'%^W St. 51. V Gorici, 21. decembra 1877 „So8a" izhaja vsak petek in velja ¦ poito prejemana ali v Gorici na dom poilljana: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6itvrt leta . . . .. „ 1.20 Pri oznaniKh in prav tako pri „po itanicah" Be placuje za navadno tristop do frsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat T ' „,, n 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Zaveie grke po prostont. Teda Posamezne itevilke se dobivajo p» 10 soldov v Gorici v tobakarnici t §•-sposki ulici blizo „treh kron". — v Trstu t tobakarnici „Via dolla •*- senna 60". Dopisi uaj se bkfjovoljno posilisjo uredniStvu „So6e" v Gorici ..Via Duo-mo" h. Stev. 367, II. nadstr. narocnina pa opravnistvu „Soce" v Gorici ..Via scuole" h. Stv. 429, II.' nadstr. Rokopiai se ne n-afcajo; dopisi aaj se blagovoljno frankujejo, — Delalcem in drugim nepremoznira se narocnina, zniia, ako se oglase pri uredniatru. (jlasiio slovenskega politicnega druitva goriiskega za brainbo narodnih pravic. P. n. narofoiikoni, katori so sv z na-rotnino v za in lid i. priporof'umo Se en krat prav hiijiio. naj blugovolijo pied koiicciu leta poravnati svoj dolg. -Sotfa" nastopi po aovem lctu svoj VIII. teraj v iiespremwijciii obliki; cena jej ostane doserianju; nanri-nina s*e posilja najprilezriejse po postnih na-kaznkah. UPHAVXI&TVO. Na Carigrad. Kmalu pride cas, ko bode car osvoboditelj v ca-rigrajskem bozjem bramu svete Zolije mold : »blago-darim tebi gospod, da si we spoznal dostojniiu za o-svobojenje jugoslovanskega tvojega i mojega naroda" ~-tako sino on dan v na&em listu pisnli, a gotovo nejsmo tikrat se se nadejali, da se ta polnovaftu tm uie tako bliza. I glejte! nejsmo se varali. Padom utrjenega plevenskega ostroga padlo je tudi vse se-vero-napadno Bolgarsko v rusko oblast; odvaZni ruS-ski general Gurko zlomivSi tur&kc Mile na Starej pla-nini, udre knialtt zmagonosno v Plovdiv (Filipopel), od koder vede ravna pot crcz Drinopoljc v Carigrad. „Na Carigrad1*, to je geslo vse juuaske ruske armade, to je geslo ne samo vsega ruskega, teniae" tudi vsega slovanskega sveta; i na tern potovanji ne bode zadrievaio fiile raske in ozwljene srbske armade ni magjarsko zvenketauje z ostrogami, ni poljskih iganjarjev klevetanje, ni angleSkih kramarjev klepeta-nje. Na Carigrad toraj mora stopati ruska armada, tam mora poiu lune turski znak sneti z bozjega hra-ma svete Zohje, i mestu njega zopet Lastui knz usa-diti, tamo mora obraCuniti s petstoletnim kiSCanstva sovrainikom vse stare dolgove. S padom Plevne predrugaCilo se je popolnoma stanje ruskega vojevauja. Pred petemi, stirimi mese-ci bill so Rusi od Turkov povsodi napadani, povsodi pobiti, kajti povsodi so bili v menjSiui. V vsem ru-skem vedenji vladala je zrae^njava. Bili so Casi, ko se je v sarnem ruskem dostojniStvu glasno godrnjalo proti vodcera, ko so si slovaustva sovra2nici veselo mneli roke i Skodoieijno se smijali temu nvelikaua o steklenih nogahu, kteri bi se sretnim itel, ako bi priSel zdrav zopet firez Dunav nazaj. „Plevno I Plev-no I8 donel je sramotivni posmeh iz vseh teh dobrih USTEK. BoM6ni vecer na Kraiijskcm. Pratika. zvesta druzica vsaki slovenski hi§i, na-znanja najkraj§e dneve. Medio solnce obseva pusto zemljo in sne2na odeja krije polje in travnike. Ob cesti oprezovajo sestradane vrane ter ae.leno preleta-Tajo z drevesa do dfevesa, v tern ko vrabci in strnadi, SCinkovei in §krlice prezebajo okoli pohi§tev in br-skajo pri zideh, ne bi H se tu morebiti na§la ie kaka mrvica hrane. Poti in ceste so prazne, niti beracev nej videti. BoiiCni prazniki so pred durmi, vsak je najraj§i doma v svojem kotu, na te svete dni nece nadlegovati ljudi, dobro vedoC, da bodo zato gospodi-nje po praznicik radodarni§e. Toliko iivahnise je pa po higah. Od gospo'darja do zadnjega pasttrja je vse pri domu in ee tudi mora kdo po kacem majhnem opravku z doma, podviza se in hiti pod domaCo streho, kajti nocoj je sveti ve-Ser ali badnjak, kakor govore po nekaterih krajih. JPravega dela nobenemu nej mar, zlasti mo§kim ne. Vsi se potikajo okoli peel, ki danes puhti nekam po-sebno dobrodejno toploto od sebe. Mati imajo veliko p6ko in po vsi biii Sire se tisti dobri duhovi po po-ficfth in gub^uicah. Kraj muozega peciva odlikuje se duS v Budapi'sti i Londomi. Na l-'evno so kazali,ko so govorili o 2ivotiiili silah tur.ske di^ave, na Plavno so kazali, ko so zasmidiom se norcevali o slovanskej ))odociiosti. Pa naj govore danoii, pa naj se smejo danes o Plevnem ! XmodrivSi se I«u.>i kC> svojili Skod mogO se sedaj siiiejati. Ues je, da so Uusi hmlo plafiali svojo m'opreznoht ilopustivsi, da se jo Osman paSa vsadil v mestu, ki jc uzc po prirodi za trdnjavo nstvarjeno: ali ruske irtvc n^jso bile zastonj. Da, ni nravno po-nizenje, ktero so Kusi utrpeli, nej bilo jim na fikodo. Zranjeni, podraieni lev razljutivSi se vsled posmeba slovauskih sovra2nikov pokazal jo v kratkein svetn svoje moCi. Zdreznilo se je Rusko v stdu svojem, ilvignilo se je svojimi krepkimi udi na sovraga, — i pogledite daues r.a-nje! Z naskokom vzamo v Aziji najveco trdnjavo Kars, v Kvropi pa Plevno. V Aziji bliLa se \\U zidovom erzermnskim, v Evropi pa dobi-va vse zapadno Bolgarsko. V ^tirih tednili uniLUo jc dve sovra^ni arniadi, napravilo jo nad Sostdesot tl-soa ujetnikov i odvzelo sovrainikom sto i sto kano-nov i brozstcvilo druzega prozja. A ruski vojak? Po Crnogorcl nej stanovitnejfie-ga vojnika od Rusa. On stoji kakor kremen na div-jih vrhovih na 8ipei, on vztraja ve6 mesecev v oguji plcvenskih rodut, ona dobiva z nadCloveSko junakost-jo najtvrdnejSo trdnjavo Kars. Nej zapreke, nej ne-varnosti, ktere ne bi on pnwiogcl. Do sedaj nej §e nobeno bojiSce Culo, da bi ruski vojnik prosil za mi-lost, on pada, ali on se nevzdaje. Za take junake bil je 10. december 1877,— stako vojsko lohko se dokaze §e kaj druzega nego zniCenje j e d n e t u r 5 k e armade. Kar se je pricakovalo, dogodilo se je: perfidno AngleSko i podlo Tursko n^e kriei s polnih pluC po —miru. Mi pa pravimo: ako kedaj koli, ne sme Rusko sedaj sklcniti niird, ono mora se okoristiti v tern za-njo ugodneni easu, kajti taei easi ne vracajd se dr-2avam ni v celih stoietjih. Oi^o mora napeti vse sile, da TurSko popolnoma podlegne, kajti, dokler se to ne dogodi, ne bode miru. Vse to se lehko dogodi; padom Plevnega zadobili so Rusi prostc roke i se srbsko pomocjo mog6 se z vso svojo silo gnati erez Staro Pianino (Balkan) na jug, na Sredec, Plovdiv, Drinopoljc i Carigrad. „Na Carigrad" mora toraj biti geslo vse ruske armade, in upamo, da car osvoboditelj uslisi glas svojih narodov. To ^ek, to zahtevajo od njega vse straSanske gomile jugoalovanskih mufieuikov., vse sen- po velikosti sosebno poprtnjak, ki bode navelike praznike ves cas lezal na mizi, in se le na svetih trek kraljev dan naene ga gospodar odrezavSi vsacemu v drulini svoj kos, ne pozabivM niti divine v hlevu niti kuretuine pred pragom, da bi bila zdrava ter se dobro redila. Kar je bilo malo prej refieno o nedelavnosti moS* kih, ne velja pa z>nskim. One imajo z umivanjem in cisdenjem izbe, kuhiujskega in hi^nega oroo^a toliko opraviti, da bi jim — ako se jim sme verovati — ne zadostovale Stiri roke. Za cudo piidni so pa danes otroci, nic jim nej treba prepovedavati kepanja in dr* sanja in, kar je §e>po»ebno cuduo, maten pred pecjo ne delajo napotja. Vsi so v hisi, vsi se^ gujeto za mizo. In tihi so, da je kar neverjetno. Vsi drogace nego sieer. Tu je namre6 njihov star§i brat, ki se Sola v mestnih Solak. Sinoci u*e pozno ga je klapec dovezel iz mesta. Seboj je prinesel vse, kar je po-trebno za njaslice." Zjutra rano, ko se Se nej prav razvidelo, ne cakaje zajutreka, napotila se je hrabra fieta pod vodstvom mestnega uCenjaka s ko§om oprtnikom v log nabirati inahd za jasliee. Vsi.ao sli, nobeden nej hotel doma ostati, celo najmlajSi, ki §e platno prodaja, je menil, da brez njega ne bi opra-vili. Res ga je zeblo, ko so izpod snega kopali mah in ga trgali s skal in z drevja. Otrpli so mu prstye iu malo da mu niste zmrznili sveeifii pod nosom, Ali Yendar je bil vesel, aeizrefieno vesol, da je tadi o» ce padlih ruskih vojnikov, za to klitajo k njemu vz-dilii ne^tetih teh mater, kteiim so bili njih otioci na kose raztrgaui, k temu ga vabe skozi stoletja neknz* novano trino^.vo i neizrecivo muke njegovih soverni-kov! Nobene milosti, nobenega pomilovanja s to ne* clove&ko tursko d thai jo I Do poslednjega korena mora biti ujena oblast nad kiSCaiiskim ljudoni izruta, brez milosnlja mora se gnati ruska sila naprej v drob kr-^aiistva sovra^nika, ter ga mora v prah povaliti. Da, naj en krat svet poznade toraj tega nmedveda ruska* gau v polnej njegovej jezi, naj vidi I gleJa, kako znt on strti to Odinansko druhal, naj se trese pred tent medvedom vsak slovaustva sovia^nik — „bojno do no2au prisegajo sfanatlsovani Turci—imejtejo tedaj, 1 ruska odpoved vam zadoui: „da vojna do no2a4 —• i iio^ mora se zabosti v sree petstoletnega tiranstvai pokon^anje barbara na ulicah carigrajskih." Naprej tedaj krvavi mec osvete v sree krlvio: na Oar It Vojna poro6ila. 0 padcu Plevne so piincsli razni Casnlki prav zanimiva porocila, a mi moramo le glavne stvari po-sneti, ker nam prostor ne prlpu§La, da bi objavili vie nadrobnosti. Osmanovi vojski se je zares \\U prav trdagodi-la, ker jej je bil po§el ves zivez\ Poslednji teden so pobrali Turki moko od Bulgarov in spekli 47.000 hlebov. To je bila zadnja hrana. Vzetje Karsa jc potrlo ves pogum armadi, edinl Osman ga je Se ohranil do 24. novembra, ko je zve-del o dejanjih ruske vojske pri Orhanju. Tedaj ni bilo vec upati pomnLi od nobene straui. Za to ni o-stalo veL druzega, nego prebiti se in na to sose od-locno pripravili zveeer 9. decembra, ~ a kolikor mo-goce na tihem. Vojska se je zbirala pri potoku Vi-du ter se celo no5 pripravljala na boj. Do svita so Turki naredili dva mosta, porabivsi za to vozove in deske. A ruski ogleduhi so zapazili turSko premikanje in je koj naznanili glavnemu atanu. Na mah je bilo vse pripravljeuo za nasprotno dejanje. Se zoro so Turki prestopili Vid, v gruci 40 tisoc ljudi, in trcili s tretjo grenadirsko divizijo z namenom, prebiti se v Berkvico, kjer so Rusi zasedali jako vtrjeno pozicijo. Najstrainejsi boj je trajal stiri ure; na obeh ttraueh so se bojevali z nepopisljivo srditostjo. Turki so sled* * nekaj pomogel k jaslicam. Prinesli so mahu poln koS. Za pet taeih jaslic bi ga zadostovalo. Hiapec je v tern, ko so otroci bili v iogu, utr-dil v kotu veliko desko in na to desko stavi zdaj Btai'M decek jasliee. Iz maha napravi goro, po gorl vije se sem ter tija cesta, posuta najdrobnejSim pes-kom. Cesta vodi v Betlehem, ki se rumen, zelen in rudefc zari v kotu vrh gore. Pod goro, od ceste ne-koiiko v stran postavi »Stalicoa, iz smerekovega lubja lepo izrezano. Vanjo poio2i na slamico bozje dete, ob stran6h mu stojita oslifiek in volek in poleg boija porodnica s svetim Jo2efom. Potem razpostavlja po gori drevesa, ovce, krave, volke in pastirce, vse iz lesa rezane in 2ivo pobarvane. Spredaj utrdi vrsto malih iroSCenih svecic, tu in tam nastavi katero tudi po gori. Naposled obesi na dolgo konjsko 2imo od stropa doli bozjega angelja, ki v rokah nosi: „Slava Bogu v viSavah in mir na zemlji, ljudemu ki oznanuje preradostno vest, da seije narodil kralj nebe§ki,greSnenlu rodu odreSenik. Tudi svete tri kralje je seboj prinesel, toda ti se sedaj §e ne smejo pokazati, Se le zveeer pred njihovim praznikom jim bode dovoljeno sto-piti v borno Stalico. Pa6 se pa uie sveti nad streho zlata zvezda, ki jim je pot kazala. Ko starSi sin vse to urejuje in nastavlja, sed6 mlajSi bratjein sestrice okoli njega mirno, kakor bi bili pribiti, in ne pre-maknejo oci od jaslic. Stebeska radost jim sijo iz Ur dovoljnih obrazovr danes so oozabljene. yw igre w-^ lifts zmeti, njth reserve vrzene Bazaj. V tem fasu je &l uie Skobeljev nastopil in uzel zadnje turske re-dote. Ob devetih zjutraj iuarSirajo Rusi v zapusceno Plevno. — Osman paSa poskusi poslednjc rec—za-spdi 3e liaprej in potegne za seboj vojsko, a kmalo •fe rtirien. Zdaj se le ukaze dvigniti belo zastavo v znameine, da se hofe podati, kar se je pa moralo fSnkrat ponavljati, ker ni nilo videti zastave vsled gostega dima, — Po cetrtem dviganji je bil §e le boj SonCan. Osman pa§a je objavil, da se armada uda Jrezpogojno milosti carja in da ne prosi drazega, ne-go da se varnje imetje castnikov. Veliki knez, glavni poveJjnik se je prav srcno zajiTalil svojira vojakom; k njemu so privedli 0>man-M$q. Veliki knez ga je prav prijazno sprejel te r mu it izrazil svoje spostovanje zarad njegove brabrosti, tpremstvo kneitvo je pa ploskalo junaskemu brani-telju Plevne in kricalo mu „na zdar.*fc Osmanu je bi-lo dotofleno, da je prcnocil v Plevni; ruska vojska je po'nofl strazila Turke." Naslednji dan o poludne sta bila car in vehki knez pri zahvalnej sluzbi bozji v turSkej reduti st. •; fttem se je glasila „vecuaja parojat" v boju pad-Urn in delila so se odlikovanja: red sv. Jurija 1. sto-plnje velikemu knezu, gtavnerau poveljniku; sv, Juii-rija 2. •topinje: Totlvbnu, Miljutinu in Nepoknjiic-kemo; sv. Jurija 3. stopinje: kiuzu Imeretinskemu in Gaaeckemu, in 4. stopinje: Levickemu in naeeluikom grentdirskih divizij: SeviCuemu in Danilovu. — Potent je car jahal v Plevuo, kder je bil pri bozjej sluzbi f plevenskej glavncj cerkvi, po tem je pa mej za-jutrkom poklical Osman paso k sebi in nm je povr-nil sabljo, katero bo amel nositi tudi v Rusiji. Ko je Osman odhajal, zaslisali so se obem *zivioa pricujo-Hh in kriki pozdrava. — Skobeljev je imenovan za fOjnega poglavarja Plevne, Panjutin za nje poveljnika. 12. decembra so Rusi zastdli Eleno, Zlatariio in Bebrovo; Turke podeci so prisli do Ahmedlu. Iz te-ga se vidi, da so zaceli Rusi proti Sulejmanu operira-ti in da tudi na cesti proti Zoliji napredujejo. Hrabri general Gurko se je se svojo vojsko po-naknil proti Zonji. Srbska vojska je prestopila tursko mojo, in je u2e vzela mocno pozicijo Mram or. Od tod bodo jjrbi skuiali polastiti se vaznega N i S a in tako pretr-gati Turkom pot v Zofijo. llurvatovic je zasedel Pro-kopolje in se je potem zdiuzil z Rusi pri Belgtadici. — Srbska vojska je zdai veliko bolje vmljena in iz-urjeoa, kakor je bila v lanski vojni. Iz Kotora se poroca 10. t. m.: Za gotovo se iuje, da se zeli turSka posadka v Baru, ki uece po-gajati se s Crnogoro, Avstro Ogerbkej vdati. Okrog Erzeruma je sueg zapadel, kar nekria TOjne operacije zel6 zavira; vendar porofia telegram iz Carigrada 17. t. m., da so Rusi zaceli streijati na trdnjavo. tm_mmmmmmmmmmt I Dopisi. IZ Solkana, 17. t. m. (Izv. dop.) Na§a cital-slca je imela 8. t. m. izvanredni obCni zbor, kateivga se je udelezilo prav lepo Stevilo drustvenih clauov. Predlog Citai. odbora, naj se nektcri paragrati citul-nicnih pravil prenarede, je zbor po dotiCnem nacrtu veiinoma potrdil. Drugi odborov predlog, naj bi se cftalnica preselila, je ostal v manjsini, ker ni mogol ponudnik novega stanovanje za dalje casa nego za eno leto zagotoviti. Zbor je sklenil, da se bode de-setletnica citaluicnega obstoja praznovala 13. janu-arjia 1878, ter je odboru pripustil, naj si za ta na- kar je najvece Cudo — celo jesti jim nej mari. Za-dovoljujejo se z majhnimi hlebceki, katere je mati na-laLL za nje izpekla. Domofemu psu Belinu pa ne ^re V glavo, da se daiies nihCe izmej otrok ne znieni zanj, gleda jib in gleda, slediijic skoci na klop in be ne-todno riue mej nje. Eo pa vidi, da ga popnluoma . ^rezirajo, in ga nekdo celo krene po gobcu, zavlece se Ilevoljen zopet pod klop pri peci, zvije se in dremlje dfatje. Najstar§a hSi v tem umiva in Cisti dolgo vrsto svetniikih podob, sveto razpelo v kotu in brise prah * svetega duha, ki v steklu vdelan visi nad veliko ffcvorjevo mizo. Po koncanem delu tudi ona prisede \ dnizbi, nji je celo dovoljeno, da sme tu ali tain na-SVetovati kako premembo. in ima tudi to zadovolji.ost, da mail mojster dasi posluSa njen svet. V tem je solnce za§Io, dan seje stisnil in i-irak se je pocasi vlegel v izbo. Ravno prav, ker jaslic: so dodelane in graditelj, zadovoljen s svojim delom, po-Spravija %& ostriike, izrezke in odpadke, katere inn hvaleiui gledalc.i postre^ljivo na ogenj odnasajo. Zdajci prinese gospodinja v hi§o posodo z zar-javico in kadilo ter oboje poda ocietu gospodarju. Ta se odkrije, za njim vsi moski in tikoj se uredi sk«ga jpzika, ter poSilja zupanom, tudi ta-kim, o katcrih prav dobro ve, da ne berejo. pisejo in razumejo drugega nego slovenski — skoro vse do-pise, naj vso vaini ali ne, v nem.skcm jeziku, kskor bi bil tolminski okraj, Bog ve kje v ffrajhir. Poprej je imel nas okraj moza ua celu, kateri si je na vse strani prizadeval, da bi bil ljudakim ieljam gU-dt'^ u-radovanja vstrezal, ter nam je znpanom v tako glafiki in lahko razumljivi slovenScini dopisoval, da smo z veseljem brali njegove dekrete in okroznice in je tudi lahko spolnovali. S tem nam je bistveno zlajsal tezko bi-eme, v katero se daja kmecki zupan le nerad in ker ga postava sili, vprezati. Po njegovem odhodti so se pa zaceli slovenski dopisi polagoma umikati neniakim in zdaj so u2e tako redki postali kot bele muhe. Kar nam zupanijska opravila u^e sama nasebi in posebno v izroccnem podrocj i zadosta lasi ne belijo — to se nam Se poostruje s t u j i m jezikom. Ne misiite ne, da pretiravam stvari; uika-kor ne t Ulavurstveuo nemsko uradovanje dela zares sloveiKskim kmeckim zupanom prav velike ovire, pred vstin pa nam ninozi brez vse potrebe skrbi zarad v e-like odgovoruosti, katero nalaga postava mi-panoin in nikakor ne ob^inskim tajnikom ali drugim, kateri nam neinske ukaze in raz.sodbe tolmaeijo. — Da bi bili uni dan visoki gospodje v dunajski delegaciji vcdcli, kako se nam zupanom na Tolminskem vtem oziru trda godi, — gotovo ne bi bili kot ne-verni Toniazi z glavami majali, amp^k bi se bil se kdo izmed njih oglasil v pravlcao brambo nasih zalje-uih pnwic. To je menda uze po nSoci" zuano, da imajo v lia^iin glavnem mestu, Tolniinu, lepo stevilo krsceuih Turkov, saj je to eden izmed paSev na vecer predle-tosnjim Slavcevim shodom v Tolminu sain konstatiral rekoc: „Danes prazuujemo Turki, — jutri bodo pa R u s i.u Bolj cudno je pa, da so nekateri teh Turkov celo Clani slovenske citalniee, v katerem ca-stitljevem drustvu, posvecenem omiki in zabavi v sio-vanskem duhu, propagando delajo za svoje tepene brate in njih zidovske zagovoruike v papirnati obhki, kakor N. F. Presse in tovarsice. V zadnjem Casu sta bila nekda uze dva drustvena zbora, kojih glavni pred- kropefi in moled. OCe se ta veSer otrokom zd6 bolj obla&ten, kakor navadno, skoro pol duhovna in celo njihov glas doni bolj praznieno. Ko se sprevod zopet povrne v izbo, pri^ganeso pri jaslicah vse sveclce in zdaj vse hitj gledat jih in hvaliti mojstra. Mati pokleknejo, okoli njih otroci, za nji mi dekle in celo moski, ce tudi neradi^ vsaj na euo koleuo, kar pa materi nej prav; CeS: kakor bi zajce streljali, in iz poboznih sre vtrga se stara bo-zicna pesem: Pastirci vstanite, Pogledati hititel Po kondani domacl sluibi bozji pride na mizo mrzla veierja, za njo pehar suhega sadja, orehov in JeSnikov... Po veCerji hodijo tudi sosedje g?-dati ja« slice, soba se zmerom bolj polni, mnogi so ; t& oble-deni za poinoiuo ma§o. Pripovedujejo se pravljice, svete pesmi se pojo in tako mine das, da sami ne vedo kako. Zdajci se oglasi veliki zvon, mogofino in velicasstuo, kakor nikoli po dnevi, doni nocoj njegov glas, po vasi se duje strel, ulice o2iv§ in ljudje ne-kako veselo hit6 v bo^ji hram ob ti nenavadni uri. Noeoj je vse bolj praznieno, orglje se krepkeje ghug, pevci in pevke lepSe pojo in vsim nepricakovano nagle mine slu^ba boz^ja. Ko pa pridejo polnockarji domov, dakajo jih u2e pecene klobase, krvavice in jeteraice, ki jih je y tem gospodinja za nje pripravila, fr. % met je bil izbor casopisov za prihodnje leto. Obakrat so se Turki prav strastno potezali za liste svoje gore in protivili se nekaterim drugim listom, zagovarjajo-Lim slovanske interesse. Ne vem, kedo je zmagal, a to so mi pravili, da so se lani izpojeni turkinji N. F. Pr. zopet odprle LitalniLne duri. Zivila dosled-nost! Se nekaj so mi pravili, cesar tu ne morem zamolcati, da tolminski turkofili pri zborih sloven-skc eitalnice le nemSko in 1 a § k o govore; mari bi ne vstrezalt boljse svojim namenom, ako bikarna-ravnost tur§ko govorili? Vidite, da si ti gospodje tudi v tem ne morejo dosledni ostati. Padec Plevne so praznovali tolminski rodoljubi le v ozjem krogu; ker veje v vi§ih krogih t u r § k i veter, ni bilo lahko napraviti kake javne demonstra-cije; sliSim pa, da so v Volcah zapalili velikanski res in da se je od tarn razlegalo veselo pokanje topidev po Sirni dolini. Tudi Kanaki so se nekda pokazali vzhujene Slovence; pa ste sliSali, kaj se jim je zgodilo ? Nek gospod, kojoga tlostojanstvo zahteva, da se vzdrztije nad strankaml in da si pred svetom skrbno zavaruje popolno nepri^tranost, ni mogel vkrotiti svoje jeze, ko je videl, kako so kanalski rodoljubi v svojej nav-du.<>et:osti s kresi in pokanjein topper svoje w-'jirji! javili do junaAkih boriteljev za osvobojenje naSih juz» itih bratov. Posebno nek traunparent nad kavarno ga je tako v oci zbadal, da je svojo jezo na javnem trgu razpasel. Pa turkotilna strast ga je se dalje gnala, - - p o n i >. a 1 se je iz svojega vzvisenega staliflfia: ^el je tozit v obdinski mad----------. Oprostite, da ne govorim dalje. Andrejev. Iz Kobarida, ir>. dec. (Izv. dop.). Iz zanes-Ijivega vita nti je do^lo sporocilo, kako slovesno 80 padec Pievite vesoljni svet zauimajoCe in pretresajoce novice, v Bovcu proslavljali ter je morda vredno jav-no^ti. Komaj je ta za/eljena novica doSla v slovenski Bovec, tako se mi ptse,je nekdo v svoji hisni iz-bt na hteno prilepnil preveselo novicp: Jlrabra Plevna pala je Uusom v rokel Zivio! Kar za-bumelo je po Bovcu, kakor bi bil kdo dregnil v gnjez-do nekojih krotkih krilatih zivalic. Naglo pridejo lie* ku oaebe ogledovat grozoviti plakat, v zupanovi krLmt se snide nekov sovet (areopagj — Jojmeuc! — Han* tubal ante poitas — strain polom! Kusi v Plevni, Pievna v Itu^ilil kaj boV Nesrecen plakat je zginil iz htt'iie kakor ve.sa iz tuocvirja. A drugo jutro pride go»p. sodnik A. R.t Slovenec z du.so in tvlotn, (pst! kdo se smejcV—) v lastni oaebi v isto .zarad pla-kata svetu ncvarno hiso, ter poduCuje uekoga, kako nevaruo da je spioh za nebo in zemljo in da vlegne zares grozno pogubno po»tati, da je Plevna severuemu stricu, kojega je poprej ,,Kikirikr', ali prav za prav Turek v tem h^tti v pasti tiseal, pod oblast priSla. ilvala Bogu! pise dalje moj prijatelj,—sedaj je tukaj v Bovcu spet vse pametuo, sedaj je menda sle-hern preprican, da padec Plevne je strasen vdarec, grozovita nesreca za clovedanstvo sploh, sosebno za slovaustvo i srecne ljudi slovanske krvi pod milim zez-loin polomeacevim. A kaj hocete! povsod se nahajajo tudi kake tide buce—a k sreci tukaj prav redka pri-kazen,—kojih se uid pametnega ue prime. Tako pra-vijo, da je tukaj v Bovcu med druguui neki X, po baivi klenkaleu, toiej mracnjak, kojeum tukajsni luC-njaki ne murejo v trdo buOo zabiti kot solnce jasno re^uico, da mora vsak pameten clovek, naj si bode ktere koli vere in narodnosti, piipoznati, da je zma-ga Rusov nad Turki za ve.-oljm svet pogubna. Ta X. je bil se tako predrzen i uesreden, da se je postopil pobievno izjavitt, da ruska zmaga uad Plevno ne bode mari zemlje iz teCajev pahnila. A pocajl — Quos ego! Ubogi X to bodes britko obzaloval. ZatoSba na glavarstvo v Tolminu in ordinarijjat — cujte 11 se menda v^e napravlja,—vsaj nekdo je to pravih Kresov ni ravno mnogo gorelo, jih je saeg zapadel, a skale so ialosti pokaie na Klulah, pri zgo* dovtnskih razvalinah nekdanje trdnjave, kjer ravno sedaj za gradom Bovcani pot popravljajo. Ce Se kaj po-zvern iz siavnega Bovca — sporocim radostuo. Moj pryatel U. mi je ob^ubil ie kaj, ker torbica ujegova je precej odebelela. Z. Iz Kobari§kOfla Kota? id* decemb. (izv, dop.}. Po vseh obeinah tega okraja^ kjer ni rednib M% uc6 L duhoTniki mladino v naj potrebnejiem. TudivKre-du je 71 let start vikar, & g. Jurij Lapanja, dolgo let s posebno poterpezljivotstjo marljivo ucli 0* troke svoje duhovnije. Glede njegovih posebnih za* slug za Solo in cerkev je presvetli cesar pred neko-liko ieti odtikoval vrednega starLeka podelivSi mu red Franca Jo^efa. Ker se je letos v Kredu ustanovila redaa sola, izreklo je preslavno c. k. de^elno Solsko svetovalstvo marijivemu delavcii, iskrenemu prijatelju mladine in zveatemu podpornika solstva g. Lapaoji svoje posebno priznanje. Serfino 2elimo gosp. Juriju po trudapoiuem delu muogo lahkih, prijetuih dnevov uaSemu narodu pa veliko posnemovalcev.— !z TrSta; 19. dec. (Izv. dop.) Vuliceviceva bro-" Sura pa na§i ItalijanciSi. — Zopet mestno gospodar-stvo. — Slovanska zmaga pri rievni in na§ narod.— Razndi) lakor sera vam u2e pprocal, iz§la je ona imenitna knjiga, ki je vzbudila mej tukajSnjimi La-honi pravi vikar. V krasni italijanSdini, kakorsne nijso zmozni ne trzaSki, ne goriSki ItalijauCici in ci-futi, dokazal je VuliceviC, publicist in litcrat rAvega reda, da ItaJijani nimajo ne de facto in niti de jure nobene pravice do Trsta, Gori§kega, Istre in Dalma-cije, da je to slovanska zeralja, katero morajo Slovani braniti do zadnje kaplje krvi. Kar mora Italijane po-sebno osupniti, je dokaz s citati najvecih avktoritet italijanskih. Yulicevic citira v potrditev svojega tr-denja prvega stvaritelja zcdinjene. Italije, Mazzinijain najboljs>ga italijanskega vojaskega pfcatclja Lamar-mora. Maz/ini je namree pisal, da Italijana dobro xazumijo samo do Soie, unkraj Sore je italijan>ka „faveilaM tuj&tina in Italijani po narodnem pravu nimajo uic opraviti unkraj Sure; Lamannora pa je v nekem izvrstnem spisu kar iiaravnost Italijane svaril pred poieljenjem po primorskih dezcluh, kajti tain, pravi on, zaeertjajo naj\aznej*i intereM dveh mogormh narodov SJovanov in Nemiev. ko bi tun j to dezele sluiajno tudi italijauAe postale, bi bilu to najveca zadrega in uevarno^t //.% Julijo. Tako menda daues (poK'bno po I'li'Vui; iui>Ii \>ak pameten elovek; le nasi Italijar.citi ne razumijo, kar j,' pisil slavni Maz-zini. Sicer pa gre g»*.p«diijoeiin ItalijuiieiiVm m zi-dom v prvi visti /a njih zep in ti ljudje piavza prav ne cutijo prauga. fiMega iiatrijoli/ma. Kaj jo vse ropotanje va&ih gorfckih in wish tr/u.tk>h Italijami-CtvV Trail v ('ft ubo/emu ljud>tvu! i'ozuate v Cioriri moza, ki je populann postal, ker je veduo zahavljal cez vse, kar je vladno in katoli.tko. Moz je s tern dobtgel svoj nanien in se zdaj poklanja vladi in pa-Btoru'lu. Kakor \ (ioiit-i je tudi v Tintu v>e poluo takih ekshtemij ..sen/a urn;alf e H'lt/a pudoie" in tern ljudem, ki hoc*jo otuijaluo zas-topati italijausko Btranko na P»imoi>kent, pravi Yuluvvie piav dobro „la consorteria'*. To koii.*oiti>iijo, ki ji* popnlnoma podobna konsorcijain ra/nih bank v rpredkiah*kih' casih, VuiiOevic kot dober pozuavatelj uasih r.iziuer tako naravno slika, knkor j«* naiavuo na>likal Haute itde, ko je pi>al: ,,l'iate v non perore ni;ittes si die il gi.«iid« tm Voi di V«i nun ri«la". (ilavui pndpouiiki koitMirtetije >o n-siiit'iin /idje. katcriin V. prorokujc k' velik,* gorje. k*dar enkiat „peror«u po-Btaiiijo f.uottiiiti". I.ep j»» v tej brttnnii dokaz napod-lagi zgodoviiie, da KimSjani in IbMieeani dijm) ptiuesb v naie deiele nolu-uo kuiture. aiupak edinu le gnrje in suznobt, mej ti-m ko .so Slu-yam na mirnoni potu opustok'ne dezele sprememli v rodovitne ter prav za prav po>taviii tenielj biagostanja in kuiture. V dokaz tega n&vaja same izjave name^tnikuv beuebkc repu-bhke v Istri in Da'maciji. IVavico do teh dezel zadobili .so Slovani i-e .svo-jim delutu it ne ua lopartkt naein, oni so zdaj tudi faktuni gos-j ccnirji teh dezel, mej tern ko ho mogoiiui zatiralci Itimljant in Benecani uze davno propali; prindp narodnoi?ti in pa faktieno pote.stvo teh dezel \elja vec, uego vsi fctari pfrgameuti. ua katere se skbcujejo nekateri ponarejevaK-i zgodoviue. Tako od-kritoistcno nij pac »e nobuden puveilal resnii-e na.sim Italjanci'em in zidnm v prav lepi italijanyeini. in ker je ta brosura tudi jaku podut'ljaa, pupuiceam jo >\o-venitkt intetigeiiciji in posebno d!ih»i\fteiui, o kateii na kontu V. tako lepo p;se. V dokaz. kako nase I-talijancice re^nica voei kolje, iiaj powin suno to, da je konsurterija knjigotrzce tiia&kc najbrze se zuga-njem tako pre.^trakla, da t-o se vsi ti knjigotrzci bia-nili prevzeti prodajo tc kujige in da je spluh taktika konsorterije z molcanjem zainoriti glas upijocvga. A vse ne pomaga mc: res-nica se dnlgo ne more zakri-vati, teronzem traja en cas in gotovo je1 da v Tratu ogromna veeina na skrivuem in javuo pritrjuju Vuli-ievicu. Da ima V. prav. prepricaii so se posebno mnogi davkoplactvaki v Tr^tu. Z.uinjiC sem pi sal o gospo-dar.-tvu na^ega magi&trata. daues pa vam porocam, da se v stareaiustvu uze vet dni pretre^a proracun za 1878, kateri ka2e veiik primanjkljej pri vsch ogrom-Dih dohodkih nasega mesta. Da se pokrije ta deficit ter poplacajo tudi marsikateri stari dolgovi, hoce najeti BtareSinstvo posojilo od gold. 1,600.000. To posojilo hoce poravnati s poviianjem doklade na dohodoino in hisni davek za celih 20 %< Vse tozl cez slabe case; na§ magistral pa Ie povisuje davke, kar le more. Na tak nacin je lehko trositi za palace in pogace. — Pa kaj bi vam Goricanom mnogo to2il; saj imate tudi pri taiem magistratu zadosti dobrih gospodarjev, M znajo dobro skubiti. Kakor sem vam zadnjiL nakratko sporocal, sla-tili so tuk, Slovani zmago slovanskega oro^ja pri Plevni na prav primeren nacin. V luki so bile mnoge ladije okincane se zastavami, v okolici -so goreli kresi in rodoljubje iskali so se in zbrali .v mnogih javnib lokalih, dase skupno radujejo zaradruslcezmage; tako od-kritosrdnega veselja pa6 uij bilo se po vsem Sloven-akem, kakor 11* in 12. t. m.; to naj sluli na§im so-tragom v dokaz* da slovanska ideja krepko na-preduje. Ta, vojska porinila je slovanstvo v malib pjesecih naprej za eno celo stoletje. V nedeljo je bila veselica v Cital. rojauski v spomin te zmage, katere veselice se je vdelegilo vse poloo obcinstva iz Trsta in okolice. Kaj hocete vec? §e v tu2ni Istri slavili so ta pomenljiv dan; kakor sem zvedel, so mnogi v Kopru 2iveci Slovenci prire-dili prav lepo veselico na fiast zsnagovalcem pri Plevni. Urednik „V Iiidipendente", 0 katerem sem vam pisal zadnjic, da ima ve6 pravd na glavi, nij sicer postal ^prisoner", a obsojen je bil na blizo 200 gld. globe, zgube kavcij6 in stro§kov. To u2e placajo pa-troni, saj \ed6 kje vzeti. Patti ne pride v Trst. Kedo se je skujal, ali ona, ali podvzetuiki — to mi nij znano. Boljse za mosuje! Politi6ni pregled. V avstiijski dclegaciji so bile zadnje dni vazne razprave 0 orijcntalncm vpraSanji. Poljak Groholski je govoril zoper ruski „panslavi-7.0111-' in razkladal, kakor pravi „Xurodtf, Nem-cem ua veselje, ncslovansko svoje „^Iabfii6koB stalisee zagrizene^a poljskega Kainstva. Rekel je, da Ilusija le vojujo v jugu, da bi se razii-rila, no da bi Jugoslovaiie osvobodila. Kot dokaz je navajal, da so na Poljskem nameSCeiii ruski uradniki. Neprijaznost do Slovanov je odsevala 1/. lnnogih govora — in nikogar ni bilo, da bi bil z odloCno besedo razlozil, knj so Slovani za dr^avu in kaj bi bila Avstrija brcz Slovanov. Kdini dalinatinski uradnik, baron Fluck je prav skroinnu v svojoin govoru zagovarjal slo-vansko politiko v delcgacijab. Odgovoril je mej drugini (Troholskenm, da ne le na Poljskem so r u « k i uradniki, teniuc da se mej a v s t r i j-s k i 111 i Slovani eelo 11 e m s k 0 uraduje. In eujte! nein.ski delegati so rekli, da to ni res. — Teni gospodom je lahko zanikuvati, pa naj pogledajo v nasc politiske, sodnijske in druge dizavne urade, da pozvedo, kako se m slovensko ljudstvo uraduje. V posluiibki zborni»,i je bila prav viharna d(kbata 0 drzavnih posojiluicab; med drugimi po-slami je tudi vrli dr. Vosnjak prav odkrito-sreno in «stro grajal gospodarstvo sedanje vlade. Madjari so strasno razburjeni zarad ru* skill zmag; v velikauskem taborji zbnmi, so zalitevali, naj Avstrija, Co treba, z oboro^eno ruko zapreci nudaljno naprcdovanje. Minister-skemu predseduiku Tiszi, kateri ni hotel spre-jeti deputacije, ki bi mil imcla dotifino resolu-cijo naznaniti, so vsa okna pobili in pred nje-govo palaeo so tako strasansko razsajali, dasta morala dva bataljona vojakov na mesto priti in razdrazeno mnozieo razpoditi. Celo zmernejsim Madjarom sc tako divje razsajanje priseda. 11 u s k i ear se je pretekli torek iz Buka-rehta vrnil skozi Moskvo v glavno mesto. Pov--od ga ljudstvo z najsijajnejsiiui demonstracijami sprejema. Anglezi napcnjajo vsc zile, da bi posre-dovaje za mir skreili uspche zmagonosne ruske vojske. A Rusija se v sedanjem poloiaji ne bo dala v kozji rog ugnati, ampak, zanalamo se, da bo dobro izkoristila vojno sreCo, katera se jej je po tolikih zgubah in grenkih skuSnjah &e 0 pravem casu povruila. V Franciji so se polegli razburjeni va-lovi; zdaj imajo republikansko vlado, kakorsno je zbornicna vefiina zelela — a pozdeva se nekako, kakor bi se glede orijentalnega vpraSanja nagi-bala na Angleiko stran. Ne razumemo sicer po kakib svobclnjaskih principih bi bilo to mogoSe. Italijansko ministerstvo, katero ni niivalo vec pravega zaupanja v parlamentu in tudi v dezeli ne, je odstopilo. Depretisu je kralj na-rocil, naj sestavi novo ministerstvo. Razne vest! Na6vt postave, po kateri bi se imele westi nekatere preuaredbe v Solske postave od 10* marcija 1870 §t. 18 in 16. oktobra 1875 §t. 28 ni zadobil cesarske potrdbei Ta nacrt je bil sklenjen v de^el-nozborski seji dne 17. aprila t. 1. po predlogu po-slanca Dcttoi?i-ja in je zadeval uravnavo dohodkov in ~rasvri&ttjft u8itelj6kega osebja na jaYnib JjndiWh So- lah. Vlada se ne vjema s tem nacrtom, ker meni, da bi se po njem bistveno skrcil delokrog de^elnega Solskega sveta, kateri bi ohranil svoj upliv samo na podelitev uciteljskih slu2eb tretje placne vrste, med tern ko bi pomnozeni okrajni §olski sveti sanii uflitB-Ije in uciteljice poraikali v vi§e placne vrste. , Totla ker je v takih okrajnih svetih le malo pravih strokov-njakov, ne bi mogli prav prevdarjati in ceniti pravih zaslug, koje morajo biti pri -takem preraeScevanji pre'd vsem merodajne. Dalje izkljufioje §. 4. nafirta razpi-savanje izpraznjenih uciteljskih slu2eb, vsled Cesar ne bi bilo mogoce privabiti sposobnih moci iz drugih o-krajev in de^el. Po tem paragrafu bi se mogli pro-sivci oglaSati samo za sMbe najni2e plafine vrste, v vi§e vrste bi jih po tem okrajni sveti kedar koli po svojem spoznanji premikali, Vlada zapazuje v nameravonem sisteam splon Skodljivo decentralizacijo §olhtva in vtesnitev avktori-tete de^elnega Solskega sveta, ker bi v vi§e placne razrede povzdignjeni ucilclji dobivali svoje sluibene dekrete od okrajnih svetov, ko gre pri tem vandal* za podelitev vi&ih slu^'b, defiuitivne sluzbe pa ima po dtiavni ljudsko—solski pontavi dezelui Sol-ski svet podeljevati; glede discipline pri uditeljih, men! vlada, pa ni samo ^eleti, am, ak je noobhodnp potrebno, da se v uciteljih zivo, ohrani za-vest njihove odvisnosti od vlade. Iz teh uzrokov dnja vlada dosedinjemu sistemu v gori^ko-grAfii^ki grofiji odlocuo nrednost pred na-Bvetovanim. Sicer bi bil pa goapod minister v itite-resu nasega fiolstva z veseljem pozdravil in priporo* cal nacrt, ako bi bil dezelni zbor za celo dejieloakle-nil centralni status uciteljskega osebja (to bi bilo vse pod de^clni sol^ki svet gorigki spadajoCe potrebno u» citeljsko osebje) in bi bil pripustil de2(dnemu ftolske-mu svetovalstvu, naj duo morda po predlogu okr. fiol-skega nadzoruika ali cel6 okr. sol. sveta, -• povzdl-guje v vifSe plaCne razredc. S tem bi so, bilo fcolatvo v deceit gotovo izdatno poHpedcvalo, ker bi se bil upliv c. k. de^, golskcga nadzornika pomnorSil, in avktorlte-in de*. &olskcga sveta bi se tudi okrepila, pravim za-slugam bi se pa odprla pot do boljfie placenih HluJSeb. /raven teh pomislekov so tudi nekatere formaluo po-itmiijkljivoKti v predlolnnetn uaCitu pripomoglo - dft ga je vlada eavrgla. f Janez Nep. Olobofimk. — V potok 14. t. m. ob poldesetih zvecerjeuuiurl Janez Nop. 01 o-bocuik, kiiezo-iiiid.skoiijski tajnik in doma<5 knplan, sv. 0(':eta skrivni kaplau, knezo^koiijski konsistorijal* ni svetovalec Ljubljanske skolije, vitez Franc-JoJlefo-vega rcda, lastnik srebume velike svetluje od bv. Occ-ta za zasluge, castni meScan Kraujski, ustauovnik ,.M;tiice sloveuskeu, ustoujvuik pevskega drustva nSlavecu itd. Bil je rojen ranjki Globocnik v Cerkljah na Go* renjskem 10. aprila 1824, v maSuika posveCen v Ljub' Ijani 31. julija 1817. Sluzboval je v meatu Kranj, kjer ga je mesto Kranj imeuoval? svojega castnega meScana. Kmalo po tem, ko se je iz Kranja present, bil jc od na&ega knezo-tiadSkofa v Gorico pokli-can kot tajnik in domaci kaplan, ktere sluzbe je do svoje smerti opravljal. Na literarnem polji je ranjki Globocnik delal v slovetkskem in italijanskcm jeziku. Izdal je knjigo „sv. Kocijani" v slovecskem, „sette babiliche" v italijanskcm jeziku, zadnje delo je tudi v slov. rokopisu gotovo. Uaujki je bil sploh spretna delalna moC; je imel namre6 med drugimi tudi to lepo lastuost, da je pomagal, ce je ie mogel, skodoval pa gotovo nobeiicmu ni. Njegovo dobro serce so morali tudi njegovi ueprijatelji pripoznati. Da je bil ranjki cislana oseba tudi v najboljSih krogih, pokazal je uje-gov pogreb 16. t. m. Ze mnogo pred napovedano uro pogreba je bilo ljudstva okuli imdSkofijske palace, na dvoru in hodiScih, da se je vse terlo. Pogreb je bil velicastcn. PrevzviSeni knezo-nadSkof so piisli v cer* kev, ravuo tako tudi prost baron Godelli. Spremila ga je skoraj vsa mestna duhuvScina, deiehii glavar dr. Pajer, okrajni glavar bar. Recbbach, visoki slu* zabniki grofa Chamborda, deputacija pevskega drustva ,,Slavec", ki mu je tudi ediui venec na trugo pp; lozila kot svojemu ustanovniku, mnogo drugih znan-cev, prijateljev in castilcev ranjkega itd. itd. Ranjki pociva poleg svojih dveh neCakov, ki sta v teku treh let umerla, blizu kapele na tukajSnem pokopaliSci. Naj toraj v miru pociva blago in dobrodemo serce spretnega in delalnega mo2a. f 6. g. Janez Likar, bivsi kaplan v Bovcu je umerl 18. t. m. na Vojskem. Pri pogrebu v cetrtek zjutraj je bilo tudi nekoliko gg. duhovnikov % goriske nadSkofije» N. v. m. p.l Iz Sela pri Cerni&h nnmporoCajot ItarnemO* rejo in ne smejo rfiestni Slovenci, to storimo mi kinet-je. V cetrtek 13. t. m,, to je hitro, ko smo zvedeli, da je Plevna pala, znosili so naSi kmetje br2 drva v-kup in zapalili smo v mraku velik kres na viSjem hriba nad vasjo, da so ga dalec videli po vipavskl dolini. Ob enem so mo2uaiji gromeli; kiualo po turn so zaceli tudi maloVSki topici odmevati se. .; Tukajsnji posestnifc ph Maiti je pa po meatttiia-gi razsvetlil vsa ,ok»a svoje hlia, V nedeljo 16. t. m. je bilo tudi videti mnogo kresov in od vseb strani se je odmevalo pokatije to-picev. Zdelo se mi je, kakor bi se peljal kak vladar po na§i lepi dolini. Na§i kmefje pravijo, da bo te-daj se le pravo radovanje in slavljenje, kedar odnese Turcm svoje peti iz Evrope. Iz Sedla nad Kobaridom se nam piSe: VeC sto let zaporedoma gorel je pri vsakem kmtem napa-dtt diviega Turka na naSem aStoluK kres. Danas, ko je ljuti sovrag pri Plevni pobit, boCcjo domeljnbi to slavno zmago slaviti in doloclli so visofiino 1666S metrov z imenom »Stol% kterega vrb je videti do tur§ke meje in ki ima prekrasen razgled na vse strani. proslaviti v znamrnje vzajemnega soiiutjain si cue-ga veselja s kresoni. Da bode clostojen, skrbijo rodo-Ijubi iz SoSke in NediSke doline. Kres bo gorel 20. t. m, zvecer. Le Rozane v Brdih se nam piSe, da so tudi tam v nedeljo 10. t. m. slavili vzetje Plevne z veli-kanskim kresoni, pokanjem moznarjev in veselim, u-branim petjera pod vudstvom gosp. J. M. Ibizutiii so, da se je navduSeno vi»se!je skicpalo pri zlait liriski kapljiti, in da so kot iskre Svigale nnpitnice na fast nasim junaSkim bratom, katerim naj bi se popotiiem posrecilo osvobojenje tlaeenih in muccuih Jugoslo-vanov. Z Berij nad Rihenbergom smo tudi prejcli po-roSilo, da so slavili tain 16. t. m. vzelje IMevne z w-likim kresom ia pokanjem topieev. Z honira sv. Martina se jepa videlo, kako so v raznih krajib Yipavske doline in zgornjega Krasa zazigali unietne ognjc in krese, in slisal se je od vseh strani glasen odmev streljanja. Izpod kra§ke gore 19. decern, nam piSe znan rodoljub: Sinoci 18. t, m. so goreli velikaiKski^kresi * Pervacini na hriba imenovancm „KamnjfVo Colo," moznarjt so pokali, pervaSka godba je svirala slovan-ake melodije, vmez tudi rusko hinmo. Ljudi je bilo kacih 300 na bribu mozkih in zenskih. Tako so izra-2ili i Fervcanje na osini dan, ker nijso prej, svoje ra-dostno sodutje do slovanskih biatov, kateri sejunaSko bojujejo, tam kjer Merklo polumesec sveti, Turban v prah je poteptan, Turcm zvija se v osveti, Vnicen, joj, njihov je plan. Prise! dan niu je placila, 2anje bad, kar je sejal; Boka Slave zatvorila Kleto. kervnoje drubal. GoriSka 6italnica bo imela v saboto due 22. t. m. ob 6. uri zvecer svoj redui obcni zbor. JJa dnev-nem redu je letno poro&lo o drastvetnih zadevab, sklep raeuna za tekofie iu proracun za preteklp leto, pa odborova volitev. — Letos ne zapazujeuio nic prav cvrstt'ga zivenja v dru§tvu; mari bomo cakah pomla-di, da nas mestne v Slovence ozivljeni naravi obudi milo slavfcevo petje? Saj imamo Slavca v Gorici, kateri je uze pri raznih prilikah pokazai, da zna td-di po zimi veselje vzbujati, rahla area vnemati, trda pa meCiti. Tega pafi ne, da bi se eelo dolgo zimo dolgoca-sili, ali da bi vse veselje edino mladini puscah pri golib plesib. — Na noge tedaj, zdaj posebno, ko vidi-mo, da je narodna zavest povsod po dezeii tako evr&to zbujena, probudimo ^e tudi mi mescani ter skrbimo, da se nase nekdaj tako zivahno diu§tvo zopet strese iz pogubnega dremca. Ttmo in osebnosti na strau, pa ve6 narodnega ponosal Samoumor, Minoli pondeljek popoludne so ua-Sli na goiuili njegove 2t-ne privatnega uCittdja tujih jezikov, Kuderlicka, s prebodeuim sercem mertvega. * Nesredni mo^ je imel kamen v mcliurji in ta neozdiavljiva bolezen je bila uzrok tako zaiostnemu koncu 70 letnega starcka. Mlad zlocinec. Nek 9 letni ucenec mestnih sol Je zabodel noi 10 letnemu sinu gosp. Puzeugruberja, aSencu I. realke, tako v pljuca, da je mladi faut v smertni nevarnosti. Policijaje porednega pobaliua za-perla. DruLba gorigkih. gospa je nabrata pri raznih revnoljubib v mestu 2U52 gl.40 k. za kuhiujo mestnih reve^ev fcrez zimo. Zraven teh je podaril sedaj v Milanu bivajodi oskerbnik grofiuje Laris, Vitaliauo Fumagalli, vta namen 20 f. in druzih20 f. za zavod zapusteuih otiok. Truplo samomorilca A. St., sinapred Tleti tttnorjenega posestnika St, so pripeijali v sredo 19. dec. ter je slovesno na gonskem pokopaliSci pokopali. Baron Pina je dosel v sredo 19. t m. v Go-rico, da je predsedoval seji de^elnega solskega sveta in se je na vefcer zopet vernil v Ttrst. Listniea urednistva: G. Kaludjer. Lepa hva-lat a za danes prepozno prejeli^ porabimo, ce le mo-goee, prihodnjiC. Sploh moramo ie enkrat uljudno pro- siti, naj nam btagovolS gosp. dopisnik! tvarino vsa-krat vsaj do srede po§iljatir ker je vsak Cetrtek jutro gradivo za dotifini list nze odloceno in tiskarni izro-Ceno. Zadnji dan se sprejemajo k Yeeenm §e va2nej§e drobne vesti. Javna zahvala. Da je moja osem letna hfierka po nevarni dif-teriLni angini sreLno okrevala, zahvaliti se imam za Bogom edino posebni skrbnosti in odliini raznmnosti velecenjega gospoda dra. M. Ker Sevani-ja, kateri se je zares poMovalno trudil, da mi je reSH Mvlje-nje preljubljenega otroka. Mej tem ko se preblagemn gospoda za njegovo ncutrudljivo prizadevauje inkreno zahvaljujem, pripo-rofam ga prav gorko silavni-mu obfiinstvu; se bolje pa ga priporocati njegova zdravniska ^-pretnost in velika skibiutat za hohtike, knjim se mora zraven tega tudi po bvojej prijetnej uljurinosti na prvi mah prikupiti. V Gorici due 17. decembra 1*77 Ana vdova Leban. Vabilo na naro6bo RZvona,i. Odpraviiistvo „Zvona" vabi najnljudneje slo-vensko obtin>tvo na narocbo lepoznanskega lista ^Zvona" za pribodnje letw 1S78. Se svojo nmugoste-vilno dosedanjo ndelezl>o je pokazalo nase slavno ob-liustvo, da je popoiuotua uinirlo veliki pomen in vz-vifieiio nalogo, katero izvdiSiije j.Zvon*4 v slovenskem silovstvii. Zvo nbode dobil pribodnje leto nekoliko ve-vn obliko in bo tudi prinakil pervi dan vsakega mescca po cno izvirao sliko; Zvon je tedaj pirvi hluvenski list, ki bo prinaSal slikc in redno samo izvirne slike, proizvode ttaie domace slo-veiihke unietuosti. To slike bodo posebej nZvonuu pri-dejane kot apriloge" in se bode za nje placevalo 1 ft. na Into; zato je tudi naroenina dvojua: Brez prilog za vse leto 4 fl. za pol leta 2 fl. S prilogami za vse leto 5 fl. za pol leta 2 fl. 50 kr. Vsak naroenik naj tedaj izrecno pove, alt ieli prejemati samo aZvonM brez prilog alt s prilogami, NaroCnina naj se posilja z naslovom: Redaction des „ZvonHY Wien, Wllbring, Zellerhof 6, Odpravnistvo .Zvona" Oznanilo Zar sklepanja raeimov za leto 1877 o-stane hranilnica, ki je zdru^ena s tukajSno raz-stavljavnito, zaperta od 1. do vstevsi 15. jaiiuarja 1878. Zastavljavnica bo pa zgorej omenjegc dni za zastavljavnicna opravila odperta kakor na-vadno.— Ravnateijstvo zastavljavnice zdruzene 2 hranilnico. v Gorici dm 18. decemhra 1877. Ravnatetlj: Doin. Lovisoni. Razglas. Pod najboljsimi po^aji se bode po prosto-voljni javni draibi razprodaia dedina rajocega Antona Jorman-a, obstojefia iz ene v najiepsem kraju Cerknega lezece, za vsako gospodarstvo, posebno za kerenio ali stacuno, priinerne hise, pri kateri je tudi biev in vert. Cena temu je tf. 2700 gld. Zraven tega so na prodaj zemljisca Meca v bliziijej okoliei, Cenjena na3513fl., ki obsto-je iz vee njiv, travnikov in gozdov, od kate-rih se odda tudi vsak kos posebej. Ponudbenik, kateri obeda vsaj toliko} kolikor je cenjeno? mora poloziti takoj l/3 kupne cenef po preteku enega leta pa ostali ^. Se le potem, ko vse vplaca, postane lastnik, poprej se ga pa smatra kot najemnika. To razglasa podpisana c. kr. okrajna sod-nija p. n. obcinstvu, da se bode omenjena pro-stovoljna drazba deiiala dne 18. januarja i878 pri tukajsui, sodniji od 9. urezjutraj naprej. C. kr. okrajna sodnija v terkiieni dne 1. decembra 1877. It* S. Unterkirclier 1. r. Eoristno naznanilo • pre6astsduliovL6ini. Tovarna za izdelovanje voscenih sve6, lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno svetinjo in castnim diplomom pri svetovni razstavi y Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Mona-kovenr in Trstu leta 1871, priporota^svoje sve&e iz fiistega voska od debel, ki se ne kidajo in ne onesna&ijo altarja. Gorijo, mirno, se ne kidajo in se pocasi povzijejo. Priporofiwjem toraj precastiti duhov-§cini, naj se ne daja motiti po drugih pro-dajaleih, ki prodajajo sveCe, nameiane z drugimi tvarinami, kakorSne sveLe so po cerkvenih postavah prepovedane. Cenajimje2 gl. 68 kr. kilo najbolj§e prve vrste, 2 » 33 „ „ druge vrste. PlaCuje se ob koncu leta, ali pa s 5 kr. odbiftka pri kilo, ako se precej pla^a. Aloj/jj Bader9 lastnik. Oznanilo. Dne 21. decembra t. 1., potem 8, in 23. januarja 1878 se bode na drazbi prodajalo vse nianafakturuo blago zadoEene mase A. Kasat-ti-jeve v Gorici uiistran skolije. Tedaj pride na prodaj cela bogata zaloga raznovrstnega blaga za zenske in mo^ke letne in jesenke obiekc. Ker so klicne cene prav nizke, ponuja se vscm prav pritczna prilika, da se preskrbe z dobro zimsko in jesensko obleko. V Gorki 18. dec, 1877. OSKRBN1STVO zadol^ene mase A. Rasatti-jeve. Oznanilo. Podptsani ima zalogo vosfienih sve5 iz tovarne za svefie g. Alojzija Bader-ja v Gorici. Svece iz te tovarne so bile odli-kovane se sreberno svetinjo in castnim diplomom na svetovni razstavi v Parizu leta 1855 in na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici, Monakovem in y Trstu leta 1871. Te svece imajo prednost, da so iz 6i-stega Toska od cebel, pa proste vsake druge tvarine, so zboljsane, da se vec ne kidajo in ne onesnazijo altarja, kakor poprej. Cena tem svecam je 2 gl. 68 sld. kilo najboljSe prve verste, 2 „ 33 s druge verste. Plafiuje se ob koncu leta. Preeastita dubovscina se opozoruje, naj se ne daja premotiti od drugih prodajalcev, ki prodajajo svece, namesane z drugimi, po cerkvenih postavah prepovedanimi tvarinami. V Kanali ima zalogo §TEFAX KRALJ, bandar. IzdaTatelj to odgoyonii arednik; ANTON FABUAJSI____Tiskar: MAILING ?c5T