, pri katerem ima vsaka stranka svoje posebna stališče. Po vesteh iz Moskve sta se v četrtek ponovno sestala japonski zunanji minister Sigemicu in sovjetski zunanji minister Sepilov na privaten razgovor, da se dogovorita o nadaljevanju pogajanj. Predstavnik japonske delegacije je po razgovoru izjavil, da se bo Sigemicu v najkrajšem času sestal tudi z Bulganinom in Hruščevom, katerima bo obrazložil japonsko stališče. ^ * I -A. - V '. • V.S-.s' 1 tv ; 'i Področje Kurilskih otokov, kjer je bistvo sporne točke med ZSSR in Japonsko Fesfival mladih kinematografij Ustanova Za velesejem 1 En-te Fiera del Levante) in pokrajinska turistična ustanova iz Barija sta z letošnjim letom začeli organizirati letno prireditev, ki nosi naslov uFe-sliral mladih kinematografij». Namen teh prireditev je vsako teto prikazati pet filmov. ki so jih napravili v tistih deželah, kier se je filmska industrija in umetnost pojavila šel? po zadnji vojni. Na teh prireditvah ne ho do prikazovali filmov zaradi tega, da hi jih med seboj primerjali, in nima zato prireditev nikuke-ga tekmovalnega značaja, par pa samo namen prikazati filmsko ustvarjalnost posamezne dežele, ki je V tej limet nosti še mlada. Na prvi taki prireditvi, ki ho letos od 15 do 11). septembra, bodo prikazani jugoslovanski filmi. Kot vemo, je jugoslovanska filmska nstvar-jalnost Še zelo mlada, saj se je začela razvijati šele po voinit toda ze v teh kratkih letih je doživela lepe uspehe in priznan ja tudi na številnih tovrstnih mednarodnih prireditvah. Vsekakor je pobuda ustanove za velesejem, in pokrajinske turistične ustanove iz Barija hvaie vredna, obenem pa tudi edinstvena. Poziv španskih komunistov k nacionalnemu pomirjenju Deklaracija CK KP Španije v Parizu vabi vse španske stranke v izgnanstvu k sodelovanju za mirno demokratizacijo svoje dežele Centralni komite komunistične partije Sp&nije, ki živi in deluje v izgnanstvu v Franciji. je 7. t. m. objavil poziv vsein španskim političnim organizacijam in strankam, ki delujejo v Španiji ali v tujini za enotnost in sodelovanje, da bi se «s pomočjo nacionalnega pomii jen j a in brez uporabe nasilja izvršila demokratizacija Španije. Poziv je centralni komite Španije poslal vsem političnim frakcijam, ki žive v izgnanstvu, «od levice do desnice« in se nanaša na predstavnike katolikov, monarhistov, demokristjanov, liberalcev, socialistov, nadalje na baskijske. katalonske in galicijske nacionaliste in sindikaliste ter tudi na aktiviste teh strank in p.litičnih skupin, ki delujejo v Španiji, z namenom, da bi se doseglo »nacionalno pomirjenje«. V dolgi deklaraciji centralnega komiteja KP Španije, ki je bila sprejeta na zasedanju letos junija, in ki je bila šele sedaj objavljena, se poudarja, da je komunistična ANGLEŽI SI DANES SVOJO ZNAČILNO FLEGMO KUPUJEJO KAR V LEKARNAH Tablete, ki nudijo razpoloženje kakršnegapač človek potrebuje 30 odstotkov Angležev, ki se zateče po pomoč k zdravniku, toži, da z njihovimi živci nekaj ni v redu - Skoraj 50 odstotkov britanskih umobolnic je bilo zgrajenih pred letom 1870 Britanski človek je znan kot skrajno flegmatičen, ki ga ne spraviš tako hitro iz ravnotežja. Baje se je tega navzel že v viktorijanski dobi, ko je bila ljudstvu vsiljena stroga vzgojna disciplina in dolge ter naporne vaje v vzgoji močne volje. Zadnji primer s sueškim sporom pa je izrazito pokazal, da britanski človek ni več tako miren, flegmatičen in uravnovešen. To je bil sicer le eden vidnejših znakov, ki pa je potrdil splošno mnenje, da je nova, moderna doba precej razrva-la tudi. britanske železne Sivce. In zanimivo, iz Velike Britanije prihajajo dokaj zanimive vesti o tem, da si Britanci in to predvsem poslovni ljudm. ki živijo izredno naporno življenje, polno vsakdanjih poslovnih in neposlovnih skrbi, lahko pomagajo k svoji prislov.čni flegmi na dokaj enostaven način, s tem pač, da si kupijo v lekarni ustrezno Vrsto zdravila, ki jim pomaga v Vsakem primeru. Kadarkoli boste prejeli v roke kak angleški časopis, boste lahko brali reklamo te a-li one tovarne farmacevtskih izdelkov, ki vam ponuja u-strezno sredstvo za poživlja-nje ali pomirjanje živcev, za «dvig morale« itd. V katerikoli britanski lekarni si lahko nabavite «čudovito» zdravilo v stekleničkah po 50 ali 100 tablet za to ali ono priložnost ali potrebo. Cim z vami nekaj ni v redu, čim vam živci začno nagajati ali čim računate, da niste duševno primerno razpoloženi za določeno nalogo, stopite k zdravniku — kar vas sicer nič ne stane, ker je zdravstvena služba v Angliji brezplačna in on vam bo takoj napisal recept za eno ali drugo vrsto ((čudovitih« tablet. Kot vemo, je danes ne-le na Angleškem, ampak' povsod v svetu življenje mnogo bolj naporno, ker se razvija z mnogo večjo naglico in o-pravlja vsakdo čez dan mnogo več opravkov, kot jih je nekoč. Posebno velja to za ljudi, k, žive v velikih mestih, kjer mu brzi življenje še mnogo bolj naglo kot na podeželju in kjer ter.ia mestni vrvež mnogo več živčnih naporov. In ko britanski človek že zjutraj pri čaju sluti, da ni primerno razpoložen za nalogo. ki ga čaka dopoldne, vzame tableto, ki mu bo dala »dovolj poguma«, ki bo »dvignila njegovo moralo« in s temi s tableto zaužitimi silami bo opravljal svojo službo, svo- P KAKO JE BELF.ŽILA ZASEDBO EGIPTA PO ANGLEŽIH oveljnik «barbar» Arabi paša j e spoštoval nevtralnost prekopa ko smo videli kako i je on edini, četudi ga bar-1 iz Ismailije 13. septembra, da •D $£ - V lliril KRKU »»Movip8***' ne preve* slavno htiv0 od Sueza, je zani-i 1|«2 jg kako so ga leta tal. mgnj slavno okupi- !k&2 » 'nos,i» od 2. septembra sketn h arno ° tem zgodovin' m»d A?lodku sledeče; «Bitka Ka, 'n Egipčani pri »Sodna U' Vendar n' bi)h tako bera) kak or je poročal ge- *>hi p olsele.v, ker prema-frniij ;®lp^an' so se ponoči k»non(.rii,0dpel-'ali 5 seboj tiste v boi,, katere so jim Angleži tal vzeli. Angleški admi-lu^ je' n'our rabi električno utel s *‘dl ,v vojni. Tako je ®g'PČRnp°ni|c>^0 e*eklrične luči be «8 Ponoči« so delali utrd- Poi'očii;|,P katerih je napeljana voda v Suez«. «13. septembra; V Aleksandriji so po vseh vogalih in n a mošejah nabili sultanovo prokiamacijo zoper Arabi pešo, ali domače ljudstvo jo ie takoj odtrgalo in raztrgalo 9. t. m. je Arabi paša zgrabil angleško vojsko pri Knsasinu in vnel sc je hud boi. ki je trajal vse dopoldni, potem »o se Egipčani začeli umikati; a popoldne so napad zopet ponovili«. «18. september; Angleži so v Egiptu Arshijevo vojsko popolnoma pobili in razkropili, (jeneral Wolšeley poroča je vzel Tel-El-Kebet popolnoma pobil Arabija ter razkropil njegovo vojsko. Arabi >e imel 20-000 mož redne vojske, med to 2.500 konjenice, 6.000 Beduinov in 70 kanodov. Wol-scley je imel 11000 mož pehote, 2.000 konjenice in 60 kanonov. Ob eni in pol ponoči ie Wolseley zapustil tabor v Kasasinu in se napotil proti sovražniku, Ko se je začelo daniti, se je vnel trd boj. Angleži so vzeli sovražmikov tabor in vse utrdbe. Sovražniki so bežali in orožje iz rok metali, ko jih je konjenica preganjala. Arabi je zbežal v Zagazili, Angleži so mu za petami in naglo prodirajo proti Kairu. Po sijajni zmagi so Angleži že 14. t. m. zasedli Kairo, kjer jim je tudi Arabi paša prišel v roke. Egiptovska vojna se je tedaj naglo končala«. «7. oktobra; v Egiptu se mir naglo povrača. — Angleški vojaki, pripeljani iz Indije v Egipt, so bili poslani zopet nazaj v Indijo, le 10.000 angleški vojakov je ostalo v Egiptu, da bodo vzdržali red. — 11. oktobra; Angleška sodnija ravna z Arabi pašo kakor z navadnim hudodelcem. Jedi se mu dajo kakor razbojnikom in celo tobaka ne sme piti. Skoraj brez dvoma bo na smrt obsojen«. «14. oktobra; Angleška vlada je na turškega sultana i vso silo pritiskala. naj se vda pogojem, katere je ona določila v egiptovskem vprašanju. Sultan se je dolgo vstavljal, a ker mu je angleški poslanik pretil, da zapusti Carigrad, se je slednjič vda!.« BREŽAN jo nalogo dna vzoren način«. Ko Britanca čaka dolga vožnja v javnem prometnem sredstvu z znanimi ali neznanimi ljudmi in mu je že vsakdanje delo izčrpalo »dnevni obrok« energije, vzame podobno tablete in spet je na konju. Ko pa zve — kot je bilo na primer v sueškem primeru — da njegove zadeve ne gredo najbolje in da ima živce zelo napete, vzame drugo tableto, ki mu živce pomiri. Ce ga prijatelj, kateremu ne more odreči, povabi na primer v gledališče in bi zarad. utrujenosti laje legel, spet zaužije določeno vrsto tablete ;n v gledališču »ponovno »briljira«. Ce pa je zaradi napornega dela zvečer živčno preveč razrvan, ker je bila seja zelo burna, ali ker se je z družbo skregal zaradi političnih ali drugih nesoglasij in ve, da ne bo mogel zaspati, pride ponovno na vrsto nova vrsta tablete, ki mu o-mogoči mirno SDanje. Ce bi hoteli verjeti reklami posameznih farmacevtskih zavodov, bi si lahko kar po naročilu privoščili mirno spanie ali ustrezne razburljive sa nje. Pač po želji. Vse, kar smo do tu navedli, sklepamo tako iz reklame v britanskih časopisih, kakor tudi iz dejanskega stanja, iz vsakodnevne prakse velikega odstotka britanskega in predvsem londonskega prebivalstva. Z določenimi kemičnimi sestavki je farmacevtska zna nost omogočila modernemu človeštvu, da svoje razpoloženje ureja tako, kot to »družba od njega zahteva«. Da pa britanski človek zelo rad uporablja ta sredstva, dokazuje dejstvo, da so britanski farmacevtski zavodi, ki izdelujejo te preparate, preobremenjeni z delom. Nihče od Britancev Pa ne veruje, da mu bodo ta pomožna sredstva tako pomagala, da bo ozdravel. Nasprotno, vsakdo izmed njih ve, da s tem samo duši v sebi določene pomanjkljivosti svojega živčnega sistema, svoje nervoze, ki bodo nekega dne privrele na dan z mnogo večjo silo in to tedaj, ko bo prenehal jemati ta poživljajoča sredstva, ali pa ko se bo organizem nanje privadil. Sicer beremo v reklami, da se organizem na ta sredstva ne more privaditi in da so zato stalno učinkovita, in isto zatrjujejo tudi posamezni strokovnjaki ter ljudje, ki si s temi sredstvi Pomagajo. Kaj pa oblasti? Značilno za britanske oblasti je to, da se s tem vprašanjem ne ukvarjajo, ker jim to vsaj sedaj celo koristi. Dejstvo je namreč. " .*» <• * * A <«. V*- **"' s**yiwf i SP S' iv da .ie vendarle mnogo bolje za deželo, če je družba primerno razpoložena, dejavna, produktivna. Kako obsežen pa je ta pojav in kakšen družbeni pomen ima, nam bodo povedale sledeče številke: Anglež hodi zelo pogosto k zdravniku, ker je zdravstvena služba, kot smo že rekli, brezplačna. Toda 30 odstotkov i.iudi, ki se zateče k zdravniku, je takih, ki tožijo, da z njihovimi živci nekaj ni v redu. in kar 10 odstotkov teh zdravniki odpravijo kar z omenjenimi tabletami. Ker pa država ne .plača vseh zdravil. so si farmacevtski zavodi umislili lepo rešitev. Iste tablete, isto zdravilo, na primer prodajajo pod dvojnim imenom; pod enim imenom za «zasebne» kliente, pod drugim pa na zdravniške recepte, to se pravi na račun državne blagajne. Prej smo rekli, da se država ne ukvarja preveč s tem vprašanjem. 3'*. dejstvo si bomo poleg že prej omenjenega razloga pojasnili tudi s sledečo ugotovitvijo. Omenjena farmacevtska sredstva za po-življanje ali za pomirjevanje živcev omogočajo širokim plastem ljudi, da so duševno zdravi ali vsaj začasno normalni. kajti sicer bi bilo zelo verjetno mnogo več duševno neuravnovešenih ljudi. To nam na primer dokazujejo podatki iz drugih dežel, predvsem iz ZDA. Velika Britanija pa ima premalo bolnišnic za duševne bolezni. Vsega skupaj je teh ustanov na Angleškem komaj 111 in še te ne ustrezajo sodobnim zahtevam, kajti skoraj 50 odstotkov bolnišnic za duševno bolne je bilo zgrajenih pred letom 1870. ostala polovica je bila zgrajena pred letom 1900 in komaj 5 takih bolnišnic je bilo zgrajenih po letu 1914 V istem času pa so se duševne bolezni vendarle povečale, sat so pred prvo svetovno voino imeli na Angleškem na leto komaj 23.000 tovrstnih pacientov, dočim jih imajo danes v istih zavodih nad 72.000. Zato so tudi britanske javne oblasti prej omenjena farmacevtska sredstva zelo dobrodošla, pa čeprav se pogosto zgodi, da si posameznik privošči toliko teh tablet, da ga spravijo na oni svet. Vendar je teh primerov mnogo manj kot je bilo nekoč smrtnih primerov zaradi alkoholizma. Za konec še kratko zanimivost; V neki ljudski šoli na Angleškem so ob koncu letošnjega šolskega leta otroci podarili svoji učiteljici zelo okusno izdelano zlato škatlico. K njej so dodali še listek, naj gospodična učiteljica hrani v škatlici »tablete, ki ji bodo zagotovile veselo razpoloženje« Obdarovana učiteljica verjetno ni bila preveč »razpoložena« z ctroki, toda že dejstvo, da so ljudskošolski otroci poklonili učiteljici svoj dar z omenjeno motivacijo, pomeni, da je tudi med njimi že razširjen sloves novih farmacevtskih sredstev, ki nudijo angleškemu človeku u-metno flegmo, ki je bila značilnost angleškega človeka pretekle dobe. partija Španije »dokončno pripravljena pripomoči k.-nacionalnemu pomnjenju Spancev. da se preneha z razcepljenostjo, ki jo je izzvala državljanska vojna in ohranil Francov režim...« V Španiji, je zrasla nova generacija, ki ni živela v dobi državljanske vojne, Ta generacija ni prepojena z mržnjo in strastmi, ki so svojstvene za organizacije, ki so sodelovale v državljanski vojni. Na sebe bi prevzeli veliko odgovornost glede vse Španije in njene bodočnosti, če bi to novo generacijo obremenili s posledicami dogodkov, v katerih ona ni sodelovala« — se poudarja v deklaraciji. Deklaracija centralnega komiteja KP Španije poudarja, da je «sedanje mednarodno razpoloženje koeksistence in sodelovanja med državami o-lajšalo možnosti mirnih političnih sprememb v Španiji in zato poziva vse politične sil" «levice in desnice«, da skupno utrejo pot demokratizaciji dežele in to brez državljanske vojne in brez nasilnih prevratov«. Kar se tiče neposrednih nalog se v deklaraciji zahteva splošna politična amnestija, u-kimtev cenzure, demokratizacija sindikalnih organizacij, vzpostavitev univerzitetne svobode, kakor tudi ukinitev prepovedi za organiziranje in delovanje političnih strank v Španiji. Bolgarski premier o odnosih na Balkanu Odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo so se izboljšali, niso se pa dovolj izboljšali odnosi med Bolgarijo in Grčijo ter Turčijo Moskovska »Pravda« je T. t. m. objavila članek predsednika bolgarske vlade Antona m • ■_ i :-t* . Tudi golobi potrebujejo malo počitka Jugova, v katerem Jugov poudarja. da se je napetost, ki je obstajala na Balkanskem polotoku; danes zelo zmanjša. YS in da so ustvarjeni ustreztii pogoji, da se ob dobri volji in želji vseh okrepijo zveze in sodelovanje balkanskih narodov. «Z globokim zadovoljstvom in iskrenim veseljem ugotavljamo, da so odstranjeni umetno ustvarjeni sovražni odnosi med Jugoslavijo in deželami socialističnega tabora« je rečeno v Jugovovem članku. Clankar nadalje zatrjuje, da postaja prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo čedalje globlje in močnejše. Tl odnosi so izredno važi za odstranitev nezaupanja med balkanskimi deželami in piedstvljajo resen činitelj za krepitov miru na Balkanu. Predsednik bolgarske vlade nato navaja, da je bila med obema deželama podpisana cela vrsta sporazumov in konvencij, da se je trgovska izmenjava med obema deželama močno povečala in da je bolgarsko ljudstvo z veseljem sprejelo jugoslovansko parlamentarno delegacijo. Jugov piše; »Nikakega dvoma ni, da se bo prijateljstvo in sodelovanje obeh dežel čedalje močneje, razvijalo in krepilo na temelju vzajemnega zaupanja, spoštovanja n nevmešavanja v notranja zadeve posamezne dežele in da bodo odstranjene posledice nenormalnih odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo«. V članku ie nadalje rečeno, da je glavni pogoj za to dejstvo, da tako bolgarski narod kot jugoslovanski narodi gredo k istemu cilju in ta cilj je izgradnja socialistične družbe. Predsednik bolgarske vlade nadalje zatrjuje, da je prišlo to izboljšanja odnosov tudi meo Bolgarijo in Grčijo in da so zaradi dobre volje in požrtvovalnosti obeh strank tila rešena razna medsebojna vprašanja. ugov nadaljuje: »Bolgarska vlada bo storila vse kar je s njenih močeh za nadaljnje izboljšanje skuj>-nih odnosov med obema de-telama«. Jugov nadalje zatrjuje, da Bolgarija iskreno teži tudi k izboljšanju odnosov s Turčijo, vendar da je bilo v tem doslej le malo storjenega. On meni, da določeni turški >n grški krogi še nadalje govore in vztrajajo na tako imenovani »nevarnosti s Severa«, ki naj bi pretila njihovim deželam. Jugov piše, da je bolgarska vlada že večkrat prišla na dan s konkretnimi predlogi, da se z razgovoii rešijo določena nerešena vprašanju med Bolgarijo na eni in Turčijo in Grčijo na drugi strani Toda med Grčijo >n Bolgarijo še vedno niso izmenjani veleposlaniki, niti niso bili urejeni diplomatski odnosi, kakor tudi je ni bil vzpostavljen neposredni železniški, telegrafski in telefonski promet. Prav tako niso biji v zadostni meri vzpostav. ljent kulturni odnosi med Bolgarijo in omenjenima državama Za vzpostavitev teh in tudi drugih odnosov, za rešitev teh in drugih vprašanj — se zatrjuje v članku — ni nikakih dejanskih ovir in zato je treba, da se ta vprašanja regijo v skupnem interesu. zpravkiSki kotiček Aktivna in pasivna imunost Skozi Sueški prekop plujejo lati je normalno, kot pred podrzuv IJenjem Kriza vlade na Finskem? Finski minister za zunanje zadeve Ralf Toerngren je sporočil, da bo jutri ponudil svoj odstop predsedniku republb ke. Pričakujejo, da bo predsednik vlade, v kateri so večinoma zastopniki socialnih demokratov. rekonstruiral vla-. do, predvsem pa ministrstvo i za zunanje zadeve. Marsikdo se utegne vprašati, zakaj ne zboli vsak človek, ki je prišel v dotiko z nalezljivo boleznijo, zanjo. Vzroki so pač različni: bodisi da je posameznik toliko oprezen, da se skrbno čuva oku-žitve, ali pa ima njegovo telo taka svojstva, da se ga določena bolezen ne prime Ze .v starih časih su se ljudje zoper učinke Strupa taki) zavarovali, da so pričeli uživati strup v zelo majhnih količinah, ki so jih polagoma stopnjevali. Tako se je telo navadilo strupa in dotični je na-] posled lahko zau/.il smrtno ' dozo strupa, ne da bi mu strup le količkaj škodoval. Telo mu je tako postalo za strup popolnoma neobčutljivo. Posebno si lahko predstavljamo imunost zoper delovanje različnih bolezenskih bakterij. Telo ne reagira na škodljive vplive bakterij, v določenih razmerah se bakterije v telesu sploh ne mu-rejo razvijali in poginejo. To svojstvo imenujemo imuniteto. Imunost je prirojena ali pa pridobljena. O pridobljeni imunosti govorimo tedaj, če je bolnik določeno bolezen že prebolel (aktivna imunost) a-li pa je bil proti njej cepljen (pasivna imunost oziroma i-muniziranost). Ičnano je, da so nekatere človeške pasme za določene bolezni popolnoma neobčutljive, Zamorci so na primer za malarijo in rumeno mrzlico sko-ro popolnoma neobčutljivi, za Indijca je kolera nenevarna bolezen, medlem ko je za Evropejca smrtonosno obolenje. Dognano je, da postanejo nekatere nalezljive bolezni, ki se dolgo čosa pojavljajo v i-slem kraju, sčasoma za prebivalce dotičnih krajev nenevarne. Tako so bile ošpice, ko so prišle v Evropo, zelo nevarna bolezen, za katero so ljudje masovno umirali, danes se pa ljudje za ošpice tako rekoč niti ne zmenijo. Isto je bilo s sifilisom. Ko je prišla ta bolezen v Evropo, je razsajala v najstrašnejših oblikah, danes je pa ta značaj izgubila. Isti pojavi so $e pokazali v nočcjšeiu času rta otokih jSamoa. kjer so bile o-špice nekoč neznana bolezen. Ko so jih tja zangsli eygop-ski priseljenci, so razsajale in kosile huje od kolere, iz tega je razvidno, da se pri;)>o-sameznem človeku ali tudi pri celih narodih razvije i-munost. Ločiti pa moramo pridobljeno imunost od prirojene. Ce nekdo zboli za kozami, ošpicami, jkrlatinko, tifusom, je po prestani bolezni imun zoper te bolezni. To pridobljeno i-munost imenujemo »naravno aktivno«, to je. dotična oseba je takorekoč aktivno sodelovala. ker je bila bolna, da je postala imuna. Imunost, tudi aktivno, pa lahko povzročimo umetno. Prvo tako umetno povzročeno aktivno imuniteto je izumil angleški zdravnik Jenner leta 1798 zoper koze. Opazil je, da ljudje, ki so preboleli kravje koze, ne zbo-le več za pravimi kozami. Cepil je to rej ljudi s kravjimi kozami ter jih tako obvaroval vsake okužitve s kozami. Francoz Pasteur je izumil po* stapek. kako se obvaruje živina vraničnega prisada. £ zmesjo bakterij, katerim je znižal življenjsko moč, je cepil ovce. Cez štirinajst dni jih je ponovno cepil z bolj virulentnimi bakterijami. Takp cepljene ovce so postale zoper vranični prisad popolnoma neobčutljive — imune. Na podoben način urejeno imunizacijo je izumil Pasteur za kur- jo kolero, prašičjo i-dcčico in pasjo steklino. Pri pasji steklini je treba omeniti, da se tu ne cepi bolnik z bakterijami, ampak da se mu v dele organe, v katerem so do sedaj še neznane bakterije, vbrizga steklina. Pri vseh teh načinih imuniziranja gre za to, da dotičnik v malem preboli to bolezen; s tem da jo je prebolel, postane neobčutljiv zanju. Na isto načelo se opira cepljenje zoper jetiko, kolero in tifus, toda s to razliko, da se v 'teh primeriti vbrizgavajo mrtve bakterije in njih produkti Kadar se vbrizgajo že gotovi protistrupi, govorimo o pasivni imuniteti. Izumitelj pasivne imunitete je Nemec Behring. Pričel je vbrizgavali namesto bakterij krvni serum takih živali, ki so že imunizirane. Živalim je polagoma vbrizgaval vedno močnejše kulture bakterij in jih je napravil neobčutljive za neko bolezen. Potem pa je odvzel živali kri ter je s serumom te krvi imuniziral druge živali. To se pravi: žival, ki ji je vbrizgal serum, je postala istočasno neobčutljiva za določeno bolezen kanor ona, ki ji je prej vbrizgal bakterije. Tako je uvedel v medicino zdravljenje s serumom, kar je bilo najprej preizkušeno na davi-ci. Sčasoma se je izpopolnilo to zdravljenje tudi za tetanus, epidemično vnetje možganske mrene itd. V praksi se razlikuje aktivna imunost od pasivne takole: Pri aktivni imuniteti, to je a-ko človek bolezen sam preboli. se razvija imunost bolj počasi in traja dalj časa. Pri pasivni imuniteti, tG je takrat, ko se vbrizgavajo že gotovi protistrupi, pa nastopa i-mumteta zelo hitro, toda traja relativno malo časa. \ff\ ■ OB HUDI NESREČI V BELGIJSKEM RUDNIKU Tokrat ni med ponesrečenci nobenega beneškega Slovenca Prebivalstvo Beneške Slovenije je z veliko zaskrbljenostjo izvedelo žalostno vest, da je v belgijskem rudniku zaradi nesreče zasutih skoraj 250 rudarjev, med katerimi je tudi kakih sto italijanskih dr žavijanov, ki jih kljub vsem prizadevanjem ne bodo mogli vej rešiti. V Belgiji je namreč izredno veliko Benečanov, ki so odšli tja, da bi si zaslužili za življenje, ker jim domača zemlja zaradi nezainteresiranosti oblasti tega ne mo. re nuditi. Sele ko so Izvedeli, da razen 13 prebivalcev zahodnin aelov videmske pokrajine, ni tokrat izgubil življenje noben sin Benečije, se jim je žalost rekoliko polegla. Vsaj enkrat, da pri nesrečah v belgijskih rudnikih ni prenehalo življenje beneškega človeka. Seveda pa je to skoraj naključje, ki ne zmanjšuje življenjske nevarnosti beneških rudarjev po daljnih krajih, kjer se dan za dnem izpostavljajo hudim nevarnostim, da prislužijo kos kruha zase in za svojce. Zaradi tega naj se italijanske oblasti resno zamislijo nad uscdo svojih državljanov na delu po inozemskih rudnikih, kjer jih pretirano izkoriščajo, po drugi strani pa jim ne nudijo niti najmanjšega jamstva da opravljajo svoje delo v pogojih, ki so za zdravje zadovoljivi ter jamčijo delo brez smrtnih nevarnosti. Ce v inozemstvu tega ne morejo zaradi sebičnih interesov nuditi, tedaj naj naše oblasti prevzamejo nase odgovornost za svoje državljane ter poiščejo vire zaposlitve doma. Za beneško prebivalstvo teh virov z nekoliko dobre volje ne bi bilo težko najti. Seja občinskega upravnega odbora Pod predsedstvom župana je včeraj ob 18. uri bila v občinski beli dvorani seja občinskega upravnega odbora-Na dnevnem redu je bila vrsta vprašanj upravnega značaja. Kvalificirani delavci za Hoiandsko Pokrajinski urad za delo v Gorici obvešča, ča se še vrši vpisovanje kvalificiranih mehanikov za delo v Amsterdamu. V poštev pridejo delavci od 20. do 40. leta starosti. Podrobna pojasnila dobijo interesenti na uradu za delo v Gorici. ve za anagrafski urad; hiral-1 pogosteje škropi cesto, da od-nica za občinske reveže; pre- pravi to nadlogo. ventiv za nadurno delo za j ________ trimesečje julij—september 1956. Občina Tržič; preuredi- KINO tev m modernizacija hladilni- ka v občinski klavnici. Občina Gradiška: nakup zemljišča za gradnjo otroškega vrtca. Oslavje Zaradi izredne suše je cesta pri nas zelo prašna. Prah vdira v « v i i 'ti>, :.Jli zyk v 50-me-trskem bazenu preplaval 200 metrov metuljček v 219. Zgodi^ $e je prvič, da je kak človek dosegel v tej disciplini čas pod 2’20 v velikem bazenu. Na 40# nrfetrov je zmaga! Nedokončano poštno poslopje v Doberdobu, katerega so spravili pod streho že preteklo zimo. Toda nenadno so usahnili denarni viri in Doberdobci so še vedno brez pošte. Sicer pa nad majhnim poslopjem, ki je skrito za občino, niso preveč navdušeni. RAZPRAVA PRED GORIŠKIM OKROŽNIM SODIŠČEM štiriperesna deteljici i»p rti ek i pl lačilo za večje število tatvin VII iašip oki •ajini Tudi včeraj 32.4 stopinj Na goriskem letališču so včeraj zabeležili najvisjo temperaturo ob 13.10 in sicer 32.4 stopinje. Najnižja temperatura je bila 16 stopinj in to ob 5.10. Seja prefekture Na zadnji seji prefekture eo odborniki pod prefektovim predsedstvom proučevali in odobrili več sklepov krajevnih ustanov in občin . Pokrajinska uprava; izboljšanje plač osebju pokrajinskega inštituta gluhonemih; prispevek za manifestacije ob 10. obletnici 27. marca 1945, ki so bile v Gorici. Občina Gorica; nakup zemljišč v Ulici Brigata Pavia za bodoče gradnje; nabava mehanične napra- Nameravali so v Nemčijo in na Gote Azure, pa so prišli samo... v goriške zaoore V četrtek zjutraj je bila na | deteljice«, ki je opozoril po-ol-rožnem sodišču v Gorici Micijo na nevaino skupino o- rczprava proti štirim »tičkom«, ki so letošnjo spomlad nameravali na lahek način zaslužiti nekaj denarja ter potem čez Avstrijo emigrirati v Nemčijo. Vendar se je vmešala smola in predvideni načrti so šli po vodi. Namesto njihovih so se uresničili načrti policije, ki jih je že precej časa iskala in jih po uspešnem zasledovanju spravila »pod ključ«, predvčerajšnjim pa so jih izročili sodišču, ki je nad njimi izreklo sledečo obsodbo; 26-letnemu Giovanni-iu Coeianniju, rojenem v Vidmu ter sedaj stanujočemu v Ul. Asco^i 18, so p;isodi|i eno leto in 4 mesece zapora ter 2 000 lir globe, 31-ietnemu Ei.ricu Zorzinu iz.Ul. Serenis-nma 26 v Tržiču dve leti zapora ter 18.000 lir globe, zaradi prekrškov nekaterih pravilnikov pa so mu dali še 10 mesecev in 16 dni zapora; 23-letnemu Alinu Trobiniju z Uk S. Antonio 4 v Gorici so dali i mesece zapora, 19-letne-ga Bruna Periona iz Ul. Asco. li 37 pa so oprostili z dvomljivo formulo. Prvi »podvig štiriperesne seb. so razpredle svoje mreže po vsej pokrajini ter se pojavili zdaj tu zdaj tam. so opravili 6. maja. ko je z dvorišča izginila «Ardeu» Jolande Luppi. Oškodovanka je brž obvestila policijo, ki je bila pr kakšnem tednu tatovom že na sledi. Pred tem se je skupina udeležila še 'drugih »podvigov« Njihova tehnika je bila policiji kmalu znana. Na »delo« so šli po dva in dva. Bernu pri kraji «Ardee» so sodelovali vsi štirje. Pred tem sta Cocianni in Zorzenon ponoči 2. maja u-kradla v garaži Cesara Mar-zola v Ul. XXIV. maja avtomobil »Fiat 50(1». dva dni kasneje pa sta okradla duhovnika Ferdinanda Tonzarja; iz njegove -župnije sta odnesla zapestno uro. več steklenic ter neko torbo, s., čimeaz sta ga rškodovala za 92 tLsjpf lir. Z.orzin in Trobim >ta se -morala dalje zagovarjati ttftli*ža. radi tega, ker sta vozila avtomobil, ne da bi imela šofersko knjižico. Z.orzin je bil še posebej obtožen, d% je ukradel avtomobilsko in'šofersko knjižico ter avtomobilske ključe S. maja, ko je moral splezati čez zid ter vdreti v avtomobil Ed-de Bissaldi. Med vsemi je imel najdaljšo obtožnico Zorzin. ki je ponoči 2. maja ukradel tudi lam-hreto Gastona Burga; lastnik je vozilo pustil pri Spominskem trgu. V istem času ie skupno z neko neznano osebo ukradel iz kioska Giovannija 'Hmengolija 2.000 lir in nekaj steklenic piva. Ko so bili dodobra založeni s tujim blagom in ko so imeli tudi Luppijevo #Ardeo», so se odpeljali proti Trbižu. Med potjo so se ustavili v Vidmu, kjer so za nadomestno kolo nakupili bencin in nadaljevali pot Medtem je med njimi nastala diskusija, kam nai gredo, ali v Avstrijo in potem dalje, ali pa proti Costi Az-ztjrri. i Diskusija ni privedla do nobenega koiilpetnega zaključka, zaradi česar je prevladalo mnenje, naj gre vsak po svoje. Avtomobil so pustili v Trbižu in potem izginili, vendar ne za dolgo, ker jih je policija kmalu ujela v svoje mreže. Tako se je končal podvig tudi te tolpe pred sodiščem ki jim je povedalo, da se tuje Bregu, pri čemer pa je bil eliminiran Ford Korfno,' olimpijski prvak na 1500 metrov v Helsinkih ter drugi na 400 1 4 V V K.,* N Oiimpijf ki prvak na 100 m hrbtno v Helsinkih Yoshi O rakarva prihaja zopet v formo. V predtekmovanju je dosegel čas 1'4"7, toda v finalu pa je danes zmagal z nekoliko dabšim časom 1’5’'2. kar je pa še vedno bolje kot njegov olimpijski rekord 1’5”4. Presenečenje je bilo tud’ šele tretje mesto plavalke Mann na 100 metrov prosto: v predtekmovanju je namreč dosegla 1'4"6. Danes je v finalu na 400 m Sylvia Rvuska zmagala v času novega rekorda ZDA 5T0”. Tudi Carin je na 100 metrov hrbtno postavila nov amerišk. rekord 1’14”4. Nekaj rezultatov; MOŠKI 200 m metuljček: 1. Yorzyk 2T9"; 2. Nelson 2’28”6 (v pred-teku "2’26 ’3); 3. Harri-on 2'30"; 4. Jecko 2’37’T; 5. Drake 2’ •in 37”7; 6. Tissue 2’42"6; 7. Johnston 2’43"2; 400 m: 1. Breen 4'33”1; 2. Woolsey 4'36”5; 3. Onekea 4 in 36”8; 4. Konno 4'43”; 5. Brunell 4'46”7; b. M. Smith 4'47"2; 7. Peters 4'48"5. ZENSKE 100 m prosto: 1. Simons 1' in 5’T; 2. Rosazza 15"2; 3. Mann l'i) 6; 4. Shriver 15 "6: 5. Mullen-Brey 1'6"5; 6. Knapp 1’7”2; 7. Kluter 1’7”7; 200 m prsno: 1. Sears 2’58”6; 2. Elsenius 3’2”6; 3. Hoe 3’2”7; 4 pher 3T0"1; 6. Hargreaves 3 in 10"3, 7. Anderson 311'9; den 59”9. 200 m prosto: 1. Westeson 2’15”; 2. P. O. Eriksson 2’17”5; 3. Koenig 2'18”3; 4. Bergen-gren 2'18'6; 5. Friberg 2'18"6; 6. L. Eriksson 2'19”; 7. Lind-stroem 2'19”2: 400 m: 1. Hernlin 452"8; 2. P. O. F.riksijon 4'55”8; 3. G. Larssan '4'56”8. 1500 nu 1. Hemiin 19’40”5: 2. P. O. Eriksson 2011”; 3. L. i 100 m hrbtno: 1. H. Anders- FALLARINI ZOPET ZMAGA IN ŽE VODI V KLASIFIKACIJI Mud Jugoslovani je še vedno najboljši Levačič, ld je prišel na cilj šesti TRENTO, 10. — Ce je bilo Fallariniju neprijetno, ko je na Reki videl kak posmeh na račun mrzle vode. s katero ga ie po poti polil neki preveč skrbni »pomočnik«, je pa bil že naslednjega dne v Vidmu lahko vesel, ko je mogel vsem dokazati, da njegovi krči v prvi eiapi niso bili samo izgovor, ki ga pes na rejtu prinese. In komur ni bilo dovolj dokaza v drugi etapi, naj mu služi še tretja etapa: Fallarini si je takoj osvojil drugo zapovrstno zrna dovoljen, ko je sedaj v prvi etapi videl, kako daleč je Fallarini zaostal. No. v drugi etapi sta se pa ze spoprijeli zares in tu je Christian še vzdržal. Danes pa je moral klo. niti. V tej etapi se nosilec razo majice se je moral sprijazniti z dejstvom, da Fallariniju ne more preprečiti njegovega bega. Res je v splošni klasifikaciji novi prvak le šest sekund pred Avstrijcem; vendar pa to pomeni, da je Fallarini eliminiral razliko skoraj go ter obenem odvzel Chn- devetih minut, ki ga je vče-stianu še roza majico z dve- ra) ae ločila od prvega v kla- ma rumenima krogoma. Tretja etapa je bila pravzaprav borba med Christianom in Fallarinijem. Med tema svetovni rekorder na 1600. m-ison 1 ’8"2; 2. G. Larsson i'9”3; 200 m metuljček; 1. B. Larsson 2'43”8; 2. J. O. Lafsson 2’45”1; 3. Friberg 2’46’5. 200 m prsno: 1. S. G. Karls-s<^n 2'48”, 2. Junefeldt 2’49f.T; 4x100 meš.: 1. S.02 Goete-borg 4'37”6: 2. Neptun 4 43”7: 4 x 200: 1. S.02 Goeteborg 9'12”8; 2. Neptun 9T3"5; 3. Po-seidon Lund 9"28”2. ZENSKE 100 m prosto: 1. Jobson 1’ in 6"4; 2 K. Larsson 1’8”6; 3. A. Andersson 1'9”5; 4. Hell-stroem 1T0”6; 400 m: 1. K. Larsson 5’21”6; 2. Hellstioem 5'30"9; 3. Waeng-berg 5’38"4: 4. B. Andersson 5'40’T; 5. Ljungberg 5'46”4. 100 m hrb.: 1. Westeson 1’17”7; 2.Joensson 1’21 ”2; 3. Krook.l’ in 22"8. 100 m metuljček: 1. Lund-qvist 1’19'T; 2. K. Larsson 1' in 22"5; 3. Hellstroem 1’ in 26”2. 200 m prsno: 1. Mellberg 3’ in 6”5; 2. Pettersson 3’7”8; 4 x 100 meš.: 1. Neptun 5’ in 25”8; 2. Neptun B 5’40”; 4 x 100: 1. Neptun 4'56”3; 2. Ran 5'0”G; 3. Najaden 5'8”9. Vrstni red na cilju III. etape (Viderr. - Trento, 220 km); 1. Fallarini (Italija) 5.49'44” 2. VVasko Joseph (Fr.) 5.49’44” 3. Mascha (Avstrija) 5.49’51” 4. Vasile (Romun.) 5.50T2” 5. Kov a ls>ki (Poljska) 6.*2'08” 6. Levačič (Jug.) S.03’01” Splošna klasifikacija: 1. Fallarini (It.) 15.4U36”; 2. Christian (Avstrija) 6” za-ostanka; 3. Tretois (Belg) 3’42; 4. Van Steenselen (Hol.) 4’31; 5. Mascha (Avstrija) 5'46; 6. Levačič (Jug.) 6’14; 7. Luten (Hol.) ti’28; *. Kalaschi (Italija) 10'49; 9. /uhani (Francija) 11’24; 10. Schvveiger (Avstrija) 1219; 11. Ferlenghi 13'21; 20. Tognaccini 192«; 22. Ulia-na; 24. Gervasoni; 34. Favero. Klasifikacija moštev: 1. Italija 47.16’50; 2. Avstrija 47.20 42; 3. Holandska 47 ur 26’45; 4. Francija 47.28T2; 5. J Belgija 47.41't*. dvema sc namreč še stari računi iz časov svetovnega prvenstva v Frascatiju. Tedaj je Fallarini na račun Christiana, ki je majhen in nekoliko neznaten. izrekel nekaj norčavih besed, misleč da ga ta tako ne razume. Izkazalo pa se je, da je Avstrijec kar dobro razumel, in ze med tekmo mu je neprijetno zagodel. Seveda je bil Christian tudi za- 1HKKA PO HOLANDSKI CARLESI NAJPREJ PRVI POTEM PA ROOSENDAAL, 10. — Dirka po Holandski je že postala zgolj zadeva Belgijcev in Van McKellion 3 3 5, o. žčeni-1 L,00ya. Ta se je namreč močno utrdil na prvem mestu in prav tako belgijsko moštvo sploh. Danes je prišlo do nekoliko neljubega incidenta, ko je morala posredovati žirija in odvzeti prvo mesto Carlesi-ju. Ta si je baje na cilju nekoliko pomagal s tem, da je Belgijca Verplatsej;# držal za majico, Sicer je pa . Cer-, lesi še kar presenetljivo do-j ber; nastopa namreč prvič kot profesionalec. Pač pa se je Boni danes počutil tako slabo!, da je utpral odstopiti. Vtsfnič red1 na scitjU V. etape""! Ronerdam' - Roosendaa). 175 km); 1. Verplaetse (Belg.) 4.0949: 2. Van Looy (Belg.); 3. Rus- Samo Švedinje (brez Švedov) v Melbournu Švedi so sklenili, da na o-limpiado ne pošljejo plavalcev temveč samo plavalke. Te dni je bilo švedsko prvenstvo in moški niso pokazali kaj posebnega. Seveda so njihovi rezultati še kar dobri v Evropi, toda hujše konkurence res ne morejo vzdržati, zlasti pa ne na olimpiadi, kjer bo odličnim Američanom sploh malokdo kos Navajamo rezultate najboljših Švedov in švedinj: MOŠKI sifikaciji. Christian je prispel na cilj v skupini, ki je imela 8'45” zaostanka. Vožnja je bila ves čas zelo hitra, kot kaže tudi visoko povprečje skoraj 38 km na uro. Ze kar od začetka ,so poskušali pobegniti Riviere, pa Levačič, pa spet Romun Dimitrescu 'n še ta in oni. Seveda so bili Italijani pri vsem tem zelo pazljivi ter take poskuse sproti uničevali. Zlasti Fallarini je takoj pokazal. da ne namerava prav nič popuščati. . Blizu Caselle (121 km) pa pobegne Levačič ter z njim Francoz VVasko. Poljaka Ko-walski in Czarnecki, Romun Vasile ter Fallarini. Kmalu jih dohiti še Avstrijec Mascha. ki ga je najbrž njegov tehnični vodja poslal naprej, ker je bil. Christian tedaj v preveč neugodnem položaju, da bi lahko sledil. Pri Bas-sano del Grappa je prva skupina že dve minuti pred ostalimi. Ta prednost pa narašča in doseže v Borgo Valsu-gana (190 km) višek: okrog 10 minut. V zadnjih 30 km pa je skupina, ki jo je vodil Christian, spet pridobila nekaj časa, pa ne mnogo. Predvsem ne toliko, da bi Christian uspel obdržati roza majico Jugoslovan Levačič, ki je bil tudi v prvih dveh etapah najbolj agilen in najbolj uspešen med jugoslovanskimi tekmovalci. je danes svoj uspeh še bolj utrdil, ko je prišel med prvimi na cilj ter se v splošni klasifikaciji povzpel na 6. mesto. Ce bo ta dirkač tako nadaljeval do Charleroia, potem lahko doseže enega izmed največjih uspehov, kar so jih sploh doslej dosegi jugoslovanski dirkači na me* narodnih dirkah. NOGOMET JERUZALEM, 10. — Tukajšnji radio je sporočil, da )• bilo izraelsko reprezentančno nogometne moštvo povablj*' no. da se udeleži finalnega olimpijskega turnirja v M*1! bournu. čeprav je bilo po SZ v dveh tekmah izločeno (5J) v Moskvi in 2-1 v Tel Avivn) Organizatorji olimpiade nam*" ravajo na ta način nadotn? stiti nekatere reprezentance, ki so odstopile. LAHKA ATLETIKA STOCKHOLM. 10. — Mla^ Norvežan Egil Danielsen j* doslej edini atlet, ki mu J® uspelo že pet metov kop)1 čez 80 metrov. Pri poskušanju, da bi zrušil' svetovni rekoh* Poljaka Sidla, ki ga jt P0” stavil 30. junija v Milanu 1 metom 85.66. je Danielsen nes zvečei zagnal kopje 80.9®' TENIS BERLIN, 10. — Teniski d v«' boj med ženskima reprezen* tancama Nemčije in Italije ** j« končal s 4-1 za Nemčijo,' Odgovorni ureomic STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . 7,!l Letni hinn v Skednju Predvaja danes 11. t. m. ob 17. in 20.30 na prostem film CINEMASCOPE KINO PROSEK-KONIOVEl Predvaja danes 11. t. m. jofi 20. uri zanimiv film M.G.M. v barvah VESELA VDOVA Glavno vlogo igra Lana Turner. 11. Van Est (Hol.) 4.15 44”; 12. Suykerbuyk (Hol.) 4.18T7”: 13. Bergmans (Hol.) i. č.: 14. De Valck (Belg.) 4.25T7”; 15. De Feyter (Belg.); 16. Koblet (Švica); 17. Roselle (Belg); 18. Hendriks (Belg.); 19. Van) den Bcoek (Hol,); 20. Van Dongen (Hol.) vsi v času De Valčka. Splošna klasifikacija: 1. Van Looy (Belg.) 22.58'52”; 2. Carlesj (It.) 23.15 30”; 3. G.; Voprting (Hol.) 23.1ti ; 4. Rus-man (Hol.) 23.16 28'; 5. Van Est (Hol.) 23!l8’2D": 6. Derbo-ven (Belg.) 23.2402; 7. De Fey-ter (Belg.), 8. A. Voorting (H); 9. Van den Brekel (Hol.);' 10. Vannitsen' (Belg.): 28. Baroni (It.); 31. Magni (It.): 36. Baffi (It.); 32. Koblel (Švica); 39. Martini (It,). Splošna klasifikacija moštev man (Hol.): 4. Gerrit Voorting i po V. etapi (Hol.); 5. Van Srinsven (Hol.); 6. Carlesi (It.) vsi s časom zmagovalca: 7. Vannisten (BI 4.15’37: 8. Saelens (Belg.): 9. 100 m prosto: 1. Westeson Van der Elst (Belg.): 10. Maas |58"8; 2. Olander 59"; 3. He-|(Hol.) vsi v času Vannistena: 1. Belgija A 68.54T3”; 2. Holandska A 69.27 58; 3. Holandska C; 4. Belgija B; 5. Holandska B; 6. Italija 70.22'44”; 7. Nemčija 71.12T3"; 8. Svi-ca 70.20’07”. na O Predvaja danes 11. t. iu. z začetkom ob 15. in ob 20.39 na prostem film Melro-scope v barvah Ko sem zadnjič videl Pariz* ' Igralci svetovnega slovesa: Elizabeth Taylor, Van John* son, Don na Heed m Wailer Pidgeon. IZ »SPOMINOV NA SODOBNIKE« M. Gorki: Vladim Potem je na primeru Nemčije pokazal, kako počasi in težko se vrši proces te diferenciacije, poudaril je, da »komunizma ni mogoče nasilno vcepiti«, in je takole govoril o pomenu inteligence za industrijo, armado in sindikate (citiram po poročilu o razpravi iz »Izvestij«): »Ta problem moramo na sedanjem kongresu dokončno rešiti. Komunizem lahko zgradimo samo, če ga nare-de sredstva meščanske znanosti in tehnike množicam sprejemljivega. Za ta namen pa moramo prevzeti meščanski aparat, moramo pritegniti k sodelovanju vse njegove strokovnjake. Brez meščanskih strokovnjakov je nemogoče dvigniti produktivne sile. Te strokovnjake moramo obdati z ozračjem tovariškega sodelovanja, z delovnimi komisarji, s komunisti; urediti moramo tako, da se nam ne bodo mogli več izviti. Toda preskrbe- ti jim moramo možnost za boljše delo kakor v kapitalistični periodi, sicer ta meščansko vzgojeni razred sploh ne bo delal. Celega razreda ne moremo s palico prisiliti k delu. Meščanski strokovnjaki so vajeni kulturnega dela, so ga pa doslej opravljali samo v meščanskem sistemu, se pravi, preskrbeli so meščanstvu bogastvo 7. ogromnimi materialnimi podjetji, proletariatu pa so oddajali samo prav majhne obroke. Kljub temu so pospeševali kulturo; to je njihov poklic. Kakor hitro bodo videli, da delavski razred kulturo ceni in da vrhu tega podpira njeno razširjanje v množicah, bodo spremenili svoj odnos do nas. Takrat jih bomo moralno premagali ter jih ločili od meščanstva, in to ne samo politično. Treba jih ie vključiti v naš aparat: za to lahko tudi kdaj kaj žrtvujemo. Teh strokovnjakov ne sme- mo obravnavati malen- Pogum za tveganje je bil svojsten njegovi naravi, toda to ni bilo sebično tveganje hazarderja. Leninov pogum je pričal o nenavadni svežini duha, ki jo premore le človek z neomajno vero v svojo misijo, ki se čuti vsestransko povezanega s časom in ki je svojo vlo- kostnim preganjanjem. Pre- go v kaosu sveta, vlogo bor- skrbeti jim moramo čim boljše življenjske pogoje: to je nasproti njim najboljša politika. Ce smo včeraj govorili o legaliziranju malomeščanskih strank, danes pa zapiramo menševike in leve socialne revolucionarje, je v vsem tem kolebanju vendarle najti popolnoma trdno linijo: pničiti kontrarevoluci- jo, toda uporabiti kulturni aparat meščanstva.« Toda moja naloga ni govoriti o Leninu kot politiku. Drag in blizek nu je Lenin kot človek. Navduševala me je volja do življenja, ki je bila v njem tako mogočno utelešena. Navduševalo me je njegovo aktivno sovraštvo do odvratnosti življenja. Veselil sem se njegovega poguma za tveganje, katerega je bilo polno vse, kaf je storil, in občudoval sem njegovo nečloveško delovno moč, ca prav zoper ta kaos popolnoma in v celoti doumel. S popolno predanostjo je lahko igral bodisi šah bodisi pregledoval »Zgodovino kostumov« bodisi ure in ure debatiral s kakim tovarišem bodisi hodil po kamenitih stezah na Capriju, razbeljenih od dobrolvotnega južnega sonca, bodisi da se je veselil zlatih Drakovih cvetk in zagorelih ribiških otrok. Toda zivečer, ko je poslušal pripovedovanje o Rusiji i» o vasi, je nevoščljivo vzdihnil:'!' ®n »Ko pa Rusijo tako malo poznam! Simbirsk, Kazan, Peterburg in kraje, kjer sem jivel v izgnanstvu, to je skoraj vse« Rad je imel vse, kar je komično, in se je lahko smejal s celim telesom, prav umiral je od smeha, včasih se je smejal do solz. .Svojemu kratkemu, značilnemu le ostre oči lovca, ki neutrudno preganja laž in bedo življenja; bile so večkrat priprte, se ironično smehljale ali pa so srdito bliskale, Sijaj njegovih oči je de-lel njegovo govorico bolj ognjevito in neznansko jasno. Včasih se ti je zdelo, kakor da neugnana energija njegovega duha z iskrami udarja iz teh oči, kakor da bi njegove besede v zraku žarele in kakor da bi bile prenasičene s to energijo. Njegov govor je vzbujal skoraj fizičen občutek ne-ovržne resnice in, čeprav je bila ta resnica zame večkrat nesprejemljiva, se nisem mogel odtegniti silovitosti njenega vpliva. Nenavadno in čudno je bilo videti Lenina na sprehodu po parku v Gorkih — tako nerazdružno je bila z njim zvezana predstava, da sedi na koncu dolge mize s svojimi ostrimi, bliskajočimi se očmi krmarja in da vešče, spretno vodi razpravo tovarišev ali da na visokem po-diju, z glavo vrženo vznak, meče točne, jasne besede v tiho. poslušajočo množico, v pohlepne oči ljudi, ki so lačni resnice. Njegove besede so me zmeraj spominjale na hladni sijaj železnih ostruž- ključku kongresa odpeljali, ba za vsako ceno grditi ^ resnice. Veliko se je pisalo in govorilo o Leninovi okrutnosti. Jasno, da si ne bom dovolil smešne netaktnosti in da ga ne bom zagovarjal zoper laž in kleveto. Vem, da sta kleveta in laž v politiki priznani metodi, vse preveč običajni bojni sredstvi zoper sovražnika. Med velikimi možmi vseh časov je komaj kateri, ki ga ne bi bili skušali obmetavati z blatom. To je vendar splošno znano. Poleg tega imajo ljudje potrebo vsakega nadpovprečnega moža ne le zvleči na raven svojega lastnega razumevanja, marveč ga po možnosti pohoditi in si ga spraviti pod noge v lepljivo strupeno blato, ki so ga sami ustvarili in ki ga imenujejo #vsakdanje življenje« Š posebnim gnusom se spominjam naslednjega dogodka. Leta 1919 se je vršil v Peterburgu kongres «vaške revščine«. Iz severnoruskih gubernij se ga je udeležilo nekaj tisoč kmetov in več sto izmed njih je bilo nastanjenih z »/.imski palači« Romanovih, Ko »o se po za- navadnega človeka. Vse, je nenavadno, ovira da ng morejo živeti, ka! lastnine ni dotikati. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCGOCOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOO^OCKKOOOOOOOOOOOOOOOOOO« »hm, hm« je znal dajati ne- le ostre oči lovca, ki ne- kov. Iz teh besed je čudo' skončno skalo zvočnih barv utrudno preganja laž in be- vito preprosto nastajala u-od žgoče ironije' do oprezne- do življenja; bile so večkrat metniško oblikovana podoba ga dvoma in večkrat je tičal v tem «hm, hm« jedek humor, ki ga more imeti samo zelo ostroviden človek, ki dobro pozna hudičevo absurdnost življenjskih neumnosti. Čokat, čvrst, z lobanjo, kakršno je imel^ Sokrat, in z vsevidnim očesom zelo razumnega človeka je kdaj pa kdaj navzel člidn.0, nekoliko komično telesno držo: vrgel je glavo nazaj, porinil palce pod pazduho, za telovnik. V tej pozi je bilo nekaj čudovito ljubega, komičnega, nekaj zmagoslavnemu petelinu podobnega; in v takih trenutkih je sijal od radosti, — velik otrok našega prekletega sveta, sijajen človek, ki se mora žrtvovati sovražnosti in mržnji, da bi, lahko uresničil svoje delo ljubezni in lepote! Njegovo kretanje je bilo lahko, ročno, njegove skope, toda krepke kretnje so se popolnoma skladale z njegovim načinom govorjenja, ki je bilo tudi skopo z bese-dami, toda prebogato z mislimi. In na njegovem nekoliko mongolsko urezanem obrazu so žarele in se iskri- 00° se je odkrilo, da so vse kopalne kadi v palači pa tudi veliko zelo dragocenih Saških, orientalskih in severnih vaz grdo zasvinjali, se pravi porabljali kot nočne posode. To ni bilo storjeno iz nuje; toalete v palači so bile v redu, vodovod je funkcioniral Ne, to barbarstvo je izviralo samo iz mračnega nagona onečejati in kvariti lepe stvari. Med dvema revolucijama in med vojno sem lahko v sto in sto primerih opazoval to temno, maščevalno stremljenje ljudi, da bi uničevali, kvarili, zasmehovali in zasramovali vse, kar je lepo. Nihče naj ne misli, da poročam o tem ravnanju «vaške revščine«, ker sem skeptičen nasproti kmetom; ne, vem, da imajo bolestno nagnjenje do onečejanja lepih stvari tudi nekatere skupine naše inteligence, kakor na primer naši emigranti, ki si domišljajo, da v Rusiji ne more biti nič več dobrega, odkar so jo zapustili oni, Zlobni nagon kvarili stvari nenavadne lepote ima isti izvor kakor odvratna polre- jjpdii gof rn«' r«' bi radi. Ce ljudje koP nikakor ne koprne po P vratni spremembi svoi'h 5 jirtl" cialnih navad, temveč s" po njih vzdrževanju. vitna potreba in poglavl krik velike večine je: »Ne ovirajte nas živeti * ko, kakor smo vajeni.« Lenin pa . je znal ^ nihče pred njim ljudi rati, da bi živeli življe*1 ki so ga bili vajeni. ^ Ne vem, ali je Lenin v7'^ jal več ljubezni ali več vraštva. Sovraštvo do h! fj. je golo in ostudno ne^fe krito: vpijoče kakor 1110 kužne otekline žari v,e vsod. Toda bojim se, fi tudi ljubezen do Lenina mnogih samo temna v izmučenih, obupanih lju jg čudodelnika, ljubezen, k' ^ ka na čudež, sama P* iji ne stori, da bi uvel)*., svojo moč in da bi se ničila v življenju, ki Je j, raj že odmrlo od nastalih zaradi pohlep" g enih in zaradi nepopisne umnosti drugih. < Nuduljevanjt sie^