Z05. številfca. V LjnUjni, i soboto, 7. septembra 191Z. XLU. Iefo. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: četrt leta . ,^.;••%'. . 6-— ćetrt leta .r.fc.-* .^. . 5-50 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaja Uredništvo: Knaflora nllca *t- 5 (v pritiičju levo), telefon 4t. 34. Izhafa vsak dan srećer lzrcemii nedelje In praznike. Tnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat alt većkrat po 10 vin. Pa rte in zahvata vrsta 16 vio. Poslano vrsta 20 vin. Pri veČjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo nnročnine, reklamacije, inserati itcL to »e administrativne stvari. --------------- Posamezna številKa velfa 10 vinarjev. --------------- Na pismena naročila brez istodobne vpeslatve naroenine se ne ozira. „Narodna liskama" telefon St. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-OgTSko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25'— ćelo leto....... K 30-— pol leta ...-*•• • 13-— . četrt leta . .?.!•!•!. . 6*50 ** Ainenko m vse druge dezele: na mesec . : • •"'. . • 2*30 ćelo leto......K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnićtro [spodaj, dvorišče levo), KnaHova ulica :št- 5 telefon št. 83 Strah.... Kdo se ne spominja časov velike agitacije za uvedbo splošne in enake volilne pravice za državni 2bor. Tišti baron Oatitsch, ki je bil malo mesecev poprej odločno nasto-pil zoper splošno in enako volilno pravico, je na migljaj čez noč pre-menil svoje prepričanje in je začel v:»jsko za uvedbo splošne volilne pravice. Takorekoč pod povelj-<'vom vlade so mase stopile na iili-.n. Trdilo se je ćelo, da je vlada :*abvencijonirala velikanske manifestacije, ki so se vršile po državi; \ jboij zakrknjeni polkijoii so se ta-krat z revolucionarno pozo navdu-^evali za demokratiziranje dunaj-^kega parlamenta, najbolj vneti za-vovorniki absolutizma in reakcije so rnsegali na rdečo zastavo, ekscelen-e so deklamirali o svobodi. ki jo je 'Inesti proletarijatu in možje z zla- - ;ni ovratniki in redovi so postali urutalni napram vsem, ki se nišo jvdušili za splošno in enako volil-*:o pravico. Vse to je storil migljaj i zgoraj. Takrat so možje, ki imajo državo v zakupu, mislili, da bo socija-lizem ubil nacijonalizem. da bo narodno vprašanje izginilo iz parlamenta in na njegovo mesto stopilo socijalno vprašanje in trdno so upa-*r. ča. bo splošna in enaka volilna rav^ca olajšala ministrstvom vladanje in utrdilo državo na zunaj in na znotraj. Kako malo teh vladnih upanj se e uresničiio. Izkazalo se je, da splošna in naka volilna pravica za narode ni •ista nesreća, kakor se je sodilo. Demokratični parlament je razmero-a se mlad in zato se nišo v njem se msolidirale razmere, ali tuđi na-^rotniki splošne in enake volilne —avice so spoznali, da je ta parla-ent boljši od prejšnjega in so se ž rskega vodnika na vratolomnih turah na zavratno Škrlatico, nehotični Razor, ali severno steno našega riglava. Će ste pa kaj takega pri-■ 'i kovali, ste se pa pošteno urezali, er je gospod Bacek, dasi je zvest !an »Slovenskega planinskega dru-tva«, čegar lepi znak nosi vedno za - iobukom, do sedaj gojil planinstvo ' na Ijubljanskem Gradu, Rožniku i dvakrat na Šmarni gori. Torej z morskim vodnikom ste se urezali. I^avnotako ste se pa tuđi urezali, če ste mislili, da je gospod Bucek stopi! med tem na čelo kake UubHan-kc Marijine družbe in da bo kot vodnik te družbe vam popisova! svo-ie velezanimive doživljaje. Stvar ]e rx>polnoma drugačna. Gospod Bucek je po vsi Ljubljani dobro poznao kot prava Jjubljan- ska korenina in veijak. Gospoda Bucka pa pozna jo tuđi izven Ljubljane širom naše slovenske domovine in še ćelo na Hrvaškem ima svoje znance. Ce ima pa Ljubljančan znance izven Ljubljane, se mu pa večkrat zgodi, da ga kateri obišče in morda še ćelo tak znanec, ki še ni vide! naše bele Ljubljane. Seveda je tedaj mesto — in rodoljubna dolžnost vsa-kega Ljuhljar.čana, da došlecu na-tančno razkaže vse ljubljanske zani-mivosti. Saj to ni tako nuporno delo, ker se lahko opravi v par urah peš, malo bolj zamudno je pa seveda z našimi izvoščeki. Med svoje najboljše hrvaške znance je pa štel gospod Bucek oseb-no sicer Še neznanega mu Petra Ga-vrilovića. trgovca z žitom v staro-slavnem Sisku, ker je bil ž njim že dobrih dvaiset let v trajni kupčijski zvezi in ker sta si ob novern letu in ob vseh večjih praznikih pismeno že-lela vse najboljše. Povabila sta se že stokrat drug drugega na obisk, ne da bi doslej še prišlo do uresničenja teh medseboinih povabil. Letos je pa dobil neko dopoldne gospod Bucek od svojega prijatelja Gavrilovića pismo in popoldne sočasno s tem pismom oddani brzojav, da priđe drugi dan s poštnim vlakom Gavrilović obiskat gospoda Bucka in da bo kot spoznavalni znak pri izstopu iz vlaka imel v rokah »malu bocu pristnog hrvatskog vina«. Ta odlični spoznavalni znak je bil gospodu Bucku na eni strani zagotovilo, da njegov hr- vaski znanec ne more biti napačen človek, na drugi strani pa povod, da je svoji ljubi Buci naročil za drugi dan gosposko kosilo, svojim štirim Buckom pa pridigal ćelo uro, kakšni inestni otroci iz boljših hiš ne smejo biti. Tako je bilo vse prav ukrenje-no za dostojen sprejem Petra Gavrilovića. Med tem, ko se je v hiši gospoda Bucka kuhalo, cvrlo in peklo. stopnl je on iaderno po Kolodvorski ulici, da sprejme dostojno svojega hrva-škega prijatelja, ki je imel dospeti v Ljubljano s poštnim vlakom ob 74 na I. uro. Ob prihodu poštnega vlaka je napenjal gospod Bucek svoje oči in med izstopivšimi potniki iskal člove-ka, ki bi imel v rokah zgoraj omenje-ni spoznavalni znak. Koncem sele se je bolj izvalil, kot izstopil iz želez-niškega voza srednjevelik, a tembolj obilen potnik, ki se je. držeč v rokah sodček z okoli 35 litri ogledaval pozorno na vse strani. Ko ga gospod Bucek ozre, mu šine v glavo misel: »Ta, ali nihče drugi!« in tik njega glasno zavpije: »Gospod Peter Gavrilović.« Na ta klic se ročno obrne Gavrilović; dva vprašajoča pogleda in že sta si bila »v bratskem zagrljaju Slovenec i Hrvat,« med njima je pa delal najlepšo vez sodček s 35 litri. Pred kolodvorom sta skočila v izvošeka in se povedla na dom gospoda Bucka. Tukai ju je čakalo opulentno kosilo, umotvor naše gospe Buce, ki je, obdana od svojih štirih Bnckov, pri- čakovala milega gosta ob vhodu v najboljšo sobo. Ne bom vam popiso-val presrčnega sprejema, niti spreje-mu siedečega opulentnega kosila, ka-terega sta gospod Bucek in Gavrilo-vić zalila z marsikatero kapljico iz Gavrilovićevega sodčka, ko sta pila bratovščino, le toliko naj izdam, da je kosilo trajalo drobni dve uri in da bi bilo trajalo še dalj, ako ne bi bila gospa Buca večkrat in zelo razločno opozorila svojega življenja slabšo polovico, da si bo mili gost gotovo želei ogledati lepo ljubljansko mesto in da je ob pol osmih večerja. Gopa Buca je govorila zelo odločno in razločno, da je bilo gospoda Bucka malo sram pred Gavrilovi-ćem. ko sta odhajala iz doma na ogledovanje bele Ljubljane. Gavrilović je opazil to zadrego gospoda Bucka in ga pristno hrvaško skušal tolažiti, rekoč: »Žensko čeljade je djavo! Dok je ne povučeš k žrtveniku, ona te gleda ko svoga spasitelja, ko angjela čuvara, a ti počneš griskati i griskati udicu, dok je nijesi i progutnuo jadan! Vrag si ga neka!« Iz teh modrih besedi je gospod Bucek posnel, da je tuđi prijatelj Gavrilović oženjen in kot razumen človek tuđi takoj vprašal Gavrilovića po zdravju in občutkih njegove mi-lostliive. Tako sta v prijaznem raz-gogovoru dospela do Komenskega ulice. Sredi te ulice ustavi Gavrilović gospoda Bucka in kazaje na novo zgradbo, vpraša, kdo je zgradi! to »grčko svetište?« »To je vila slavnega primarija dr. D., katerega pa njegov oddelek navadno leta in leta ne vidi, ker skoro vedno na deželne stroške izpopol-nuje svoje znanje izven Avstrije. Pa je danes tuđi sila učen gospod, da malo takih. Kdo bi bil — razun njega seveda — prišel n. pr. na nena-vadno misel, napraviti v kleti svojega grškega templja solnčne kopeli. Iz tega vidiš, dragi kume, kako napredni smo Ljubljančani!« Gavrilović je nekoliko z glavo zmajal, a sledil verno svojemu tova-rišu, ko sta stopala po Dalmatinovt in Miklošičevi cesti — he — tam ga je zanimala posebno lepa frančiškan-ska cerkev in ni si mogel kaj, da ne bi pohvalil Ljubljančanov, kako lepe cerkve imajo. »Res, lepe cerkve imamo — samo malo preveč jih je že. Sedaj pa zidajo še novo, tako da bo v Ljubljani kmalu vsaka druga zgradba cerkev in vsaki tretji človek duhovnik, redovnik ali pa redovnica. Ne vem, kdo bo delal, da bodo mogli vsi ti krepki možje in krepke ženske, ži-veti lepo v brezdelju.« »Svećenik je svećenik!« pritrdi Gavilovič po hrvaško gospodu Bucku. »Svet i Častan gospodin, a svuda za njim i pred njim raste bijeli kruh, dok on kano i ptice nebeske ne treba ni orati; ni kopati!« Ob pogledu na frančiškanskl cerkvi priklopljeno ogromno poslop-je, je Gavrilović hitro uganil, da mora biti to samostan in je vprašal go- Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 205 štev. opozicijo 2 vsemi močmi. Zadnje dni je sicer Tisza začel rcterirati in se tielati, kakor da je pripravljen položiti svojo politično eksistenco na domovinski altar, a nihče mu tega ne verjame. Sicer pa }e Tisza pripravljen odstopiti samo, če gre tuđi njegov sokrivec Lukacs. ta pa se kr-čevito drži svojega mesta in ga ne bo zapustil izlepa, ne drugače, kakor če ga krona odslovi ali če ga njegova parlamentarna večina zapusti. Kaj bo 17. septembra? Vse kaže, da se začne nova, do skrajnosti ljuta vojska, in da je pričakovati do-godke, ki bodo še hujši od dogod-kov v mesecu juniju letošnjega leta. Opozicija obstoji iz različnih frakcij, ki glede brambnega zakona in glede volilne reforme nišo ena-kih misli, ki jih pa združuje srdito sovraštvo proti Lukacsu in proti Tiszi in ki se hočejo z združenimi silami boriti proti njima na nož. V vladni većini ni več tistega edinstva, kakor v mesecu juniju, da, niti v rrrinistrstvu ga ni več. Naučni minister grof Zichv in trgovinski mi-nister grof Serenvi sta Lukacsu že povedala, da se ne strinjata s takti-ko, po kateri se hoće na jesen ravnati, in da bi v slučaju najmanjše nasilnosti takoj odstopila. Tuđi drr-gi zelo vplivni rnožje vi i dne većine nišo več zavzeti za Lukacs-Tiszov sistem in se, Če ne očitno, pa na ti-hem ogrevajo za misel grofa Karo-lyia, naj se vladna stranka razbije in ustanovi nova koalicijska večina, ki bi seveda Lukacsa in Tiszo postavila pod kap. Taka koalicija pa bi se že zategadelj ne mogla dolgo držati, ker je med njo vsako sporazumljenje glede volilne reforme popolnoma iz-kljiičcno. Kakor sedaj kaže, se torej na Ogrskem vladajoča kriza z dnevom, ko se snide državni zbor, še pooštri. Vlada že računa s tem in se pripravlja na to. Utesnila je zdaj kolportaž-no pravico v znatni meri, da bi ljudstvo ne dobilo časopisov v roke. izdala je stroge naredbe, da se pre-prečijo shodi in zborovanja kolikor ie le mogoče in sklicuie za dan 17. septembra od vseh strani vojaštvo v Budimpešto. Pričakovati je novič velikan-skili bojev, ne samo v parlamentu, nego tuđi v delegaciji, tako da bo vsa Evropa dobila vpogled v kritične notranje razmere avstro-ogrske monarhije in morda ćelo na ulici. Proti vojni z Rusije Krakovski »Glos Naroda« je pred kratkim objavil članek »K Dnijepru«, v katerem konstatira, da se na Dunaju vedno bolj pogostoma govori o možnosti pohoda proti Dni-lepru in o zavzetju bregov te reke, ki je ; nekdaj tvorila melo med Evro-po in Aziio«. Ta tendenca diplomacije se začenja pojavljati tuđi vedno jasnejše v zunanji avstrijski politiki. V tej se tuđi vedno jasnejše pojavlja stremljenje razsiriti trgovinske /e-leznice v Rusijo in Turčijo, da, ćelo odpreti monarhiji »tuđi okna v Azi-jo% čeprav bi se moralo misliti, da diplomacija ne srne iskati vstopa v kraje fantazije. K temu baje zavaja diplomacijo nepravo naziranje o ukrajinskem vprašanju. Dunajska diplomacija upa baje dobiti onstran meje narod, ki ne more videti Rusije in ki pozdravlja Avstrijo kot osvo-boditeljico. Dunajska diplomacija pa še nikdar ni preveč poznala duha ljudskega, tem manj pa duha ruskega ljudstva: ne pozna niti njegovih idealov in veruje na mah agitator-jem, ki ji vabljivo slikajo Dnijepr že kakor vzhodno mejo monarhije. Na-to navaja neki drug Časopis, ki svari avstrijsko diplomacijo pred tem uso-depolnim korakom. Fran R a w i t a -(] a w r o n s k i, znan poznavalec zgodovine ruske in vprašanja ruskega. se bavi namreč v znani avstro-filski reviji »Svviat Slowianski« ravno s temi novimi nazori in cilji avstro-ogrske diplomacije. V članku >Kwestya ruska wobec Austrvi i Rosvi« dokazuje, da so ti nazori in cilji zelo napačni, katere more država še drago plaćati. Oavvronski pravi, da ukrajinski narod na Ru-skem niti ne pozna Avstrije, niti ne hrepeni po njej, kajti z njo ga ne veže prav nič, niti latinska kultura, niti vera. Na vzhodu — pravi (la-wionski — igra pa ravno versko vprasanje večjo vlogo nego vpraša-nje politično: pod tem geslom se venomer bojuje Vzhod z Zahodom, Rusija s Poljsko, Tatarji s Poljaki, Turki z Avstrijo in Ogrsko. Ukra-jinci stoje do danes na tem stališču brez ozira na to, da so tuđi njihovi tovariši na zahodu kristjani: kdor ne piiznava njihovih obredov, je — ne-vernik. Popolnoma bi zadoščalo, če bi se v prvem vojnem manifestu reklo: »Bij po nevernikih!« in prišlo bi do kar najbrezobzirnejše vojne. Ni dobro — meni Gavvronski nadalje — dati se zapeljati s tem dvojnim vcroizpovedanjem rusinskega duhovništva v Galiciji: Z uniat-stvom je hotel metropolit Szeptveki združiti vzhod in zahod, toda v po-trebnem slučaju opuste tuđi rusinski uniati unijo in prestopijo zopet k pt\ivosb\ ju. ki jim je duševno bliž-je. kakor so k njemu že prestopili uniati volinske, podolske in kijevske gubernije. Z eno besedo, če se da kdaj Av-strija zapeljati vsled prišepetavanja rckaterih ukrajinsko-galiških pusto-lovcev — pravi dobesedno Ga\vron-ski — prav lahko ta plača z občutni-mi izgubami na svoji lastni državi: lahko izgubi Galicijo in Rusija more Avstrijo za revanžo spraviti ob ves r;jen vpliv na Balkanu. Rusija — nađaljuje pisatelj — ne dovoli nikdar. da se ji odvzame Kijev, stari sedež Rurikovcev. kjer je vladal sv. Vladimir. Za Kijev in Lkrajino bi vedla mnogo bolj krvavo, dališo in vstrajnejšo vojno, nege io je vedla z Japonskim. Na daljnem vzhodu je šio za razširjenje države, tu bi pa šio za vzdržitev državne ce-lote, za vz^ržitev nzemHa. za kojo se Je bojevala ćela stoletja s Poljsko: tam se je bojevala le za Sahalin in F-ristop do Kitajske. tu bi se bojevala za svojo nerazdeljivost, za stik z morjem In z Evropo, z eno besedo za bedočnost Rusije. Nadalje navaja ta poljski pisatelj. da je rusko vprasanje po zaslu-Z'i napačne avstrijske politike postale veliko sporno vprasanje med Rusijo in Avstrijo. Rusija stoji na sta-lisču plemenske enote Rusov in Ma-lorusov. V tem času podpihuje Av-stnia v Galiciji med Rusini maze-pinske aspiracije in krepi vse one narodne in politične razlike, ki dele Rusine od Rusije in Rusov. Rusija noče in ne more nebrižno gled >ti na to. kako se v Galiciji vedno bnlj širi gibanje pri enoti ruskega njroda. /ato skuša tam okrepiti moskalofil-ske. ki se bojujejo proti Rusinom. Fn če se ji to ne posreći mirni ^ potom, vzame Galicijo in zadubi na- mah separatizem Hrušovskyjev in Levickyjey . . . Avstrijsko - ruski antagonizem mora zaradi tega ruskega vprašanja — če ga bo Avstrija še nadalje podpihovala, kakor dela to s svojo sedanjo politiko — končno privesti do rešitve z mečem. V taki vojni bo pa na strani Rusije stal tuđi maloruski narod. Rusija da v tej vojni na tehtnico ćelo svojo bodočnost. Posledica pa more ravno za Avstrijo postati usodepolna. Av-strijska diplomacija ne pozna — končuje Gavvronski — pravega mišljenja ruskega ljudstva onstran meje in pođi monarhijo v strašno ne-srečo.« »Glos Naroda« pristavlja: »Dolžnost poljskih politikov je, ozdraviti dunajske politike od te zmote. Dunajska diplomacija mora poznati resnico o Rusinih in mora hiti previdnejša napram prišeptava-nju ukrajinskemu.« Je pač skrajno potrebno, da na-stopijo v Galicsji normalne razmere in da merodajni krogi ne bodo izigravali in hujskali ene^a slovanske-ga naroda proti drugeinu. ObFčsnibna pazsiavo v Ljuliljoni. Ni se nam treba sklicevati na ncmškc, franeoske in angleške publiciste, ki govore o veliki važnosti slovenskega in češkega ozemlja v boju proti nemštvu. Saj nam edini pogled na narodnostno karto Evrope pokaže, kako velike strategidie važnosti je obramba teh pokrajin. Slovenci in Cehi so ostali edini tako daleč na rapadu in kijubovali tisoč-letja vsem navalom. Povsod dru^je so Nemci prodrli daleč proti vzhodu, le naše pokrajine so trd oreh, ki ga hočejo sedaj zdrobiti. Medtem, ko so se Nemci prepričali, da ne zmorejo češke žilavosti, so še vedno mnenja, da moramo biti mi fundament za nemški most do Adrije. Od Doberniga, ki vedno in povsod zahteva nemškemu narodu prosto pot do morja (den Weg zur Adria freihalten), pa nazaj do politiških pisateljev, ki so pomagali ustvarjati nemško državo, povsod čujemo izrek: do morja! Nemški politiki so že tako daleč zanesli to naziranje, da se razume nemško napadanje že samo od sebe. 2e Pa-vel de Lagtirde (Deutsche Schriften) je mnenja, da te Trst za Nemčijo živ-Ijenjskega pomena. »Ako se vsi La-hi vržejo na nas, tega pristanišča ne smejo dobiti nikdar v roke.« »Najmanje, kar moremo na jugu za naso trgovino zahtevati, je izliod ob Adri-ii. kjer imamo prosto pot do vseh pristanov sredozemskega morja.« Podobno se je izrazil Bismarck in nacijonalni ekonom Rodbertus (Klei-ne Schriften) pravi: »Civilno pravo daje posestniku pravico, da priđe čez sosedovo njivo na cesto. Ali se hoćete pustiti odriniti od jadranske-ga morja?« Štcvilne brošure propa-girajo to naziranje. »Naša bodočnost leži na vodi. Ali naša sedanjost med Adrijo in Severnim morjem, med Memlom in kanalom La manehe.« »Avstrija se mora zgraditi na nemški podlagi.« »Zato se izplača borba na življenje in smrt. In zato ne srne biti polovičarstvo cilj našega stremljenja. Pas Ziel muss die staatliche Zusamrnenfassung des mitteleuro-piiischen deutschen Sprachgebietes und die Oewinnung des Zuganges zum Adrfjit. Meere selo«. (Oester- reichs Zusammenbruch und Wieder-aufbau. Munchen 1899). Tuđi je izšla brošura z mapo, ki kaže, kakšna bo Velika Nemčija okoli leta 1950. »Slo-vaki in Slovenci se bodo morali zadovoljiti s ponemčevanjem. 2e iz geografičnih ozirov. Pa tuđi, ker je njih število premajhno, da bi mogli braniti svojo samobitnost. Nadalje je pa pri njih zavednost še tako mlada, da ne bode otežkočena izguba samobitnosti po kulturno-zgodovin-skih in političnih spominih.« »Misli na posest Kranjskega in Trsta s Primorjem pa ne bode nemški narod nikdar opustil, brez ozira na to, kdo sedaj tukaj stanuje. Dostop k Ja-dranskemu morju je življenjskega pomena za Veliko Nemčijo in nemški narod si bode z vsemi sredstvi miru in vojne zagotovil dostop do Adrije.« (Grossdeutschland und Mitteleuropa um das Jahr 1950). Nemška revija »Deutsche Erde« prinaŠa pregledne sestavke o nemštvu po vsem svetu. (Zeitschrift fiir Deutschkunde. Beitrage zur Kennt-nis deutschen Volkstums allerorten und allerzeiten. Pri vabilu za naroč-bo pa pravi: Die »Deutsche Erde« ist die literarisehe Verkorperung des kaiserlichen Ausspruches voni »grosseren Deutschen Reich«.) Ta revija je prinesla natančne karte o nemštvu na našem ozemlju. Naša edina narodnostna karta je, poleg manjših škic, Kozlerjev zemljevid iz leta 1S71. Nemci pa imajo ćelo za vojvodino Kranjsko veliko karto, kjer je s številom zaznamovan vsak Nemec. Brezsporno se da zaslediti velika sistematičnost nemškega dela od Siidmarke in Schulvereina, nem-skifi i;olitikov in ^ospodarjev pa do resnih kartografičnih zavodov J. Perthesa v Gothi. Vso to nemško nevarnost in zanimanje za slovenske pokrajine bo skušala pokazati onrarnbna razsta-va, ki jo priredi »Prosveta« in se otvori v nedeljo 15. septembra v Ja-kopičevem paviljonu v Ljubljani. Pa tuđi laški nameni s Primorjem bodo dali obrambni razstavi zanimivo lice in naši boji in vspehi v Gorici in Trstu gotovo podžgejo one pokrajine, ki se s takimi vspehi ne morejo ponašati. Spisi in studije o narodnostnih in jezikovnih razmerah se vedno bolj kopičijo, nastajajo nova nazira-nja o upravi (federalizem, trializem), siiši se geslo za »Združeno Sloveni-]o«, ali natančnih in pravri!nih pred-stav pa o vsem tem nimamo, kar je tuđi nemogoče, saj se tozadevna literatura ni še skušala zbrati. Dandanes ni mogoče v Ljubljani zbrati najenostavnejšega zaokro/e-nega gradiva, kajti kar imajo posa-mezniki, je !e majhen odlomek velike in zanimive literature. Obrambna razstava bo dosegla svoj namen, če bo zbudila zanimanje za to važno panogo in dala vzpodbudo za ustanovite v obrani b ne ga muzeja: kajti nujno potrebujemo stalne centrale za vse narodnostne, jezikovne. manj-Šinske in gospodarske publikacije. StaJBPSfto. Iz Celja. Na slovenski deš-ki ljudski soli v Celju se vrši vpisovanje novincev dne 14. in 15. septembra, vpisovanje drugih učen-cev dne 16. septembra, vsakikrat od 8. do 11. ure predpoldne v šolski pi-sarni. Oficijelni pričetek šolskega leta 191213 je v torek dne 17. septem- bra s Šolsko maso zjutraj. — I z z i -vajoči mitnicar. Iz meščanskih krogov nam pišejo: Pri Kapucin* skem mestu je sedaj menda nanovo nastavljen za mitničarja znani Šaru telnov pob, ki pa po naši sodbi na to mesto ne spada. Poraben je sicer za demonstracije proti Slovencem, za| pobijanje šip in oken — v javni služ-'\ bi pa se mora znati človek drugače obnašati. Ali je potrebno se iz kmetov norca delati? Kmečki ljudje se vsaj tozadevno glede Santelnovega poba zelo pritožujejo. Opozarjamr gosp. župana dr. Jabornegga, da gle-da temu junaku zelo na prste. — Po rotno sodišče je obsodilo ru-darja A. Korošca iz Konjiške okolice zaradi uboja na dve leti težke ječe in istotako hlapca Jakoba Bukovnika zaradi različnih tatvin. — Mnogi g g. p o r o t n i k i, ki prihajajo k za-sedanjem porotnega sodišča v Celje, še imajo vedno staro navado, da ostaiajo v nemškutarskih hotelih in gostilnah, dasi imamo sedaj v Celju pet gostiln. Dajmo vendar vedno za-služka svojim obrtnikom! — Poro. č i 1 se je hišni posestnik in tovarnar Ivan Kranjc z gospodično Ano Do-linšek. Iz Celja- V zadnji številki »Slo-ge« zagovarja potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe gosp. Ante Be^-idejo, katero je sprožil že dijaški lis: »Omladina«, da bi se naj namre: »Slogo« proglasilo za časopis obmej-nih Slovencev in to zaradi njene »brezpolemične pisave o domaćih strankah in radi poudarjanja čiste?:a narodnega momenta«. V ta namen bi se naj listu znižala naročnina na dve! kroni, diferenco 1 K 60 v bi pa na;! plaćali različni štajerski rodoljubi, »Narodni svet«, »Branibor« in de-narni zavodi. O tem nacrtu bi se naj, razpravljalo povodom letošnje obrambne razstave v Ljubljani, ozir. na predvečer Ciril-Metodove glavne skupščine v Trstu. Ćelo akcijo bi na| vzelo v roke katero — akademično društvo, bodisi »Prosveta« ali »Adri-ja«. — Iz različnih razlogov se vzdr-žujemo vsake polemike, kakor tud: nismo odgovorni tistemu političnemu otročaju. ki je nedavno tega v — di-jaškem listu »Omladini« razpravljal o tem, ali je »Narodni list« primeren za obmeine Slovence ali ne. Zdi se nam samo potrebno poudariti, da go-spodje, ki hočejo 3edaj uboge obmeine Slovence reševati s posebnim listom, teh ljudi v političnem oziru prav nič ne poznajo. Celjska moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe prired: v sredo dne 11. t, m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v čitalniških pro-storih svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. K obilni udeležbi vabita oba odbora. O Pernicah nad Muto je prine-sel v soboto »Slovenski Narod« no tico, da ima ondotna podružnica »Siidmarke-, ki se je ustanovila leto-šnjo zimo ob velikem odporu Slovencev, baje že nad 70 članov. To pa pa raznaša samo »Siidmarka«, a re-snica to ni. V Pernicah ima »Siidmar-kina« podružnica k večjemu 25 članov z otroci vred na papirju; resnič-nili. plačujočih članov pa ima morda pet med domačini. Zakaj dosti zape-ljanih članov se je odjavilo, ko se ie vršil ustanovni občni zbor, o kate-rem se je pisalo dolge kolone v vseh nemških listih. »Štajerc« je prinese! o tistih dogodkih ćelo uvodnik ter obetal Slovencem mesece. da, ćelo leta ječe. Vsa zadeva je bila od nem-ške strani prijavljena državnemu pravdništvu in vršile so se pravde in preiskave nad 7 mesecev, dasi spoda Bucka, koliko redovnikov šte-je to ogromno poslopje. »Ne vem,« odvrne gospod Bu-cek. »V normalnih časih jih bo notri kakih 40 do 50 patrov in fratrov. Kadar pa nastopijo bojni čaši, namreč volitve, se pa razmnože kakor zajci in takrat jih je notri gotovo do 300 moz, ki se vsi kakor en mož pri-kažejo na volišče in »v svetem boju za sveto cerkev in sveto vero^ od-dajo svoje glasove za kakega takega luterana, ki je sele pred enim ali dve-ma letoma odpadel od svete katoli-ške vere.« Ko sta krenila po Prešernovi ulici, so Gavriloviću posebno ugaja-le male prodajalnice nasproti »Mest-ni hranilnici ljubljanski«. Ko je pa za njimi ogledal velike nove stavbe, se je čudil Ljubljančanom. da grade ob prometni ulici male kolibice, za njimi pa velike zgradbe in je vprašal gospoda Bucka, čigave so zadaj sto-ječe zgradbe. »Pst,* odvrne gospod Bacek zvedavemu Gavriloviću. »O teh novih zgradbah se v Ljubljani ne srne nič govoriti, da ne izve žanje ljubljanski mestni magistrat. Brez ved-nosti in dovoljenja mestnega magistrata Ijubljanskega so namreč fran-čiškanski patri zazidali že skoro ves svoj vrt in to v zadnjih letih. Veš, dragi kume, v Ljubljani so vedno sitnosti, če si človek — hoče zaraditi kako novo hišo. Povodom zgradbe imaš na vratu komisijo na komisijo, ki ti pregleda vsako opeko ju pre- meri vsako stenico, če je dovolj široka, ali ne. Potem ti pa vso to stvar obesijo na nos še davčni oblasti. Vidiš, vsemu temu so se pa izognili iz-najdljivi patri ter magistratu prihranili pisarije. sebi pa druge sitnosti. tako da je obema pomagano. Danes se pa ne izplača več, da bi kdo vla-čil take stare stvari na dan.« Ko sta prispela na križišče pred pošto, začudil se je Gavrilović, da najde na tako prometnem kraju ne-zazidan tako velik prostor in vprašal gospoda Bucka, zakaj se ta prostor ne zazida. »To je pa naša ljubljanska posebnost,« pojasni Gavriloviću stvar gospod Bucek. »Tu je stalo nekdai vojaško skladišče, katero se je sedaj preneslo na periferijo naše bele Ljubljane. V zameno za novo zgrad-bo, katero je moralo ljubljansko mc-sto zgraditi na svoje stroške, dobilo je mesto ta svet. Kupčev je bilo začetkom dovolj. Ko so pa nekateri napravili ponudbe, našla sta se pa med Ljubijančani dva človeka, ki sta vložila zoper nameravano prodajo pritožbo, s katero sta samo to dosegla, da se je stvar zavlekla in da so se kupci oplašili — ljubljansko mesto je pa samo na obrestih izgubilo več desttisoč kron.« Na nadaljno vprasanje Petra Gavrilovića. kdo sta ta dva Uub-Ijančana in če jih nišo že obesili na prvo laterno, moral je pa gospod Bucek priznati, da še živita in da sta oba danes ćelo člana — občinskega sveta, kar je tuđi odlična posebnost Ijubljanskega mesta. To pojasnilo je tako presenetilo Petra Gavrilovića. da je izjavil, da bi kaj takega ne bilo mogoče niti sedaj na Hrvaškem. kjer se vendar marsikaj takega dogodi, kar vzbuja pozornost po vsem kulturnem svetu. Ko sta prišla skozi Šelenbur-govo ulico v Zvezdo. obstalo je Gav-rilićevo oko takoj na ponosni nunski cerkvi in ogromnih poslopjih okrog nje, vsled česar je vprašal gospoda Bucka, če je morda to stolna cerkev in knezoškofijska palača. »Ne, to je pa uršulinska cerkev in poslopja okrog cerkve pripadajo uršulinskemu samostanu, čegar last je tuđi ogromni vrt za cerkvijo in za poslopji. To je najbogatejši samostan ljubljanski, ker si uršulinke s svojim internatom in s svojimi šolami zaslu-žijo na leto naravnost ogromne svote, ki pa na veliko nevoljo našega cerkvenega kneza romajo iz dežele, namesto v njegovo, vedno prazno blagajnico. Zato se tuđi govori po mestu, da se naš cerkveni knez in uršulinke nič kaj dobro ne razu-mejo.« Na vprasanje Petra Gavrilovića čegava je palača ob vogalu Vegove in Gosposke ulice, pojasnil je gospod Bucek, da je ta palača deželni dvo-rec, last najvišje gospode v deželi kranjski, in da se tu odloča usoda deželnih davkoplačevalcev. Povcdal mu je nadalje tuđi vse one skrivnosti te palače, katere ie zvedel pred ne- davnim časom od nadzornika Janeza Koritarja- To je dalo Petru Gavriloviću povod za pripornbo: »Zemaljska gospoda — jesu zemaljska gospoda! Oni su bog — oni su zakon! Oni su sud — oni su apelacija! Oni su pravica — puh! Pravica? — Oni su krivica! ...« Končal je pa svoje modrovanje s prijaznim pregovorom: »Tko će sa poima u svatove, valja mu znati preko plotova skakati!«, kar naj bi si zapomnili posebno oni možje narod-no-napredne stranke, ki pohajajo to ponosno palačo kot poslanci in naj bi se nikdar več ne dali vjeti še bolj sirenskim glasom klerikalnih kolo-vodij. Ko sta prikorakala po Gosposki ulici do nekdanjega poslopja deželne vlade, zanimal je Gavrilovića posebno s protjem, jelšami in drugim drev-jem tako lepo obraščeni obcestni zid za tem poslopjem, vsled česar je vprašal gospoda Bucka, če se le-ta obraščeni obcestni zid morda iz kakih zgodovinskih razlogov vzdržuje v tem naravnem in za prestolno mesto gotovo idiličnem stanju. »A ti misliš to grdo podrtijo?« odgovoril je gospod Bucek, »To je lastnina našega deželnega odbora, ki nedvomno misli, da je ta razdra-pani zid posebna krasota in zanima-vost našega mesta— in menda tuđi — živa slika njegovega dobrega gospodarstva. Da bi bila to krasota, si pač ne bode nihče upal trditi; da je pa to posebna zanimivost, če se sredi lepega mesta najde tako nečedno podrtijo, bode pa takoj pripoznal vsak tujec, katerega privede slučaj v ta del mesta. NajboljŠe pri tem je pač to, da je ta grd lastnina onega deželnega odbora, ki je v svoji današnji sestavi baje vzor pridnosti, delavnosti in brige za občni blagor. Seveda ako mora deželni odbor imeti svoje oči vedno pozorno obr-njene na najbolj zakotne vasice naše naše obseŽne dežele, potem je naravno, da teh razvalin v sredi pre-stclne Ljubljane ne more videti. Sicer ima pa baje Kmetijska družba, odkar imajo pri nji odločilno besedo taki kmetje, kakoršen je naš deželni mlinar, za temi razvalinami svojo vzorno kmetijo, vsaj visokozrasli fižol, dobro poganjači krompir in drugo sočivje, ki rasejo za to raz-drapano podrtijo, kažejo na upravi-čenost te govorice.« Peter Gavrilović je zopet majal z glavo, ko je slišal ta pojasnila in ni nehal prej majati, dokler se ni skoro z glavo zalete! ob krizevniško cerkev. »2e zopet cerkev in menda tuđi samostan,« obrnil se je vprašaje proti gospodu Bucku. Ko mu je ta to po-trdil, začel je Gavrilović še bolj majati s svojo glavo. Nato sta odšla po starodavni križevniški ulici čez Sv. Jakoba most na Stari trg in od tod po Mest-nem trgu. Tu je Gavriloviću prav ugajala živahnost, ki je vsepovsod vladala, kakor tuđi lične prodajalne 205 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. vse skupaj ni bilo wedno piškavega oreha. Slovencem so se obetali ćeli meseci zapora, tako da so se napo-sled res baH, če se pomisli na lažnji-vost in zavitost nasprotnikov ter njih podpornikov. Večino preiskav je vodil in tuđi sodi! je dobro poznani sodnik Granrtz v Marbeku. Dne 29. avgusta se je vendar enkrat končala ta dolga klobasa in sodnik Granitz je obsodil Slovence: dva na osem dni, enega na pet, enega na dva dni zapora. Nadučitelja z Mute, katere-ga so hoteli kot voditelja najbolj pri-tisniti, je pa obsodil po § 431 na 20 K globe, ker je tolkel s palico po mizi ter ljudi miril, a je bila nevarnost, da bi koga bil zadel. Tak je torej konec te dolge »storje« iz poglavja obmej-nih Sloveoccv. C. kr. okrajno glavarstvo v Slo-venjgradcu je napravilo na podlagi lažnjivih podatkov poštarja Rumpfa na Muti svoj čas ovadbo državnemu pravdništvu, češ, da se ni držal zaradi škrlatice kontumacirani naduči-telj C.-Metodove sole na Muti kontu-maca. Seveda se je takoj začela pre-iskava. ki je dognala, da se izmed sto kontumaeiranih ljudi, morda komaj en sam drži predpisov. Zato je moral sodnik Granitz obtoženca oprostiti pri glavni obravnavi 29. avgusta. — Glavno zaslugo za to ljudomilo delo ima menda c. kr. okrajni zdrav-nik dr.Gantner v Slovenjgradcu, ker ne moremo verjeti, da bi se gospod okrajni glavar, ki je znan kot nepri-srranski uradnik, pečal s takimi ma-lenkostmi in krivicami. Čudno je namreč, da se hoče ravno proti Slovencem uporabiti vsa strogost zakona. Opozarjamo dr. Gantnerja na slu-čaje škrlatice in tifasa v raznih rod-binah, katere čiani so hodili nemote-rn za svojim poslom. Tn vendar ni bik) nobene preiskave! Če se pa kaj podobnega pripeti še kakemu znanc- - u Slovencu, je pa najboljše, da ga da zazidati. Na naslov raariborskega škofa dr. M. Napotnika. V zadnji številki SIov. Gospodarja* čitamo med drugim: »Ako se (liberalec) ne da izpre-• brniti. oribajte se ga, svarite pred •\iim, okužen je! Ljudstvo slovensko, Ce hoćeš samo sebi dobro, poženi li-beralca od niše ...- itd. Vprašamo mariborskega škofa. ali mu je znana ta, s krščanskega in občečloveškega stališča obsojanja vredna gonja, ka-tero brez vsake kazni uganja podložni inu duhovnik dr. Korošec proti najmanj stotisoč katolikom na Spod-njem Štajerskem? Če mu je znano, s kakšnih razlogov je ne prepove in prepreci? Ali ne ve, da se polnijo t s?cd te duhovniške huiskariie ječe z ubijalci in pretepači, velikokrat žrt-vami surove »katolisket politične propagande po časopisju, prižnicah in shodih? Ali ne ve, da ima taka besna gonja edino to posledico, da ljudstvo moralno kvari, narodnostno in gospodarsko oškoduje? Zadnji čas k. da dr. Korošcu prepove to prokletstva vredno delo in ga posije na '-.ako faro pošteno delat. Na take iz-rruhe odgovarjamo mi naprednjaki vedno s toplim zagovorom toli po- rebne politične dostojnosti in sloge T.ed našfm kmečk'-m ljudstvom. Ljudska veselica v Mestinju, ka- •ero je priredilo dne 1. septembra t. 1. Politično in gospodarsko društvo za -rnarsko-rogaško-kozjanski okraj, in ki se je vkljub slabemu vremenu jako epo obnesla, se ponovi v nedeljo dne v. septembra ob 3. popoldne pri gosp. Smehu. Na dnevnem redu so zopet raziične točke: Šaloigra, godba. pet- e. srečolov. šaljiva pošta in ples. Ker je čisti dobiček te prireditve name-njen za ustanovitev javne ljudske knjižnice v Št Petru na Medvedo-vem selu, se preplačila pri vstopnini, ki znaša 40 vin., hvaležno spreje-majo. Iz Ljutomera nam pišejo: O pri-liki klerikalnega slavlja 401etnice okrajne posojilnice in 201etnice Zveze gasilnih društev odpovedali so na« predni pevci in pevke soddovanje, ker so bili po »Slov. Gospodarju« že vnaprej izključeni od te slavnosti. Peli so sicer v cerkvi, a na savnost-nem prostoru sodelovati so smatrali za neznačajno in za nečastno. Vsedli so se skupno k eni mizi ter mrno po-slušali klerikalne hujskarije. Mimo priđe gosp. pevovodja Zachcrl ter nahruli ves besen napredno omizje z večkratnim »pfuj!«. (Izpljunil je menda zadnje ostanke svojega skremne-ga, pregrešnega liberalizma.) 1o pa se ni bilo dovolj. Da se mašcuje še bolj nad upornimi pevci in pevkami, posije jim takoj drugi dan ganljiva pisma, s katerimi jih odslavljt od cerkvenega zbora. Kje je tukaj logika? Zakaj so bili odslovijeni pevci od cerkvenega zbora, ko so vendar vedno vsi sodelovali? Ali ste nogo-če hoteli s tem naprednjake kazno-vati? Siromaček ubogi! — Ker pa vendar hočemo naprednjaki Še tuđi naprej gojiti petje, smo sklen.li ustanoviti lastno pevsko društvo. A to gosp. pevovodji Zacherlu zopet ni prav. On vam beži v župnišee huj-skat na trgovce, ki bi pustii svoje otroke k »liberalcem<, beži nad star-še, hujska žene in sploh stori vse, da bi se prepreci! napreden zber. Na drugi strani se zopet laska in hlini, vabi v svoj klerikalen zbor ter toži o nepopisni nehvaležnosti »"iberalne druhali«. Pa pa gospod pevovodja vsaj vidi, kako dobro voljo imamo se skazati hvaiežnc, naj >prcjmeteh par vrstic v svojo spominske knjigo, prosto predelanih po M. ViUarju: Imamo mi palčka, a on je klerikalček, natihoma skače priliznjen hinivček; Slovence le draži, vnema prepir, iz trga pobegnil je ljubljeni mir. Vsem drugim pa svetujent), da mirujte, drugače priđete vsi ta rešeto: vdove in device, gospe :n go-spice, zraven možje. krepki nladi, kakor stari in krehljavi. Tuđi r Lju-tomeru je enkrat mera polna. Občinske volitve v Gradcu se prično v torek dne 1/. sepembra. Ta dan voli 3. razred, za katerega se bode bil neizrečeno vroč boj, ker nape-njajo že sedaj nacijonalci kakor socijalisti, da bi razvili volilno agitacijo do zadnjega moža. Vsak razred voli sedaj 16 mož. Če se socijalistom po-sreči z vsemi svojimi kandidati pro-dreti. bodo ti možje kot dobro organizirana in disciplinirana skupira la-hko gospodovali nad notranje skbot-no nemškonacijonalno večino. ki bo sedaj še pomešana s klerikalci. kate-rim morajo dati nacijonalci za volilno pomoč v 3., nekaj mandatcv v I. razredu. Izid te volitve bo seveda vplival tuđi na razmere v deželiem zboru. Povedali smo v 7>Slovenskem Narodu< že zadnjič, da bi kazalo topot odločno nastopiti tuđi slovenskim občinskim volilcem, katerih bo kpo ste vilo v Gradcu. (Ugotovil ga ra-tančno seveda nikdo ni, ker se mi za, kake narodne manjšine izven našega ozemlja principijelno ne bri^amo.) ki sicer bo kazalo v 3. razredu složno voliti socijaliste kot opozicijonaliu kandidate, v 1. in 2. razr. lu pa se sploh volitev vzdržati. Dijaška obrambna anketa, ki bi se bila imela vršiti letos r i poziv akademičnega ferijatoega društva »Bodočnost« v Ptuju, je ostaro :nesto« ? »Ne,« odvrne mu gospod Bucek. To je takozvani »korarski ring^ in vse hiše na ti strani so lastnina Ijub- nskih kanonikov. Lepe res nišo te >e na zunaj in morebiti tuđi že pet- deset let nepobeljene, vendar pa sta- lujejo v njih visoki in mogočni go-5podje, ki imajo na svojih ramenih vse druge skrbi in se torej ne mo-"ejo brigati za take malenkosti. Isto ra velja tuđi za knezoškofijsko pa-bčo, ki tuđi že leta in leta kriči po zidar jih, a došle j še vedno zaman.« Ko sta dospela na Poljane, je pa Havrilovića jako presenetilo, da majo najlepše stavbe na Poljanah .se naslove na — -um*, vsled česar ^e je obrnii na gospoda Bačka za pojasnilo. »Prva hiša je Aloisianum. knezo- Kofijski zavod za srednješolce, za- J*tj je zavod sv. Marte, za njim ravno >cdaj radi svoje polom i je tako pogo- imenovani »Ljudski dum«, tam je je Josephinum, dalje jezuitski nostan, zopet tam Lichtenthurnov zavod, tam zopet Marianum in vse to je bila enkrat last ponosnih Poljan- oev, danes je pa last mrtve roke. Ne bode dolgo, ko bode na Poljanah prešla zadnja hišica iz posvetnih rok v last mrtve roke.« Peter Gavrilović je maj.:l vedno bolj s svojo glavo in je molće kora-kal za gospodom Buckom čez most pri Sv. Petru. Ko je ugledai cerkev sv. Petra, ni omenil nič drugega, nego »zopet cerkev!« Ko sta pa kora-kala po Hrvatskem trgu in prišedši na trg Tabor, ugledala cerkev Jezu-sovega Srca in za njo samostan, je pa Gavrilović kar onemel. Krenila sta nato po starodnavni Kravji dolini nazaj v mesto. Ko je pa moral gospod Bucek na Gavrilovićevo vprašanje, čegave so hiše ob njiju desni strani, zopet priznati, da so lastnina mrtve roke, bilo je pa Gav-riloviću vsega dovolj in je temu svojemu razpoloženju dal tuđi glasnega duška v hrvaškem jeziku, kar bo-demo pa radi preizvirnih in preostrih hvaških izrazov rajše povedali po slovensko. »Dragi moj prijatelj Bucek,« de-jal je Peter Gavrilović. »Dosti imam tvoje prelepe Ljubljane in dovoli mi, da skušam vjeti prvi vlak, da me po-pelje stran. Će te vprašam, čegava je ta hiša, mi odgovoriš: tega ali onega duhovnika, duhovnega zavoda ali reda; če te vprašam, čegav je ta vrt, mi odgovarjaš enako. Rad bi samo vedel, ako se najde danes v vaši beli Ljubljani še kak košček sveta, ki ni lastnina mrtve roke. Težko, da bi se našel! Radi tega bodem pa gledal, da jo pravočasno od-kurim, da še jaz ne zapadem mrtvi roki. Tebi in tvojim rojakom, dragi kume, pa svetujem, da prekrstite svojo bek) Ljubljano v »crno Ljub- liano« ali pa v »Sveto mesto«, ker poslednja imena veliko bolj zasluži kot prvo. To je moje mnenje in sedaj m. pokaži najbližjo pot do kolodvora, da otresem raz svoje čevlje sveti prah vašega »Svetega mesta«. Tako je modrovral Peter Gavrilović in svoje modrovanje solil s pristnimi hrvaškimi kletvicami. Hoćeš, nočeš, rnoral se je gospod Bucek vdati odločni zahtevi svojega hrvaškega znanca in ga mimo s'arega paromlina, ki je danes tuđi !ast mrtve roke, spremiti na južni koiodvor. Tako se je obisk Petra Gavrilo-vića, ki je menil ostati najmanj za en teden v naši beli Ljubljani, radi posebnih lubljanskih razmer skrčil na pičlih šest ur. Morebiti ne bode ško-dovalo Ljubljančanom, če bodo o teh posebnih razmerah ljubljanskega mesta ii o vzrokih. ki so povzročill te posebne razmere, začeli nekoliko razmisliti in potem ta razmišljeva-nja korstno uporabljati tedaj, kadar jim bode zopet stopiti z glasovnico v roki na volišče in ko jim bode neka stranka, kateri je pri srcu le blagor mrtve -oke, obećala za njihove glasove rlate gradove in še marsikaj drugegi. Če se bode to zgodilo, potem bode pa pisec te crtice hvaležen Petru Oavriloviću, da je obiskal svojega prijatelja gospoda Bucka, če-prav je iz zgoraj navedenih razlogov mogd v naši Ljubljani vzdržati samo par ur. V to pa bus pomozil Kljub zdravniški oskrbi pa je žena čez par dni umrla. Nesreća na žeJezniškem prela- zu. Pri Volšperku je trčil tovorni vlak na prelazu v voz posestnika Dominka. Dominko je tik pred vlakom hotel prepeljati progo in je na-tegnil vajeti. Konj pa je namesto da bi zdirjal, obstal. Dominko je skocii z voza in je ostal nepoškodovan, voz je stroj popolnoma razbil, konj pa je dobil malenkostne poškodbe. Ponesrećen dunajski turist. Včeraj je priredila večja družba tu-ristov, med katerimi je bil tuđi dunajski visokosolec A. K. izlet k Razgledu pri Vrbanu, nedaleč od Belja-ka. Ko so plezali turisti po neki ste-ni navzdol, je dijak, ki se ni pustii privezati, izgubil ravnotežje in padel 30 m globoko v neki jarek. Navzoči so mislili, da mora ponesrečenec mrtev obležati, toda k sreči je padel v jarek na velik kup listja in trave in si je zlomil le levo roko, med pad-cem pa si je ob oštri pečini prerezal lile na zapestju. Poleg tega je dobil lahke notranje poškodbe. Ponesre-čenca so odpeljali v bolnišnico. Porotno sodišče v Celovcu. V ponedeljek se otvori tretje zaseda-nje celovškega porotnega sodišča. DoloČene so za to zasedanje samo tri obravnave in sicer Friderik Egger in Tomaž Legat, posilstvo, Crnst Maier-Hoffern tiskovna pravda, toži dunajsko društvo »Alpen-rose« in Egon Schwarzenberg raz-žaljenje časti. Kot četrta bi se morala vršiti obravnava proti Knapu zaradi uboja, toda Knap je pobegnil iz ječe in ga do sedaj še nišo dobili. Primorsko. Nov slovenski od v etnik v Trstu. V Trstu je odprl odvetniško pi-sarno dr. Kimovec Ivan v ulici Caserma št. 15, I. nadstr. Bovec. V nedeljo, dne 8. t. m. priredi tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda cvetlični dan. Prošek. Jutri obhaja pevsko društvo »Hajdrih« svojo 251etnico z veliko slovansko slavnostjo, katere se udeleži 45 društev. Kdor le more naj se te velepomembne, največje pevske slavnosti in te prve pevske 251etnice na bratskih tržaških tleh gotovo udeleži. Odhod iz Ljubljane ali ob 5'13 ali ob 10*02 zjutraj, dohod v Ljubljano ali ob 11*45 zvečer ali ob 4*09 zjutraj. Slavnost se vrši ob vsa-kem vremenu, istotako ogled jame v Briščikih ob pol 11. dopoldne. Poskušen samomor v ječi. Včeraj je aretirala policija v Trstu 45-letno Ano Cibiceli, ker je razgrajala na ulici. Komaj je zaprl ječar vrata, si je odvezala jetnica predpasnik in se obesila na okno. Ječar jo je opazil skozi kukalo na vratih in jo je pra-vočasno rešil. Ponesrečeni ribiči. Pri rtu An-drejevem nedaleč od puljskega pri-stanišča je prevrnil veter ribiški čoln, v katerem je bil neki Amadi z dvema sinovoma. K sreči so nesrečo opazili mornarji vojne ladje »Admiral Spaun«, ki so ponesrečene ribiče reŠili. NesreČa na vojni ladji. Mornar III. razreda, kurjaški učenec Stefan Pintar na vojni ladji »Zrinyi« v Pu-Iju se je pri snaženju kotlov v dvi-galu smrtno ponesrečil. Ker sumijo, da se je pripetila nesreća vsled lah-komiselne neprevidnosti ali ćelo iz zlobne nagajivosti, je uvedlo sodišče preiskavo. Istrske lokalne železnice. Dose-daj 50 izdelana tehnična preddela sledečih lokalnih železnic: Poreč-Pazin, Levade-Lupoglava, Matovun-Pazin in Poreč-Kanfanar. Te proge bodo kot zvezne proge med državno železnico Divača-Pulj in lokalno že-leznico Trst-Poreč. Ravnateljstvo državne železnice bode preiskusilo vse projektirane proge in na podlagi tega izviđa se bo pričela graditi pro-ga, ki bo z gospodarsko-komercijal-nega stališča priznana kot najboljša. Novo morsko kopališče. V Splitu se je osnovala družba, ki namera-va s češkim kapitalom ustanoviti v Bakvicah novo, povsem moderno urejeno in z vsem konfortom pre-skrbljeno pomorsko kopališče. Občinska kriza na Reki. Občinska kriza na Reki se vedno bolj oštri in postaja vedno bolj nevarna za avtonomijo mesta. Nadomestne volitve v občinski svet se morajo izvršiti do konca oktobra. In ta volitev bo za mesto bržkotne usodna. Vsi Člani večine so namreč skleniii, da takoj odlože svoje mandate če bo vnovič voljen v občinski svet bivši državni poslanec Zanella. In to se bo bržkotne tuđi zgodilo. Na mesto župana priđe potem tuđi na Reko kraljevi komisar. Ubegli blaznež. Na korzo na Reki je pritekel neznano odkod blažen moški, ki je tekal po cesti in vih-tel v roki velik kuhinjski nož. Vsak kdor se mu je približal, je odskočil, kajti blaznež je bil pripravljen vsa-kega zabosti. Na trgu je nastala velika zmešnjava. Končno je udri blaznež v neko nišo, kjer je povzročil velik strah. Letal je od vrat do vrat in jih skušal odpreti. Policija mu je sledila, toda prijeli so ga sele, ko se je blaznež spodtaknil in padeL Njegova identiteta še ni znana. Dnevne vesti. + Občinski svet ljubljanski ni- ma seje, kakor je bilo določeno 10. t. m., marveč sele v četrtek* 12. t m. ob 6. zvečer. -h Veleznačilen pojav v socijalni demokraciji. V češkem deželnem zboru nima delavstvo nobenega za-stopnika. V tej najbolj industrijalni deželi našega cesarstva volijo še po starih kurijah in nima delavec voiil-ne pravice. Zdaj, ko se vrše pogaja-nja zaradi češko-nemške sprave in v zvezi s tem tuđi o novem volilnem redu za češki deželni zbor, je vodstvo čeških socijalnih demokratov izdalo oklic na nemške socijalne demokrate na Ćeškem, naj bi vsi solidarno začeli boj za uvedbo splošne in enake volilne pravice za češki dež. zbor, specijalno pa naj bi nem-ški socijalni demokrati v dosego tega namena začeli boj zoper nemško buržoazijo, ki se poleg veleposest-nikov najbolj upira demokratiziranju češkega dež. zbora. Toda s tem pozivom na skupni boj socijalnih demokratov za splošno in enako volilno pravico so češki socijalni demo-kratje slabo naleteli pri svojih nem-ških sodrugih. »Arbeiter-Zeitung« je osorno odbila poziv na skupen boj za splošno in enako volilno pravico. Nahrulila je češke socijalne demokrate, da so separatisti, ki so vse razbili, kar je bilo skupnega, oslabili moč stranke, vzbudili povsod dvo-me in nezaupanje proti socijalni demokraciji in podkopali ideologijo proletarijata. Češkim socijalnim demokratom očita »Arbeiter Zeitung«, da se nič ne ozirajo na nazore nem-ških socijalnih demokratov na Če-Škem in da se nimajo nič vtikati v zadeve »nemškega ozemlja« na Ce-škem in jim vrže v obraz psovko »nesramnost«. Končno izjavlja »Ar-beiter-Zeitung«, da je nemškim socijalnim demokratom vprašanje strokovnih organizacij veliko važ-nejše kakor vsa reforma volilnega reda za češki dež. zbor. — Ta konflikt med češkimi in med nemškimi socijalnimi demokrati je dal najširši javnosti vpogled v socijalno demokratične razmere. Gre se za splošno in enako volilno pravico — ne za strokvne organizacije — in če se uvede splošna in enaka volilna pravica za češki deželni zbor, potem je gotovo, da se prej ah" slej uvede tuđi za druge deželne zbore in potem tuđi za občine. Kdor hoče popolno demokratiziranje Avstrije, mora biti za splošno in enako volilno pravico. Tuđi če so očitanja nemških socijalnih demokratov proti njihovim češkim tovarišem glede separatizma še tako opravičena — dolž-nost nemških socijalnih demokratov bi vendar bila, da gredo solidarno s Čehi v boj za splošno in enako volilno pravico za češki dež. zbor. Ce nečejo nemski socijalni demokratje zatajiti svojega programa, če nečejo oškodovati lastnih sodrugov nemške narodnosti na Češkem, potem se morajo boriti za demokratiziranje češkega deželnega zbora, od česar so odvisni veliko socijalni in kulturni interesi tako nemškega kakor češkega proletarijata. A nemški socijalni demokratje tega nečejo. Javno priznavajo, da jum ni nič za volilno reformo za češki dež. zbor. Nastop »Arb. Zeitung« napravlja vtisk, da so vsa očitanja proti češkim separatistom le pretveza, samo maska, za katero se skrivajo drugi nagibi. In prav verjetno je, da so ti nagibi na-cijonalnega značaja. Nemški socijalni demokratje so pač nemškonacijo-nalnega mišljenja in zato so raje solidarni z nemško buržoazijo, ki bi rada ubila češki dež. zbor, kakor pa s češkimi socijalnodemokratičnimi delavci. Z uvedbo splošne in enake volilne pravice bi bila pač oškodo-vana nemška buržoazija, delavstvo, češko kakor nemško pa bi na moči in velja vi znamenito pridobilo — a vzlic temu je »Arb. Zeitung« odklo-nila skupni interes za splošno in enako volilno pravico ter s tem pokazala, da ji je več za nemško-naci-jonalne interese, kakor za korist de-lavstva in demokracije. To je veleznačilen pojav, ki se bo pretresal na prihodnjem internacijonalnem kongresu socijalnih demokratov, kjer hočejo češki sodrugi obtožiti nemške sodruge, da so izdali socijalno-demokratičen program. + Med brati in sestrami je naslov predelku v »Naši Moči«, kjer iz različnih kotov krščanskosocijalnih organizacij prinašajo najgrša obre-kovanja in zasramovanja svojih političnih nasprotnikov. Zastonj priča-« kuješ kakega poročila o kršcansko-socijalnih bratih in sestrah, kaj so dobrega storili za delavstvo, ki je še tako zaslepljeno, da se nahaja v Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 205 štev. njihovih vrstah. Grde laži, obreko-▼*n)a in denuncijacije, to Je edina in prva naloga krščanskosocijalnega glasila »Naše Moči«. Zlasti zanimiva so v tem pogleda poročila tl Idrije. Ce bi ne bila zlobna, bi mislili, da so čenče starih bab. V zadnji številki so vzeli na piko kirijsko realko. Na-enkrat se veselijo napredka na tej srednji soli in je za Idrijo živa potreba tak zavod. Odkod ta sprememba? Se ni dolgo, ko so idrijski klerikalci smrtno sovražili ta zavod. In na ljudski soli so take razmere, da učenci v četrtem in tndi v petem (!) razredu niti dobro čitati (!) in pisati ne zna-jo. Glejte si no idrijske klerikalce. Tuđi c. kr. mdniška ljudska šola jim ni več po volji. Kak ogenj pa je bil v klerikalnem taboru se pred nedol-gim časom, če smo zapisali v do-brem namenu kako kritično besedo o idrilski ljudski soli! Še ćelo s pri-pravljalnim razredom na realki so se sprijaznili, le nekoliko predrag jim je. Dopisnik »Naše Moči« pa je po-zabil povedati. koliko plačujejo idrijski klerikalci za pripravljalni razred. Pa te spremembe pri idrijskih kle-rikalcih se ne smemo veseliti pre-hitro, kajti vse to je napisano, da morejo sredi dopisa z vso klerikal-cem lastno nesramnostjo napadati učitelja pripravljalnega razreda po-slanca Gangla in dvigniti svoje konjsko kopito proti profesorjem na realki in dijakom. Grdo pavšalno sumničenje je, da se je kdaj med kierikalci in Iiberalci delal razlocek na idrijski realki. Klerikalni dopisun le z enim konkretnim slučajem na dan! To je v zahvalo, da so se klerikalni dijaki od podpornega društva, ki ga vzdržujejo skoraj izključno na-prednjaki, podpirali v enaki meri kakor vsi drugi dijaki na realki in se na tem zavodu ne more govorili niti o najmanjši pristranosti. Tako je bilo od vsega početka na idrijski realki. Pristranost pa poznajo le klerikalci. pri njih je ta lepa čednost doma. Sicer pa se tuđi ni treba ozira-ti na pisavo »Naše Moči«, ker je laž, obrekovanje, sumničenje in denunciranje nje prvo in glavno načelo. Kršćanski brati in sestre so lahko ponosne na svoje glasilo. -1- Nadzorniki se iščeio. Javna tajnost je, da gredo letos trije nad-zorniki: Janežič, Majer in Turk. Kierikalci so sedaj v težav-nem položaju, ker jim pnmanjkuje sposobnih ljudi, posebno med ljud-skošolskim učiteljstvom imajo take kapacitete, da so naravnost v smrtnih težavah — ker nimajo nič izbi-rati. No, modre glave so jo stuhtale. Šolstvo naj le trpi, čim neumnejši je narod, tem bolj bo cvetela klerikal-cem pšenica, a prihraniti si hočejo par desetakov. Napraviti namera-V2jo sedaj dražbo za nadzorniška mesta po reku: kakoršnje delo, tako plačilo. Kdor bo mani plače zahteval, oni dobi nadzorniško mesto. — Tako »storijo- bi mogoče znal povedati nadzornik Novak Joža v Kočevju. — Nernščina ali angleščsna? To vprasanje stavi »Slov. Dom - tištim staršem, ki sililo svoje otroke v nemške sole. Opozarja jih, da se Slcvenec hitro sam nauči tuj jezik, kadar in katerega potrebuje, zato ne mučimo svojih otrok s tuio solo. Če bi hoteli že tiščati otroke v tujo šo- .t lo, bi morali biti dosledni in zahte- i vati od vlade angleske ljudske sole, ker je skoraj vsak drugi kmet že bil v Ameriki. Če primerjamo domov poslane vsote do'arjev naših ameri-kancev s vsotami mark naših rudar-]ev na Nemškem. vidimo, da nam vse znanje nemščine samo po sebi ne koristi prav nič, če nimamo stro-kovnega znanja. Zato pa: slovenske otroke v slovenske sole, da ne bodo izgubljah* časa z jezikovnimi težava-mi, temveč da si pridobe kaj znanja, ker v življenju z znanjem pridejo lahko po celm svetu. Jezik se pa še nauče, kadar in katerega bodo rabili! — »Zarja« je te dni posvetila stanovantski politiki občinskega sveta par vrstic obsezajočo notico, ki je bila spisana očividno samo v hujska-joči namen, da bi narrrcč Ijudje mislili, kdo ve, kako poceni so stanovanja v mestnih hišah. »Zarja« se lahko vsak čas na magistratu prepriča, koliko znaša najemščina za strano-vanja v mestnih hišah. in spoznala bo, da so ta stanovanja draga, neka-tera ćelo silno draga. Če je n. pr. za stanovanje treh sob v starem tivol-skem gradu plaćati 1200 kron. dasi ima to stanovanje starinske, skrajno pomanikljive pritikline, je to horen-dna najeroščina. Zn ta denar se dobi stanovanje treh sob z vsemi pritiklj-nami kakor jih je treba v novih hisah v mestu. Mi bi le radi vedeli, kak kraval bi delali sodrugi od »Zarje«, čs bi kdo za tako stanovanje, kakor je v tivolskem gradu, moral plaćati 1200 kron. V mestu se namreč dobe za ta denar udobnejša stanovanja. Jn nič boljše ni v drugih mestnih hišaru kajti povsod so stanovanja draga. — Za Narodni sklad je določena polovica dohodkov veselice politične-ga in izobraževalnega društva za dvorski okraj, ki se vrši hitri popol-dne ob vsaltem vremenu na vrtu In v vseh prostorih restavraclje pri Per-tesu. Vsakdo vć ceniti potrebo in važnost dobrofundiranega Narodne-ga sklada, ker le stranka, ki ima močno vojno blagajno na razpolago, se lahko poda v boi z upom na zrna-go. In boj se mora pričeti čimprej na vsi crti tuđi od naše strani, brezob-ziren boj, kakor ga vodi nasprotna stranka proti nam že leta in leta. Za društveno knjižnico je določena druga polovica dohodkov, tuđi v blag men, saj potom nje se širi izobrazba med našo mladino in jo vsposablja za nadaljni boj. — Vsak zaveden naprednjak, ki se zaveda svojih dolžno-sti, bode torej nosestil jutrišnjo veselico pri Perlesu, s katere se bode gotovo vračal zadovoljen in vesel, saj za njegovo telesno udobnost bode skrbela ob navadnih cenah gospa iMatjanova s priznano svojo dohro kuhinjo in izborno kapljico, z ostalimi potrehščinami ga pa bodo založile po potrebi naše požrtvovalne narodne dame in njim dodeljene zavedne narodne gospodične. — Gospodične-prodajalke pri II. liubljanskem cvetliCnem dnevu prosimo tem potom, da se prijavijo centralnemu odboru za cvetlični dan (Subičeva ulica 3) za sodelovanje. Ker je vse odvisno le od navdušenja in prostovoljne požrtvovalnosti, smatramo posebna vabila za nepotrebna in vabimo tem potom vse slovenske gospodične k sodelovanju in poudarjamo, da osebnih vabi! ne borno raznošiljali. — Vse ljubljanske akademike prosimo, da takoj javijo centrainemu vodstvu za cvetlični dan (Šubičeva ulica 3) svoje sodelovanie kot sprem-ljevalci prosoodičen - prodaialk pri cverličnem Jre\ u \ Ljubljani. — Slovenski narodni trgovci in cvetlični dan. Oraski trgovci so na-ročili velikanske množine cvetk. da so z niimi v znak rodoljubnosti okra-siii svoje izložbe. Zato pricaktue centralno vodstvo za ljubljanski cvetlični dan. da bodo tuđi ljubljanski trgovci slediH lenemu vzgiedu in naro-čili pri vodstvu cvetličnegri dneva pravočasno potrebnega cvetja. — Usnehi prireditve vsesloven-skega cvetličnega dneva se Kažejo na vseh straneh. Ne samo, da je centralno vodstvo že prejelo \z Velikih Lašč 100 K, iz Ormoža 1?S K. iz Tr-žiča na Gorenjskem 163 K. it Metlike 30 K, iz Kranjske gore 154 K. iz Rib-nice na Pohorju 26 K. iz Zagorja ob Savi 120 K, se vrši v nedelio. 8. t. m. zopet ćela vrsta cvetličnin dnevov. — Tako priredi Ciril-Metodova podružnica in Sokol in akademiki cvetlični dan na Viču pri LjubParn, narodne dame cvelični dan v Sniart-fiem pri LitiH, rroška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe. Sokol in akademiki cvetlični dan v Kranfci, moška in ženska podružnica Ciri!-Metodove družbe v Afdovščini in Seli* na Virav^kem in Sokol cvetlični dan v Ajdovščini, podružnica Ciril-Metodove družbe. Sokol in akademiki cvetlični dan v Spodnii Šiškt, Sokol cvetltčni dan na Pro?^eku, mo-ška in ženska nodru7n>n Ciril-Meto-dove družbe in akademiki cvetlični dan v Gabers!:eklenico od piva in ohladil ž ujo Kikelja z vso močjo po glavi, da se je sesedel. Odpravil se je domov, to-đa čez par dni ga je začela boleti c'ava in rana je bila vsa oznojena. Moral je iti iskat zdravniške pomoći v bolnico usmiljenih bratov v Kan-đijo. V bolnici mu pa menda ne bo dolgčas, ker ima mnogo tovarišev-sotrpinov. Krapinske toplice. Tukaj zdra-veča se zakonska gospod in gospa baronica Julij Havnau sta na prijazno Ijubeznjiv način priredila že več mičnih komornih glasbenih večerov, pri čemer se je tuđi odlikoval na go-sih kopališki zdravnik dr. C. Lo-benwein. Topliški gostje so za te priredbe tem bolj hvaležni, ker je voja-ška godba c. in kr. pehotnega polka $;. 70 iz Zagreba, ki sicer oskrbuie kepališko godbo. morala letos preje oditi zaradi divizijskih vaj v Karlovcu. Eiektroradlogral »Ideal«. Spored za soboto 7., nedeljo S. in ponedeliek 9. septembra 1912: 1. Zimske nevi-hre na iitbndskem obrežiii. (Veleza-nuniv naravni posnetek.) 2. Crenie Cftantilly. (Velekomično) 3. Nikđar r: izvedela. (Sijajna amer. drama.) Samo popoldne. 4. Madelaine- (Veii-kunska vojna drama v 3 dejanjih. v raslovni vlogi Ilsa Oeser. junakinja iz ^Grešne Ijubezni«.) — Samo zveče:. 5. Moric snubec. (Velekomična turka; igra Prince.) Zapomnite si s.eieče dneve: V sobotc, dne 14. septembra: Med nebom in zemljo. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co.) Dalje Mirko, Napeleon in kozari:. (Veseloigra v barvah.) V torek, dne 17. septembra: Železna roka, 'Velika detektivska drama.) V soboto, dne 28. septembra: Papež v Va-:ikanu. (Prvo avtor. kinematografsko posnetje njegove svetosti pape-ta.) Dalje lepo kolorirana učinkovi-:ost V deželi levov. V soboto. dne 5. oktobra: Sokolski zlet v Pragi. (Pre-dvajanje traja 1 uro in najboljši vseh đosedanjih Maks Linderjevih filmov: Boksar iz ljubezni. (Velikanski sineh!) Zdravstveno stanje me^tne ob-čine ljubljanske. V času od 25. do 31. avgusta se je rodilo v Ljubljani 26 etrok, umrlo je 21 oseb, med njimi 12 tujcev. Umrlo pa je 6 oseb za jetko, med niimi 4 tujci in 1 eseba vsled nezgode. Za infekcijoznimi bo-leznimi so oboleli: za tifusorn 4 in za zrižo 2, vsi pripeljani z dežele v de-ž.ino bolnišnieo, za škrlatico 1, za ecrintovsko očesno boleznijo 1 in za \ratico 2. Izgubil je prevoznik neke tu- kajšnje prevozne tvrdke knjižico, bi- cžnico za stranke na Mestnem trgu i Kende do Gotzla. Naiditelj naj rć.đa. knjižico na magistratu. Narodno obrornbo. Družbi sv. Ciriia in iMetoda je poslal gosp. dr. Ivan Dimnik, odvet-nik v Krškem, iz neke kazenske po-ruvnave 40 K. — Požrtvovalno sta se trudila v Trstu za Ciril - Metodov orrambni sklad gg. Fran Kravos, uradnik »Trgovsko - obrtnLške za-u'uge« in trgovec Celestin Sirk. Družbi sta posiala 200 K za »Rusjanov kamen« in se 81 K 36 vin. na prosto -azpolago. K tej vsoti so pri spe val i uradniki, poduradniki in drugi uslu-žrenci. Nekatera imena nam je do-voljeno objaviti, kar storimo hvale-žno: Mladi Skorkovljani 10 K, Fr. Sranič 4 K, Andrej Ličen 2 K, Anton Mohorič 2 K, Ivan Kralj, Anton Ver-^vec, Karei Pertot, Josip Jerončič, Anton Prele. Karei Kodrič, AL Sušel po 1 K, AL Rebula in Ivan Brusi po •0 vin. — Gosp. dr. Triller iz kazen-SKe razprave Potisek P. contra Težak Anton 10 K. — Gosp. Lambert Ohlhoier ob poroki z gdč. Ljudmilo Avanzovo, podaril po gosp. mestnem župniku Ivanu Vrhovniku 13 K 10 v. - G. Luiza Kresen je poslala 10 K namesto venca urnrlemu gosp. ^udri :ku. — Gosp. dr. Oblak, odvetnik v Ljubljani, 20 K iz poravnave v ka-zenski zadevi Kermavner contra Icrše. — Hvala! Društveno naznanila. Na Ledini pri »Sokolu I.« se pri-čne spored v nedeljo dopoldne ob 10. ;jri, popoldne, pa ob 3. Gospode de-iodajalce vljudno prosimo, da daio bratom telovadcem in sokolskemu nara^čaju prost čas za dopoldanske skušnje. Za popoldanski sprevod se zbere »Sokol I.« točno ob 2. na Ledini druga br. društva so prošena, da pravočasno odhajajo, da odpade vsako Čakanje drug na drugega. Za sprevod, ki ga vodi močan župni tro-bentaški zbor, je treba mnogo bratov v kroju, zato prosimo: na noge, staro in mlado v sokolski kroj, pokažimo tuđi na zunaj, da smo Sokoli. — Smatramo to za potrebno, posebno v sedanjih časih terorizma in piškavih značajev. — »Sokol« v Št. Vidu je preložil svojo prireditev na 15. septembra in se udeleži sprevoda in javne telovadbe »Sokola I.« S tem pa tuđi odpade razlog vSokola II.« za neudeležbo; pričakujemo svidenja ob pol 3. na Sv. Jakoba trgu v smislu sklepa vaditeljskega zbora »Sokola II.« — Ker po včerajšnjem gr-menju upravičeno pričakuiemo naj-lepševreme,ni potreba bližjih navodil za slabo vreme. Sklep je, da se vrši spored v celoti tuđi za dvomljivega vremena. — »Sokol I.« se bo potru-dil, da vsakega zadovolji. Uspehi so-kolskega dela bodo mešani z veseljem in poskoenostjo. Pri veselici so-deluje 50 brhkih deklet. Točilo se bo izborno vino iz kleti br. Štepica, je-stvinam bodo cene normalne. Kdor želi sedeti pri javni telovadbi, naj blagovoli priti na telovadisče točno ob 3- popcldne, ali pa naj izvoli si se-dež reservirati. Glede godbe je imel pač veselični odsek krize, ali končno se je uredilo vse tako, kakor odgo-varja sedanjim godbenim razmeram v Ljubljani in bo dobro. Na veselo svidenje! Za zgradbo Sokolskega doma Sokolu I. priredi kegljaški klub v gostilni Drašček, Bohoričeva ulica 9 kc^ ...• 'j ■ .. J ' \ . Keglialo se bo od 7. do 22. t. m. vsak večer, tuđi ob dovljice, ker priredita moška in ženska podružnica Ciril - Metodove družbe dne S. in 15. cvetlične dneve. Obenem se vrši tuđi v Radovljici ob-širna veselica z zanimivim spore-dom. \ivant sequentes! Ljubljanske politične organizacije, pozor! Odbor pelitičnega in iz-obraževalr.ega društva za dvorski okrai vabi p. n. članstvo ljubljanskih bratskih društev, da se mnogoštevil-no udeleži njegove veselice, ki se vrši uKn popoidne oh 4. sari v restav-raclfi pri Perlesu v Prešernovi ulici. Odbor upa. da se bodo vse organizacije kar najštevilnejše odzvale nje-govemu vabilu. ker si je v svesti, da je tuđi sam ob enakih prilikah zasta-vil vse sile, da je Tnl dvorski okraj častno zastopan na vseh bratskih prireditvah. Sreooiov na veselici Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraju ki se vrši jutri popoidne ob 4. uri v restavraciji pri Perlesu, bt)de gotovo zado\ol';l tuđi naibolj razva-jenega obiskovalca veselic in so do-bitki dokai lenši r?ego na lanski društveni veselici, o katerih smo čuli le glas hvale. Društvo pa tuđi ni šte-dilo stroškov pri nabavi dobitkov in bode njihova vrednost presejrala skupilo za dobitke. Med njimi naha-ja se tuđi voz premota, mnogo kras-v\h slik in kirov, lepe in originalne mizne nastn.vke, stenske, salonske in ure-hudilke, razne service. toaletne in druge predmete za dame in gospode, priprave za kadilce. mnogobrojne gospodinjske potrebščin . baterijo najraznovrstnejših buteli! itd., sploh toliko naileDŠih dobitko1 . dn pode lahko vrak obiskovalec odnesel svojega. Ker so bile lanske srećke razprodane v dobri pol uri, onr>zar-'amn vse prijatelie srecolova in lepih dobitkov, da pridejo na veselico pravočasno, ker se prične razproda-ia srečk takoj ob 4. uri. Šcntvidski »Sokol«. Ker je preložil -Sokol I.« radi slabega vremena svojo javno telovadbo na jutri, se vrši javna telovadba šentvidskega >SokoIa« v nedeljo, dne 15. septembra, na kar ponovno opozarjnmo bratska društva in slavno občinstvo! Na zdar! Prostovolino gasilno društvo v Šmartnein pri Litiji je lani slavilo svojo 25ietnico, katere sta se udele-/ili tuđi gasilni društvi Trbovlje in Hrastnik z mnogimi člani in z zastavo. Ker sta Ie - ti društvi letos slavili svojo 251etnico, vrnili smo jima njiju naklonjenost s tem, da smo drage volje pohiteli mnogoštevilno in z zastavo k njihovi slavnosti. Presenećeni smo bili po sijajnem spiejcmu, po gostoljubnosti slavnih društev in prijaznosti trboveljskega prebi val-stva, kar je učinilo na podpisano društvo najholjši vtisk. Izreka se torej tem potom bratskima prostovoljnima gasilnima društvoma Trbovlje in Hrastnik najsrčnejša zahvala za toli trud in dobrohotnost. Posebna zahvala se pa izreka za naši zastavi od čislanega ženstva podeljeni krasni spominski trak, ki jsra je pripela na zastavo njih zastopnrea. Torej še en-krat iskrena hvala in bratski »Na pomoć!« — Za prostovoljno gasilno društvo v Smartnem pri Litiji, dne 5. septembra 1912. — Ivan Ro- ba v s, načelnik; Ivan Razbor-š e k, tajnik. Pposveta. Otvoritev gledaltške sezone 1912/13. Prvega oktobra t. 1. se slovensko gledališče v Ljubljani zopet odpre svojim posetnikom. Marsika-tero težkočo, ki se je zdela nezmag-ljiva, je bilo premagati, predno se je moglo z vso gotovostjo govoriti o nadaljevanju prireditev v ljubijan-skem slovenskem gledališču. Zdaj je stvar gotova: Calderonova klasična drama »Sodnik zalamejski« otvori vrsto dramskih prireditev prihodnje sezone, Mascagnijeva »Cavalleria rusticana<., dr. Jos. Ipavčeva pantomima »Možiček« in Blodkova enode-janiska opera »V vodnjaku« uvedejo v letošnje muzikalne prireditve. Kakor v prošlih sezonah, se bo tuđi ie-tos gojila drama, opera, opereta in spevoigra v nezmanjšani meri; kakor lani se bo tuđi letos igralo po petkrat na teden (ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah; ob nedeljah po dve predstavi). Gledališko artistično vodstvo, v katerem so gg. koncertni ravnatelj M. ri ub a d (opera, opereta in spevoigra), pesnik in pisatelj Oton Župančič (drama) in prof. Fr. K o b a 1 (intendant), si hoče ob resnem pojmovanju gledališke umet-nosti vsikdar prizadevati, da bo nudilo v istini dobre in vsestransko ne-oporečne uprizoritve in v skladu z nalogami, ki jih ima izvrševati gledališče, prav tako skrbelo za pravi umetniški užitek, kakor za mnogo-vrstno razvedrilo in zabavo. Ker se je intendanci navzlic neugodnim razmeram posrećilo sestaviti resnično dober ensemble, bo svoj program tuđi zares mogla izvesti. Naj se ji ne Šteje v neskromnost, če poudarja, da ne obeta več, nego bo mogla držati, in če izraza prepričanje, da sezone 1912 13 ne bo šteti med slabejše. — Podrobnosti glede repertoarja in en-gažiranega osobia bode objavila v kratkem. Za zdaj prosi slavno občinstvo neskaljenega zaupania. S tem, da vr čim naivečjem številu stalno poseča njene prireditve, ji bo v naj-izdatnejši meri pomagalo uresničiti njen program in slovenskemu gledališču v Ljubljani zagotovilo še na-daljnji obstanek. Iz gledališke pisarne. Z ozirom na bližajočo se letošnjo sezono, prosimo cenjene dosedanje in nove abonente sedežev in lož, da se čim prej priglase in izrazijo svoje želje. Pri-g!ase spre?ema in daje pojasnila dnevna blaga.toičarka gospa Amai?ja Češarkova, trafikantka v Šelenbur-govi ulici, oziroma neposredno b!a-^ainištvo slovenskega gledaiišča v Ljubljani. Umefnost. Slovenska umetniška razetava se otvori dne 28. septembra- Umet-niki, ki še nišo prijavili svojih urno-tvorov, naj to čim preie store. naj-kasneje do 15. septembra. Prijave sprejema gosp. R. J a k o p i č, Ljubljana, Turjaški trg 2. Umotvori naj se vpošljejo najkasneje do 18. septembra na naslov: Umetniški paviljon R. Jakopiča, Ljubljana. — Zaeno naj se vpošljejo tuđi umotvori, namenje-ni zn umetniško loterijo. Prosi se, da se ti predmeti posebno označijo. Izpped sodišca. Kazenske razpr.^ve pred okrajmm sorliHČoiti. Žaljenje zakonodajnih oblasti. Trgovec J. H. v Ljubljani se je bra-nil pri plačevanju davka, plaćati tuđi 30 vin. za opomin. Izgovarjal se je mož. da ne plača opomina, ker ni dobil plačilnega naloga. Ko ga je uradnik opozoril, da je glasom postave dolžan kljub temu plaćati opomin, je vrgel mož, ki se je pri tem silno razburil, 30 vin. na mizo in re-kel: Potem so pa oni osli,ki so postave delali. Sodnik je obsodil hudega davkoplačevalca zaradi žaljenja zakonodajnih oblasti na 100 K globe, ali v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora. Zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem sta bila danes obsojena po-sestnik Franc Božić in njegov 151et-ni sin Jože Božić z Dobrove, in sicer prvi na 48 ur, drugi na 24 ur zapora. Tranc Božić je streljal neke tiče in je pustil nato nabito puško v omari, baje ker ni mogel enega naboja po-tegniti iz cevi. Njegov sin je prišel do puške in nesreća je hotela, da se mu je puška sprožila. V sobi je bil na-vzoč njegov bratec sedemletni Luka. Strel je zadel fanta v levo ramo in ga precej poškodoval. Odpeljali so ga v bolnisnico, kjer ostal 15 dni. De-ček je sedaj zopet popolnoma zdrav. • * Izpred okrajnega sodišča na Brdu. Umazana reklama. Včeraj dopoldne se je vršila pred okrajnim so-diščem na Brdu kazenska obravna-va proti Ludviku Crneliču uslužbe- nemu pojasnjevalcu tvrdke Heinrich Franck Sohne v Linču, ki je lastnica tuđi češke tvrdke Jidrich Frank a spol v Lobcih in tvrdke Patria. Ob-toženi Črnelič je razširjal neosnovane in lažnjive vesti o izbornih izdel-kih Kolinske tovarne za kavne pri-mesi, kateri izdelki se prodajajo na korist družbe sv. Ciriia in Metoda ter je hotel na ta način v Škodo znane domače tvrdke delati umazano reklamo za konkurenčno tvrdko. — Pred obravnavo pa je prišlo med zastopnikem Kolinske kave in Črne-licom do poravnave. Črnelič je pri-znal, da ]e o Kolinski tovarni razna-šal neutemeljene govorice ter se je zavezal preklicati vse svoje neosnovane in izmišljene trditve o izdelkih Kolinske tovarne. Konkurenčni boj bi bil to pot spravil lahko mlađega še nekaznovanega Človeka v nesrećo zaradi njegove neprevidnosti, če bi bil to pot spravil lahko mlađega, vpoštevajoč njegovo neizkušenost in nepremišljenost, prizanesla. To je seveda samo en slučaj in ni izključe-no, da tuđi drugod konkurenčni agentje tako delajo. Toda slovenske gospodinje so gotovo same toliko razsodne, da poznajo kakovost blaga in se ne dajo na noben način pre-govoriti, da bi opustile blago, o katerem vedo, da je pristno domače in ki so ga spoznale kot najizbornejše. Zato se zvesto drže cikorije v korist »Družbi sv. Ciriia in Metoda«. Slovenske gospodinje zaslužijo vse priznanje za vnemo, s katero podpirajo na vsak možen način našo »Družbo« posebno s tem, da dosledno ku-pujejo blago v korist »Družbi« in prepričani smo, da bo take vrste reklama, kakršna je dala povod sodni obravnavi na Brdu, ostala brez vsa-l.L^a UM">c;;a. Bozns stvori. * Kaj vse hočejo klerikalci. Klerikalni časopis »Katholisches Deutschland« zahteva, naj prestopi glavar nemškega protestantizma, cesar Viljem, v katoliško cerkev. * Veliko darilo v dobrodelne svrhe. Iz Berolina poročajo: Veletr-žec Merman Dietz je povodom svoje srebrne poroke daroval en milijon mark v dobrodelne svrhe. * Nezgoda v gorah. Iz Inomosta poročajo: Zdravnik dr. Constantini iz Ospitalettđ je ponesrečil v Berga-maskerskih Alpah. Padel je tako ne-srečno. da se je ubil. * Neurje na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: Iz ćele dežele poročajo o veiikem mrazu in neurju. Orkan je povzročil več požarjev. V Kislodu je zgorelo 22 hiš. Neka ženska je tuđi zgorela. * Zopet strupene gobe. Iz Po-znanja poročajo: Družina posestnika Tolestina, broječa sedem oseb, je zbolela, ker je jedla strupene gobe. Stiri otroci so že umrli. Ostali so v smrtni nevarnosti. * Streia udarila v cerkev. Iz Rima poročajo: Med hudo nevihto je streia udarila v cerkev v Chiolu. Cerkev je bila polna vernikov. Streia je letela mimo župnika, ubila dve ženski, sedem jih je pa težko ranila. * Mona Lisa. Iz Kahire poroca-jo: Policija je aretirala egipčanskega trgovca s starinami Gemtrvja, ki je na sumu, da je vedel za tatvino Mo-ne Liše. Policija domneva, da je ukradena slika v Egiptu. * Nesreća v premogokonu. Iz Londona poročajo: V nekem premo-gokopu pri Doverju je padla neka velika posoda za vodo v rov, v katerem je delalo več oseb. Stiri de-lavci so bili ubiti, šest pa težko ranjenih. * Duhovnik — tat. Iz Budimpešte poročajo: Policija je aretirala kannelitarskega meniha in kateheta Zevka, ki je iz ondotnega karmeli-tarskega samostana pokradel mnogo zlatih in srebrnih stvari. Po aretaci-ji je Zevk vse priznal. * Povodnji na Ogrskem. Iz Diemricha poročajo: Reka Maros je poplavila Gorogrados in sosedna po-sestva. Maroška dolina je do Alvin-ga v dolžini 70 kilometrov poplavljena. Škoda je ogromna. Zaloge žita in piče so uničene. * Velike poneverbe pri banki. Iz Berolina poročajo: V Hoyers\ver-di so v ondotni landstandisoski banki odkrili velike poneverbe. Sin blagajnika Wolfa, ki je nekaj časa nado-mestoval svojega očeta, je poneve-ril 200.000 mark. Na banko so viaga-telji napravili run. * Nesreča v rudniku pri Lensu. Iz Bethuna poročajo: Včeraj popoldne so pokopali enoinsedemdeset žrtev velike katastrofe. Pogreba se ie udeležil tuđi trgovinski minister. Včeraj zjutraj so spravili iz rudnika trupla ponesrečenega inženirja Du-ponta in dveh mož reševalne ekspedicije. * Posledice draginje mesa. Iz Draždan poročajo: Za vladajočo draginjo mesa je značilno, da je tu-kajšnje društvo za varstvo živali izdalo javen oklic, naj ljudje dobro pazijo na večje pse, ker so ti psi vedno v nevarnosti, da jih kak prijatelj pasjega mesa ne zakolje in ne poje. * Nesreča pri vojaških vaiah. Iz Utrechta poročajo: Pri vojaških vajah v blizini trdnjave Vossegat se je udri brod, na katerem so bili vo-jaki. Osemnajst vojakov je padlo v vodo. Dvanajst so jih resili, ostali so utonili. * Vsled nesrečne IjubeznL Iz Berolina poročajo: Pekovski pomoćnik Hinz je prišel predvčeraj-šnjim v stanovanje lastnika kinematografa Wolfa. Po kratkem prepiru z Wolfovo deklo Magdaleno Dowe je Hinz to šestkrat sunil z nožem. Nato je še samega sebe tako težko poškodoval, da najbrže ne bo okre-val. Hinz je to storil, ker ga dekle ni maralo. * Ogleduhi pri ogrskih manev-rih. V vaši Apacza so orožniki pred-včerajšnjim opazovali dva sumljiva moža. Eden je pobegnil, drugega so pa prijeli. Imel je pri sebi legitimacijo na ime Crust. Izjavil je, da je poljski časnikar. Pri njem so našli več zemljevidov, notic o ogrskih utrdbah, mostovih itd. Aretiranec govori rusko, poljsko, nemško, an-gleško, franeosko in romunsko. * Angleške sufragetke. Iz Londona poročajo: Ko je minister Lloyd-Georges govoril na nekem zborova-nju v Wrexhanu, so ga sufragetke venomer motile z medklici: Zakaj ne daste ženskam njihovih pravic? Kako se drznete ženske siloma pitati? Eno izmed sufragetk so siloma izrinili iz dvorane. Množica jo je pretepla in težko poškodovaia. Skoro vsem sufragetkam so obleke raz-trgali. * Nesrečen sestanek. Iz Lvova porečajo: Nekega oženjenega inženirja, ki se je bolj na samem spreha-jal z neko gospodično, je napadlo deset fantov. Zvezali so ga ter priveza-li na neko drevo. Nato so ga grozno pretepli. Tuđi dekleta so težko po-škodovali. Včeraj zjutraj so našli oba nezavestna. Inženir je težko zbolel, dekle je pa v bolnišnici umrlo. Splošno mislijo, da je inženirjeva žena najela storilce. * Žrtve zrakoplovstva. Iz Mona-kovega poročajo: Na letališcu Ober-\viesenteld pri Monakovem je včeraj ob pol osmih zjutraj padel poroč-nik Oton Steger s svojim biplanom iz precejšnje visine na tla. Poročnik se je tako poškodoval, da je kmalu nato umri. — Iz Londona poročajo: Blizu Stevenage je padel vojaški aeroplan iz visine 80 metrov na tla. Aviatik in njegova dva pasažirja, kapitan Hamilton in poročnik Ste-wart, so se ubili. * Velika tatvina. Iz Ženeve poročajo: Policija je predvčerajšnjim aretirala dva Italijana, pri katerih je nasla 1875 starih zlatih in srebrnih novcev, ki so bili ukradeni v arij-skem muzeju v Genfu. Preiskava je dognala, da je bilo iz muzeja ukradenih za 600.000 frankov starih zlatih in srebnih novcev. Italijana sta priznala, da sta večji del ukradenih novcev vrgla v Genfsko jezero, ko jih je začela policija zasledovati. Pokazala sta tuđi mesto, kjer leže novci. * Darilo našim bralcem. Bogato ilustrovani album, okoli 600 umetnih barvotiskov, lesorezov in reproduk-cij, imenovan »Ilustrirani album za notranjo dekoracijo« se je ravnokar izdal. Zadostuje, da po dopisnici pišete na gosp. dvomega in komorne-ga dobavitelja S. Schein, Dunaj, L, Bauernmarkt 12 in ob sklicevanju na naš list dobite album gratis in franko. Vsebina kaže, da se je na torišču notranje dekoracije zgodil velikanski preobrat, kaže tuđi pri-mera s podobnimi publikacijami inozemstva, dalje, da je Avstrija na polju tekstilne notranje dekoracije prva, dunajski okus na tem torišču pa najboljši. Telefonska in brzojavna popočiia. Kabinetno vprašanje. Dunaj, 7. septembra. V zadnjem času so se pojavile vesti, da velja kot najresnejši kandidat za trgovsko mi-nistrstvo sekcijski šef v poljedel-skem ministrstvu dr. Seidler. Zveza avstrijskih industrijalcev je razpo-slaia nato včeraj zaradi tega cirku-lar, v katerem izjavlja: »Z velikim obžalovanjem bi se poslavljala av-strijska industrija od sedanjega tr-govskega ministra; naravnost mučno pa bi zadelo, če bi prišla pri novem zasedenju tega portfelja v poštev oseba, ki je morala do sedaj zastopa-ti interese, ki so industriji v marsi-katerem slučaju naravnost nasprot-ni. Dunaj, 7. septembra. Kakor se zatrjuje, bo prevzel ministrski pred-sednik grof Stiirgkh takoj po povratku cesarja zopet svoje posle. Očesna bolezen ministrskega predsednika se ie v toliko izboljšala, da lahko zooet Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 205 štev. opravlja svoje posle kot ministrski predsednrk. Dtinai, 7. septembra. Z vso go-tovostjo se zatrjuje, da naslednik po-ljedelskega ministra dr. Brafa ne bo parlamentarec. Sedaj se govori, da bo poljedelski minister profesor na-cijonalne ekonomije na Češki visoki soli v Pragi, dr. Cirii Moraczek. Tr-govski minister dr. pl. Rossler se vr-ne s svojega dopusta baje med 10. in 15. septembrom ter bo padla tedaj odločitev, če ostane se nadalje v svojem uradu. Najbrže bo podal svojo demisijo. Dr. Seidler je med agrar-ci naletel na hud odpor, zlasti zaradi njegovega agrariCnega govora glede varovalne carine. Zaraditega je predsednik »Zveze avstrijskih indu-strijalcev« včeraj protestiral pri no-tranjem ministru. Parlament Dunai, 7. septembra. Kakor izve »Neue Freie Presse«, se je poslanec dr- Gross v zadnjih dneh posvetoval z notranjim ministrom baronom Hei-noldom zaradi termina, kdaj naj se zopet sestane parlament. Dr. Gross se je zlasti informiral o namenih vlade. V kratkem se sestanejo na Duna-ju elani predsedstva Nemškega na-cijonalverbanda«, da formuliralo svoje želje. Delegacije. Dunaj, 7. septembra. Delegacije bodo resile meseca septembra proračun za leto 1912. meseca oktobra pa se sestanejo delegacije zopet, da rešijo proračun za leto 1913. Dalmatinski deželni zbor. Zagreb, 7. septembra. Dalmatinski deželni odbor je sklenil zahtevati sklicanje deželnega zbora. Nižjeavstrijski deželni zbor. Dunaj. 7. septembra. Nižieav-strijski u^želni zbor i>e sesiane dne 25. septembra na tritedensko zase-danje. da resi dežeini proračun za leto 1913. Bukov inski deželni zbor. Dunai. 7. septembra. Bukovinski deželni zbor je sklican za 30. septembra. Poljak i in Rusini. Krakov, 7. septembra. Nova reforma piše: Prisotnost odgovornih poljskih politikov, načelnika »Polj-skega kluba-, poljskih ministrov in gališkega narnestnika na Dunaju za časa tamošnjih konterenc je imela ugodni rezultat, da je prišlo do enot-nega presojanja situacije in nadaljne taktike. Tuđi v Lvovu bo vladal še nadalje sporazum in razpoloženje za pravično spravo. Poljski poiitiki so se lahko prepričali, da centralna vlada nikakor ne podpira pristransko rusinskih zahtev. ker bi taka vlada ne imela prostora za potiske ministre. Lvov, 7. septembra. Vitez Bilin-ski, načelnik deželnozborskega Polj-skega kluba, se današnje seje deželnozborskega kiuba ne udeležuje, ker ga zadržujejo agende skupnega fi-nančnega ministrstva. Njegov naslednik kot načelnik kluba bo najbrže dr. Leo. Večina voditeljev poljskih strank je že dospela v Lvov ter upajo. da bo mogoče najti enotno podlago za spravo z Rusini. Lvov, 7. septembra. V včeraj-šnji seji poljske ljudske stranke, ka-tere se, kar se je sploh opažalo, ni udeležil v Lvovu navzoči minister DLugosz, se je posl. Stapinski v toplih besedah zavzemal za končno rešni-tev gališke deželnozborske volilne reforme. Že prihodnje volitve naj se vrše na podlagi nove volilne pravice. Zelo lahko bi bilo mogoče priti z Rusini do sporazuma, zlasti tuđi v tej točki. Nemškj državni kancelar. Dunaj, 7. septembra. Nemški državni kancelar Bethmann Hol!weg je dospel danes zjutrai jia Dunaj in se je odpeljal ob 12. uri 34 minut na /Moravsko na grad Buchlov. Avstrij-ski zunanji minister grof Berchtold in nemški poslanik Tschirski sta odpo-tovala že snoči na grad Buchlov. Jutri se Bethmann - Holiweg odpelje čez Dunaj na Nemško. Delna stavka. Dunaj, 7. septembra. Tu je iz-bruhnila delna stavka Šoferjev. Ogrsko. Budimpešta, 7. septembra. Justh ie zopet zdrav, ter priđe v ponedeljek v Budimpešte da se udeleži v torek Konference odseka opozicijee. Cesar sprejme dne 16. septembra Lukacsa v avdijenci, da mu poroča o situaciji Prepovedan izvoz. Belgrad, 7. septembra. Uradni Vist priobčuje kraljevi ukaz, ki prepo- 'eduje izvoz pšenice, ovsa in krmil, začenši danes pa do 14. novembra t. I. Še včeraj so listi to vest dementi- rali. Makedonsko vprašanje. Dunaj, 7. septembra. Iz zaneslji- I vih diplomatičnih krogov prihaja ■ vest o skupni avstro - ogrsko - nemški akciji pri romunski vladi, da za- *ne romunska diplomacija pri turski j vladi z respani kceaki, da se resi ma- * kedonsko vprašanje. Če bo imela ta akcija kak uspeh, bo odstranjena ne-varnost bolgarsko - turske vojne. Albanija. Solun, 7. septembra. Vlada je izdala za mesto PeČ oklic, v katerem zahteva, da Albanci takoj vrnejo orožje, ki so je odnesli iz državnih skladišč. Kot odgovor na ta oklic je zavzel vstaški vodja Riza beg bližnje gore ter razvrstil med mestom topove. Skoplje, 7. septembra. V Gilanu so viadni organi zapazili, da ljudstvo vtihotaplja iz Srbije orožje in stre-livo. Vlada je mnenja, da albansko gibanje pojema, Albanci pa pravijo, da se bo albansko gibanje z 18. septembrom zopet živahneje razvilo. Bolgarski kralj. — Berchtoldovi predlogi. Pariz, 7. septembra. Pariški listi že nekaj časa sem napadajo kralja Ferdinanda bolgarskega. Cri de Pariš izreka sumnjo, da je bolgarski kralj izdal zaupno poročilo nekega visokega uradnika franeoskega zu-nanjega ministrstva dunajski vladi, ker je mogel le na ta način izvedeti grof Berchtold o nanieri Francije pozvati vlade k skupnemu presojanju vprasanja balkanskih razmer. To indiskrecijo je grof Berchtold nena-vadno hitro izrabil. Carigrad, 7. septembra. Kakor se splošno sodi, bo odgovorila porta, če bi imel E3erehtoldov prcdlog pri velesilah kak uspeh, s tem da bo za-htevala, da se prej razveljavijo kapitulacije in da dobi Turčija dovolje-nie zvišati carino. Turski komite. Carigrad, 7. septembra. Kongres komiteja je ponudi! Husein Hihni paši prezidi! novoorganizirane stranke. Ecinost i ti napredek, ki ga je Hilmi paša tuđi sprejel, ker je vodstvo stranke obljubilo nekatere izpre-inembe v strankarskem programu. Rusija in Turčija. Petrograd, 7. septembra. Ruska vlada je protestirala pri turski vladi proti koncentriranju turskih čet v Urmiji. Nemški državni zbor. BeroUn, 7. septembra. Socijalni demokrati zahtevajo od državnega kancelarfa. da takoj skliče držav zbor. da sklene ta potrebno proti draginji mesa. V prvi vrsti zahtevajo nemški socijalni demokrati opu-stitev uvozne carine na živila in prosti uvoz živne in mesa. Nemški cesar. Bern, 7. septembra. Danes ob 9. uri 20 min. dopoldne se je odpeljal nemški cesar Viljem zopet nazaj v Nemčijo. Ko ie zapustil Švicarsko ozemlje, ga je pozdravilo za slovo 22 strelov iz topov. StoJetnice bitke pri Borodinu Peterhos, 7. septembra. Carska rodbina se je odpeliala danes k slav-nostim stoletnice bitke pri Boro-dinu. Borodin, 7. septembra. Tu pn-čakujejo cesarsko rodbino vsi pol-ki. ki so bili udeleženi pri krvavi bitki 1. 1812. Ob spomenikih padinu Francozem so položili venec z napisi: »Junaškim nasprotnikorn.« Visinski rekord. Pariz, 7. septembra. Francoski Ietalcc Garros je dosegel s svojim aeroplanom visino 5000 m ter tako prekosal Blaschkejev visinski rekord za 600 m. Vihar«. Budimpešta, 7. septembra. Na Sedmograškem vladajo hudi \ iharji in nalivi. Ćele doline so preplavljene. Hmelj. Norimberg, 7. septembra. 1500, 500. Mirno, neizpremenjeno, 65, 140. Jutri v nedeljo popoldne vsi k „perksn" v Pre&ernovi ulici, zraven pošte, kjer se bo vršila ob vsakem vremen velika veselica Političnega in izobraževaln1 društva za dvorski okraj. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: za „Ciril-Metodovo družbo" čitalni-ca v Starem trgu 2 K 27 v, ker so oskubili dva petelina „Rudečka in Hugca". Paganet Matilda in Ivan Kralj iz Trzina 5 K. Skupaj K 7'27 v. Za „Narodni sklad'4 „Polit, in izobr. dr. za dvorski okraj" v Ljubljani posije 10 K, kot prispevek gosp. J. Primožiča mizar. mojstra na Reki mesto vstopnine na veselico. Živel zavedni darovalec, ki se, dasi oddaljen zaveda ob vsaki priliki svojih dolžnosti do prepotrebnega „Nar. sklada*. — Živeli nabiralci in darovala! LMiflcfl upravnfflm !■—p^*» ki oddaia moderno opremljeno sobo za eoo ali dve osebi v blizini sodnije, prosimo, da se bla-govoli čimpreje zglasiti v naši pisarni. Daaažaji list obsega 18 strani. Izda jate! j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastama in tisk »Narodne tiskarne . Harodovo m4ravllo- Tako se srne imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo iraacosko tgan|e in sol", kat ero se splošno in ugpešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-klenici E !•—. Po poštnem povzetji razpo-šilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zaiagatelj na Duna|n, Tuch-Unben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati M0LL-oy preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 5 19 Samo nekolika kapljic Zvcida & krilcem. ■_ _ ■ _ zabele edino prava x zvezdo s krilcem napravi slabe iuhe, omake, soćivia Ltd. silno okusne. Najboljše. najudob- nejše in najcenejše pomozno kuhinjsko sredstvo. V originalnih steklenicah po 12 v in več je povsod na prodaj! | Čuvajte se ponaređb 11 £ioPf(W prijatelj moj, Gre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam! najĐoljše fcrep želođca! Sladki in grenkL Pazite pa prisinost! Posebno na kolodvorih! Postavno varovano. Žitne eene v Budimpešti. • jnc 7 septembra 1912. Termin. Pšenici za april 1913 . za 50 kg 11 84 Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11 34 Mi za april 1913 ... . za 50 kg 1009 Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg ^ 74 Oves za april 1913 . . za 50 ke 9^8 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 10 39 Koruza za maj 1013 za f;0 kg 7*60 Koruza za septembar 1912 . za 50 kg 9 33 MefeorotoSifno noročflo. i]Vtaa nU ■•rjea 3M*2 Srrtaji zračni tlak 73« mm li OP«0- metni e"- i Vetrovi Nebo S ^■i1 v mm £S ' 6 |2. pop.j 730-8 11-3 i sr. sever dež n j 9. zv. i 732 6 7-4 | sr. jzah. nevihta 7. 7. zj. i 733-3 66 brezvetr.' oblačno Srednja včerajšnja temperatura 10 6, norm. 162° Padavina v 24 urah 381 mm. Zahvala. Ker se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej, ki je s prisrč-nimi besedami, s cvetjem ali s spremstvom k večnemu počitku izrazil svoje sočutje, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. 3231 Postojna, 6. septembra 1912 Rodbini Rudnik - Dekleva. Moderno 2245 s 4 oziroma 5 sobami in dru^imi pritiklinami se ođda za avgustov rok Poljanska cesta št. 22. Sprejmem 3224 pisarniskeaa pomoćnika (lak turi Sta) veščega slovenščine in Demščine in spretnega v pisarniških delih. — Ponudbe s plaČilnim zahtev-kom in 2 navedbo dneva mogočega vstopa na : Peter IMajdič, Celje. Zahvala. Štejem si v prijetno dolžnost, da se kar najpresrčneje zahvaljujem bla-gorodnemu gospoda dr. Juliju Dere-aniju, zdravniku iz Kamnika kakor tuđi blagorodnima gospodoma rjr. Evgenu Gallatia in dr, M Rusu, ki so moji soprogi v jako dolt^i in zelo nevarni bolesni posvetili vse svoje moči. — Obenem najtopleje priporočam zavod »Josefinum« vsled spretnega vodstva g. dr. Gallatia. 3226 Mengeš, dne 7. septembra 1912. Valentin Gregorc, stavbenik. lioalM Danes In vsak dan 09" vso noč ~3M nanovo došlega 2694 taitosa iMega i*lia. Mesto vsakega posebnega obvestila. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo, prežalostno vest, o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, stare matere in sestre, gospe Karolinc Kanbare roj. JKovšca ki je po dolgem, huđem trpljenju, previđena s sv. zakramenti, danes ob pol 10. ziutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bo v ponedeljek, dne 9. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gruberjevo nabrežje 14 na poko-paliSCe k sv. Križu. 3230 Ljubljana, 7. septembra 1912. Žalujoči ostali. Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk. 3O spomladanskih 32:1 piščancevl čiste vrste „Brahma11, odlikovani nj razstavi, ima naprodal 1 R. Kane, Ljubljana. Linhartova ulica št.:] Dijake! sprejme na brano in stanovanje učitelj Janko Likar, Nova ulica 3, Pomoč pri učenju za realko in gim-vj nazijo —■ doma. 31731 Sprejmejo se cl i j ti lili srednješolci na dobro hrano in zračr: stanovanje. Lahko bi se jim tuđi z in-i štrukcijo pomagalo- — Naslov povel upravn. „Nlov. Naroda". 35221 HaknpovaEce krompirls na Kranjcem ie tržaška izvozna tvrdkal Reflektira se samo na osebe zj dobrimi referencami. wM Pisma pod nHugo", Trst, glavna! pošta, poste restante. 1 obeh deželnih jezikov v govoru \z pisavi zmožen, dober manufakturis: se sprejme 31 :-: pri Kristan Štarklu v Sevnici ob Savi. :•: se sprejmejo na stanovanje in dobro hrano pod vestnim nadzorstvom. Klavir na razpola^o. — Vprasanja na učni zavod Josipa Christofa v Ljubljani, Sodna uI. 2. Na prodaj je majhna ic unetija z vsem gospodarskim poslopjem. 8 oralov i zemljišča, sadni vrt, gozd, njiva ter košnja. I Hiša je zidana, z opeko krita, 3 minute do farne cerkve, tričetrt ure do Ljubljane. Več pove Ivana Golob, Slape Št 24, Dev. Mar. v Polju. 29^ Dijakinjel iz boljših rodbin 2991 se sprejmejo na stanovanje in Tirano Mesečno 45 K. — Naslov: „Dijakinje 45" na upravništvo »Slov. Naroda.« 25 hektolitrov lzvrst-nega belega In 30 hektolitrov rdečega vina leta 1911. iz sromeljskih goric proda Ivan Zechner v Brežicah liter po 60 vinarjev. Pokušnja je le tukaj v kleti, ker se po pošti ne pošilja. Odda se pod ngodnimi pogoji v najem gojtilna — — ob deželni cesti. - Več se poizve pri Ivan StritolU ▼ Starem trgu pri Rakekn. 3081 proda se 85 cm visok in 120 cm dolg krojen pes. Pes je eno leto star, izboren čuvaj in spremijevalec. — Natančneje pojasnilo daje Karol Dolenc, trgovec ▼ ^e-leznikih. _________________3153 Gostilne ter raxllčna draga posestva so ▼ Mariboru Ib okolici M primarno cena na prodaj. Prometna posredovalnica „RAP1D", Maribor, Tegettbolova cesta št Ih 205 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7. l&četa se za takoj 3i«7 w kniiia pomočniKa U fino veliko delo. — Ponadbe uprav-Užtru »SL Nar.« pod ff*t. 8 A in Bu. čebelni med 3l8° Loćevlaasta ftkatlfa z 10 fra« K 7-50 ca aoai dofcavtfa ¥ zadovolinost (pm tsđl Teći« količine/ I Klciftcrt f odvoloczyska st M. falic Ali ste oženjeni? Potem zahtevajte ■**• ■ Tzorce 3 za 1 K, 6 za 11 K 80 h, 12 za K 3 40. I Ilustrovan cenovnik z I zdravniškimi nasveti I gratis in tranko (zaprto I 30 h> I. Sing«r, I hlgientćna aantt-I faktura. Buaf L, ■ Wiesing«rstr. 8 F. liče se spretna šteporcn -.: izdelovanje gornjih delov pri j.ljih. 3136 Več S€ TTvc v tnrovini K. A. Eregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta j s.ev. 23,______________________ i 'Hrepkega ueenca se sprejme li!:ci 31b0 •; ■ jgcđiiai negoli! špctenisti trpite. Pcnudbe pod Šifro v9UĆenec 261" ca upravništvo *Slovenskega Naroda«, I Sprejema zavarovmnja čtoveikega tt*- ^| T^j^^f^ Tj£^k>** Zavaruje poslopja m premičniae proti | I ljenja po najraznovrstnejSih kombina- ** •* požarnim Skodatn po najnižjih ceaah. I cijah pod tako ugodntmi pogoji, ko .". - •■. ViajeiHM« latlPOValil banka V Pragi. ■■■ - .". Škode cenjuje takoj in najkulantneje. oobeaa druga zavaiovalnica. Mgm ■■! Tmanes teden bo petindvajset let, kar sva bila poročena. M o ž : Mhm! Žena: Mislim, da bi bilo prav, ko bi svojo srebrno poroko vsaj z rodhinsko slavnostjo primerno praz-nova ? Mož: Veš kaj — pocakajva se pet let! Žena: lim? Mož: Čez pet let bova namreč lahko slovesno praznovala trideset-letno vojsko. Spovednik: Ja, kajpak, kajmak, ja, s fanti..., s fanti..., ja ... Gospodična Nežka: O — nobenega več ne maram__Prej sem res cenila enega ... Spovednik: Ja. cenila, kaj-r>ak, cenila, ja... Kolikokrat pa cenila? m * * Gospa X pregledujc v knjigi za-, isane izdatke svojega moža in naleti ■ia postavko »ena srajca ... petdeset kron«. »Kaj — petdeset kron si dal za no srajco? Najbrže je bila v nji šivilja!« Priletna gospodična : Pleše pa sem obiskovati, gospod zdravnik, kaj ne da? Z d r a v n i k: Raje ne; saj sem vam vendar rekeC da se morate gibati in gibati... Gospo Lojziko bole zobje. Zdi-huje sedi za mizo, med tem ko smr-či njen mož na zofi. V sobo stopi na crno kavo povabljeni oficijalni česti-lec gospe Lojzike. # Č e s t i 1 e c: Kaj vidim, milostiva ... obvezani ste... kaj pa je? Gospa Lojzika: Zobje me bole — tako me trga ... Č e s t i 1 e c: Dovolite, da vam to bolest preženem s poljubi.Verjemi-te, milostiva, poljubi so univerzalno sredstvo zoper vse bolezni... Mož: Oh, lepo vas prosim, po-skusite s tem univerzalnim sredstvom pregnati moje hemoroide ... Vdovec (svoji 121etni hčer-ki): Torej, da bos vedela, naša kuharica se omoži. Hčerka: Oh, to je prav, da priđe ta zoprni iintvern enkrat iz hiše. Koga pa vzame? Vdovec: Mene. Olga: Ti. ali si že slisala — tišti debeli vinotržec — tišti bogati Je-sih je umri. Ema (se bridko razjoka): O-o - o - o. — Olga: Zakaj pa jočeš — ali ti je tako hudo zanj. E ni a: Ohohoho — zanj nič — arnpak — ohoholio — pred tremi tedni me je zasnubil in jaz burklja ga nisem vzela — ohoho__ Žena: Sram te bodi! Snoci si rekel, da imaš nujno govoriti z mojim očetom in da ga greš obiskat — šel si pa v oštariio. Mož: Saj je bil tvoj oče v ošta-riji! Kuharica: Gospodična — povejte no, kakšna knjiga pa ie to, ki jo imajo naš kaplan na mizi — rdeče je vezana in tri prste debela. Gospodična: Kako pa naj jaz to vem? Kuharica: No, čemu na po-tem vedno pripovedujete, da ste iz-obraženi. Ustna voda 2obna krema Mite IHet .,ACHA!AU, d. d. za prod. viaa. PATRAS, (Grško) kct zdraviina in aamizna mz netožna. Grška vina (mila, sladka, pitna) vsi poznavalci posebno cenijo. Gbvna z*!ocra 4298 Stgm. Winterf Dcna', III 3. Vsakemu brivcu pošljem na za-htevo po naročilu izdelovalnic lyso-forma zastoru dve elegantni porce-lanski desinfekcionski posodi z zla-timi okraski. Poštnino za poštni za-vitek — 60 vinarjev — mora pre-jemnik plaćati. Desinfekcijske poso-de se dobe s češkim ali nemškim napisom. Kemik A C. Hubmann, Du-naj, XX., Petraschgasse 4. Posebne antiseptieue lastnoeti šesta vin pra.^k^ga ilomačega. mazila iz lekarne B. Fragncrja, o. in kr. dv. dobavitelja v Pragi posj>es»ujejo hitro zacelenje ranitov \seh vrst. Mazilo je prav posebno dobro za nama-zanje ran, ker jih varuje vsakega onečišreoja, jih hladi in lajša hole-eiue. To izvrstno domaće zdravilo se dobiva tuđi v tukajšnjih lekarnah. Illb. in modnu l>U^o z~ go- apost°j* ^e na<^ ^ R p V"*, 4^S let trgovina, bodoč-% ^ **£\ jp j|j nest za vsakega za-M BeM^ § gotovi;ena, ker se bo Ka*^&?w£a zaradi železniškezveze Novo mesto-Metlika-Karlovce — Vpra^anja oa lastnika hi§e Janka Hraneloviča, trgovca v Karlovcu na Hrvaškem. FRANC KOS L|ubliana, Sodna ulica št 3. Specijalna me^ničoa plEtl!na industrija Ih trgovina za površna in spadne šupite, maderekc. fe-lovBlke. Dogarics, ro-kavics, posebne oble-fec zspsr trganje ple-liiiii materijal i. t. i na drobnoin debelo Sivahai stroji od 70 S naprej; ij^" pleiiSni široj "^BE patent »\Vederman« je edina in naj-uglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezpiačen, trajno delo zago-tovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232 :: Podpirajte domačo industrijo. :: Prijafeljem slovenskega dijašfva! V okrepitev poclpornega delovanja za slovenske dijake so se ustanovile DiJAŠKE VŽIGALICE. Podpora dijaštv je struja narodne skrbi, katera je v primeri s svojo kulturno in vitalno važnostjo za slovenski živelj najbolj zapostavljena. Prostovoljno prispevanje darov v ta namen pri današnjih časih ne more nabrati zado-stnih sredstev, kar izpričujejo vedno silnejši pozivi dijaških podpornih društev, Denarni zavodi, ki so bili dosedaj glavni podporniki dijakov, potom podpor ali potom posojil, so vsled sedanje denarne krize skoraj brezizjemno odtegnili svojo pomoč dijaštvu. Podporno delovanje za slovensko dijaštvo je bilo dosedaj brez tega vira izdatnih dohodkov in z ustanovitvijo dijaških vžigalic se naj tuđi temu namenu odpre krepka podpora iz doneskov gospodarskega prometa. Ravno sedaj se podaja k temu ugodna prilika, ko je vsled legislativne prepovedi zabranjena nadaljna prodaja fosfornih žveplenk, kar bode konzum švedskih vžigalic jako zvišalo. Ta novi trgovski položaj bode omogočil, da se bo dala doseći ta podpora dijaštvu brez oškodovanja drugih narodnih namenov. Razun tega je znano, da večji del konzuma še zmeraj obvladajo tuje znamke, od katerih narodni nameni nimajo koristi in ta konzum pridobiti, je posebno namen „Dijaških vžigalic". Posrećilo se je, doseći trgovsko zvezo z odličnim slovanskim fabrikatom 3217 ki po kvalitativni vrednosti prekosi vse dosedaj na trgu zastopane izdelke vžigalic. x Pri razdelitvi dohodkov pridejo v enakem razmerju v poštev Podporna društva za slovenske visokošolce na Dunaju, v Gradcu in v Pragi in Dijaško podporno društvo „Radogoj* v Ljubljani. Podporna društva za slovenske visokošolce podpirajo, kakor znano, slovenske dijake brez vsakega strankarskega razloćevanja. Čim bi zadobila prodaja „Dijaških vžigalic" širši obseg, se bodo iz dohodkov doloće-vali sorazmerni prispevki tuđi za šoiske in obrambne narodne namene. Odbor za „Dijaške vžigalice". Učenca sprejme v trgovino msšaoega blaga Peter Durjava v Škorijaim. Sprelraeio se utenKe na stanovanje in dobro hrano pod strogim nadzorstvom. 2890 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. se sprejmejo na hrano in stanovanje, i Reflektira se samo na pridne in iz dobre hiše. Postrežba jako dobra. — Ponudbe do 14. t. m. na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod Šifro: „St. 65." za 4 dečke, 3122 se isce takoj proti ugodni plači. Reflektira se na absolviranega gimna-zijca, ki je dober v latinščini in grščini. Ponudbe pod šifro „DomaČl učitelj" na upravništvo »Slovenskega Naroda». Tvornica kemičnih izdelkov v Hrastniku prodaja 3168 v kosih na ćele vagone Deklišhl ioU Mell-Daimgr Dana; VII!.. WIckenburggasse štev. 3. Knhinjska in gospedinjska šola v zvezi z Schwarzwaldovo šo!o kakor tuđi z drugimi zavodi za deklice ki ne obisku-:: jejo nobene javne sole v internatu. :: Dobra oskrba. SkrbMa vzgoja. Lepi zračni prostoriB Zmerne cene. Sprejme se za ćelo Jeto kakor tuđi za krajšo dobo Cenike in poizvedbe v zavodu, VIII., VVickenburggasse 3. (Uradne ure J 211. do 1 21. ure, l j4. do 5. ure, telefon 18025) in v Schwarz\valdovem zavodu, I. VVallnerstrasse 2 (tel. 19227). Lastnica: gospa Ivana Moll-Dalmer, drž. dipl. kuhinjska in gosp. učiteljica. Cirkvenica. CiiHta. Ifiia Antonia. izu morja Letna in zimska sezona. Kopanje v morju do konca oktobra. Srednja zimska temperatura 93°C za Y2višje kot v Opatiji. Posebno pripo-ročljivo za živčne, pljučne, ženske bolezni, skrofulozo itd. Sobe od 2. K dalje. Vila je v domaćih rokah. /. Pojasnila se dobe v vili Antoniji. .*. I prn nipniro nup^ io dn dBZElnE priđelke prodaja v večji množini in po jako ugodnih cenah Ivan Volk, trgovec s Primskovo, pošta Kranj. : 3088 JTiaslo, malisno stupo, suhe gobe, vinski kamen jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, ovest pšenico, ječmen, bučne peške, ko-ruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tuđi petrolejske in oljnatesode, ter močnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina ANTON KOLENC, CelJ«, flraika oesta 22. 3095 Stran H). SLOVENSKI NAROD. 205 štev. Opiti zavml ' Jn. Ph. OoldsteiH ! Ljifaljaia. Prt traafo 1 priporoća svojo bogato ztlogo naočnikov, ići- ia vse v to stroko sp*-:: dajoče predmete. :: Svetownoznano 2893 tkano perilo kg. saksonakih m kr. ronann-skih dobavite!)«* ■m em, i*Df-*i*b, je na jeiecaaraejte, na^bolj pesktićno m najceneje perilo xm gospode, dane in otrokc, U K Bt pogled ne razlikuje . pra-r nič od platneaega perila k Ko« stan« tamo par vinariev F Isogfte se vacm neprilikam, ki so ▼ rresi > pranjem in lika-Sijan. Po obrabi se »rt* lahko HOt! Vedno novo, bre*hit>no, ■limun sedeče perilo. ki se oba«se t»di pri moćni trmn-J spinciji. Ne more se pogrr-I sati pri nobenero stamu, po I sebno pa na potovanio TX>-I bnra se v Ljubljani pri I Htih. ltstti tri fi P. liftita. Gramofon za eostilni-čarje z magnetnim ▼netom, popolnoma sam delnfoč, začne in jenja sam — K 80* — Encletno pismeno jamstvo. Pišite po ceatk. Igle K 1-50 za 1000 Velika zaloga *rtno-.*. tonskih plosč. .*. Pazite nstanćso s na naslov, :: Gramofoni - avlomali iz prve roke se dobe le v :: ateljeju za gramofone :: L tata. Liiiana Sodna ulica št. 5. Velika tvornička zaloga. SIOIR " mm muni parne destilerije CAM1S 8 STOCK Barkovlje i nin plunbiraiih steklmak. Dobiva se povsod! rr- Kdor j9 siv, izgleda star! Izborno, zajamčeno, zdraviu neškodljivo barvilo za lase in brado je 1. Vitekov nOdOliiieMt ki barva takoi in trajno, plavo (bk>nd), rjavo in crno. 1 karton z navodilom K 4-—. 2. Vitekov „Jfucin", dvojna ta, cenejša vrsta. I karton K 2—. 3. Vitekov nH«ciatft enostavno barvilo. I steklenica K 1*—. Ta barvila so se v tisočih in tisočih stačajih izkazala najboljša. Fdino pravo (vse drugo i za vračaj te) iz tvor-[ iice kosmet. in diet I izdelkov tvrdke Fm VMc A ^b^ Pnfa. S^?: Drogerija ^drija \mm S**« ri. 5. nsprafi #af pili. lita tat, drogeriia, ZMmka fliia Itn. 1. j ■ ■ NI već beganja kodflcev cijnrel „OHoman" fcer n i sadio aprafnega sođitča ia Dnnaju od 9. marta 1912 vse imitacije izbrisane. Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tuđi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu! Pravi :Franck: izdeluje se iz naj-boljših sirovin. 1 Tovarna v Zagrebu. - * Glavno zastopstvo za južne dežeie: V. JANACH in DRUG, Trst. Vpra?anja na Teodorja Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdejujeio strelovcKii, kleparska in krovska dela iz različnrga blasja I Gospodin je! Pozor! I i | Ne kupujte presnega masla ali nadomestila žanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znainke BLAIMSCHEINA I x— MM H* O^ ^^ ^^ ^m —m ^^ | MARGARINE flUN!KUM" n. rastlinska margarina SAMO BLAIMSCH EINOV IIBIIICllBflfC s° izdeluje iz najčtstejše go- II y llf IIMti je resnično edino in i ,f%Mwm99%>%*wm v. e obistne toiv!e z visoko MUWIRUHI prawo nadomestilo za I pasterizirano smetanr ima torej največjo r«- presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. Mino vrednott in ;e resnično zdrav. ■ IMIlfllMiii r umeten, noro najčii6l Izdelovanie jj%Jn9W^%MWWm narafni Izdelek. i UNIKUM« 50° «•"•*« od "*- BLAUdSCHEIIIA 99UNIKUMC< I jjUIlIIVMiii Zailw 0 vadnega presnega je varovano s stalno državno kontrolo in je to masla ia zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. razvidno na vsakem zavitku. i Cenjena gospodin ja! ' •-: Hc rlajte se torej begfttl od drugih oglasov in rabite aa nadomestilo presnega masla za :-: PeĆeniL Pra*enje k«ha"ie n.a,.en lenuh BLAIMSCHEINA ,,UNIKUMCC MAROARINO Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko. Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. ^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^mmmimmmmi ^^^^——.^^ ^^^^_^^^- ^|^^i^^B^|(fc ^^|B^|^||-—|^ ^^^^^^^^_^ j^^^^^^__^ ^^^a^^^M^ ^i^^^^^^^ ^^^^-^^^^ .^^^^^^hhk ^^^b^-^^^ j^^^^|MHaa|_^ .^^hi^^^^k d^^|^aaBaaa^ ^^^^^^^^_ j^^^^^^^__^ Odda se stanovanje in proda star stresni stol (cimper; na Nadvojvode Friderika (Oru. barjevi) cesti štev. 1. 310* ugodili lokal prostoren, z večjimi izložbenimi okni, lšče ali tako] prevzame dunajska tvorniška firma za ustanovi tev trgovine na drobno. — Najbolisa lega za oadrobno prodajo: Glavni tro ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponud-; be z navedho cene in event skico pod i ,VorwartS 5000' na Dunaj, Postamt 8? I ------------------------------ - Lasne kite najfineje kakovostl po 5, 7, 7 f i 9 in 12 kron — vse vrste A! lasne podlage in mrežice — e3 1 lasnlje, brade in druge po- yl | trebščine za maskiranje vse rc) po zmernih cenah priporoča f|1! Stefian Strmoli, i brivec in Easničan Ml £jnbljana, pod Jrančo št. 1, | (zraven čevljarskega mostu). fk Izdeluje vsa lasnićarska dela solidno jj; in okusno. Cena za delo kite 3 K. m Kupuje zmedene in rezane ženske lase W po najvišiih cenah. 1788 J Superfosfafi mineralni in živalski, najboij preizkušeno. najzaneslivejše in najcenejše gnojilo s fos- forjevo kislino za vse g^* vrste zemlje -^g Vsebina strogo zajamčena. Najzanejsljivejše in najhitrejše oživljenje krmskih nasadov, doseženje velikih dono- sov fosforovih soli polne krme. == Superf osf at = povzroča pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvoritevzrn in po21ahtnenjesadu,tako tuđi pri krompirju, repi itd. dalje amonijakove, kalijeve in solitrove .-. superfosfate .-. dobavljajo 4323 vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, po-ljedeiske zadruge in društva. Centralna pisama: Praga, Pnkopy 17/1111 Ranitve vseh vrst naj se skrtrao varn}e]o vsakoga I onečIUenla, ker se s tem lahko najmanjša ranitev razvije do prav hudih, težko celjivih ran. Že 4 0 let se praško domBfie mazilo obnaša kot omećujoče obvezilno sredetvi-o, kivleče iz rane. Varuje rane, lajšavnetje in bolečine, hladi in pospešuje laraščenje in zacelitev. ■V Po poifl s» poillja vsak dan. "W Cei lonček 70 hel. Kdor -,_ L __ .ri posije po pošti naprej 3 lv ^^Jjj^K^^3J^^^*<^^ 16 h dobi l, kdor 7 K pa ^KsSmiHtfSr^K 10 lončkov poitnine prosto Tr^Š£3%SE&&4r na Ysako postajo Avstro- ^^S^SctI? Poior na tn»e lzdelka, ^r^jr I lzdeloTaloa, cene In var-I stveno namko. Prisfno samo po 70 h. i — Glavna zaloga _____ B. FRAGNER, c.k.dvoroidobaYiteUi, I lekama pri „Crnem Orlu", Praga, Mala strana I ogel NerndoT« nL iL 203. I Zateg* po vsek itY.arnah Astro-Ogrske. \ V Mubljanli lekame Jos. MayrT dr. fi. Ploooll, i I Jos. Clmaftar. I I đ*_______4026 A I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani P«iii»ifca gl«wtilc« K ^OOCIH. StfMtarjeV3 tlliCa ŽteV. 2. R«««rw»l fond SOO.OOO kron. Podružnice ¥ Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celja in agencija v Gradežu. Sprejema vloge na kafižlce Im na tekovi racu M\ 01 Kapn}e in prodaja srećke In vrednostne paplrje s ter fin obrestoje od dne vloge po ćisttk s HT 2 |O s vsen vrst po dnevnom knrzn. s 205 štev. SLOVENSKI NAROD. stran n. Bojišta naj?rfjfli vojsko-vodij. Fr. Ht a s t o v čan. Siavkov. (Austerlkz.) Nesrečni izid vojske pri Ulmu je prtsftil nadvojvoda Karla k vrnkvi od Adiže prek Brente. Piave. Taglia-menta in Soče. Pri Slovenski Bistrici in Konjicah se }e združi! s četami nadvojvoda Ivana, ki so bite na povratku iz Tirolske. Z združitvijo je dosegel 80.000 raož. Maršal Massena mu je siedil do Ljubljane in osvojil Trst. V severno Nemško je pnpeljal Tolstoj 15.000 Rusov, katerim so se pridružili Švedi pri Štralsundu. Pruska se je začela oboroževati in pripravljati na vojsko, ter se horda pridružiti zaveznikom proti Francoski. Napoleon se sicer ni vstraŠil rnnogoštevilnega sovražnika, po-stavljenega od Baitiškega do Sredo-zemskega morja, vendar ni bil krvo-ločen in je hotel končati vojsko v kratkem. vsled česar se je odločil Avstrijsko zdrobiti, predno bi dogotovila Pruska oboroževanje. Ker ni Jifio pred njim nobene nevarnostu odposlal je tri armadne kore v var-stvo svojega desnega krila v Solno-^raško, Tirolsko in Predarrsko. Z glavno vojsko je prekoračil koncem oktobra reko Ino in šel ob desnem bregu Donave skozi Wels-Linc na Dunaj*. Ko so se bližali Francozi Du-naju. umaknil se je knez Auersperg s 1.^.000 mož dunajske posadke, ter se združil 17. novembra z rusko vojsko pod poveljstvom Kutusova. ki je bit namenjen proti Oiomucu. Ruski po-veljnik se je vstavil 22. novembra uri Olšavi. Cesaria Franc in Aleksander sta imela tu svoj glavni stan in sta nameravala napasti Napoleona pri Brnu. Imela sta S3.650 mož pehote in 16.000 mož konjice. Ko se je umi-kala avstrijska armada pod povelj-s:vom princa Lichtensteina na Mo-2\sko. sta jo dohitela princ Murat n maršal Lannes, ter jo premagala 15. in 16. novembra pri Holabrunnu in Guntersdorfu. Pri Guntersdorfu se je udeležil boja tuđi maršal Souit. Dne 17. novembra je prestavil Napoleon svoj glavni stan v Znojm, od tu v Porlice in slednjič v Brno. Ruse so doletele na njih povratku vsak dan nezgode. Na vse zadnje jih je premotil Napoleon do-cela, ko se je začel navidezno umi-kati in skušal spraviti nasprocnika na borno polje, katerega si je izvolil francoski cesar. Napoleonu se je po-srečila zvijaea. 1. decembra sta stali obe armadi nasproti in bitka je postala neizogibna. Napoleon je sklical svoje maršale skupaj, jim pokazal sovražnikove vojne crte, ter vzkiik-nil: »Armada je moja!« Na armado pa je izdal naslednji oklic. V nasprot-ju z drugimi vojskovodji in generali l>okaže Napoleon nehote v tem čudo-* tem dokumentu vso naklonjenost armade do njega in cesarjevo Ijube-zen do armade. V kaki tesni zvezi so pač živeli največji zmagovalec in njegovi vojaki! Potem pa kak svež :.n odkritosrčen duh!: »Vojaki! Ruska armada stoji tu, da bi maščevala avstrijsko vojsko v Limu. To so tišti bataljoni, ki smo jih zmagali pri Hollabrunnu in do semkaj preganjali. Naša lega je strahovita, in rnedtem. ko marširajo in nameravajo moje desno krilo obko-iiti, nudili mi bodo svojo stran. Vojaki! Jaz bom vodil sam vse vaše bataljone; ostal bom izven ognja, Ce boste delali nered in zmešnjavo v sovražnikovih vrstah z vašo običajno pogumnostjo; imela bi postati zmaga en trenutek dvomljiva, videli boste svojega cesarja izpostaviti se najsprednejšemu ognju, kajti zmaga ne srne posebno tak dan omahovati, ko se gre za slavo francoske infan-terije, pri kateri je udeležena čast celega naroda. Da ne pridejo vrste iz reda pod pretvezo odstranitve ranjencev! Naj bo vsak navdušen, da mora premagati te angleške na-iemnike, ki naš narod tako sovražijo. ra zmaga bo končala našo vojno, astanili se borno v zimoviščih, nove, na Francoskem sestavljene armade bodo pristopile k nam, in otem bo mir, ki ga bom sklenil, do-tojen mojemu ljudstvu, vam in meni.« Po izdaji proklamacije, podal se !e cesar zvečer peš in nepoznan pre-Kledovati prenočišča. Komaj je na-redil nekaj korakov, so ga spoznali. Navdušenost vojakov ni mogoie po-ati, ko so ga zagledali. Tak oj so ^ali slamnate vence, jih držali kviško na brezštevilnih palicah in osemdesettisoč junakov se je postavilo pred cesarja, ter ga pozdravilo s svojim radostnim krikom, eni radi f bletnice njegovega kronanja kot cesarja Francozov, drugi, da bo dala armada prihodnji dan vezilo svojemu cesarju. Eden najstarejših grena-dirjev se mu je blizal in rekel: »Sire! (Veličanstvo) Tebi se ne bo treba izpostaviti; obljubim Ti v imenu grenadirjev armade, da Ti borno iz-ročili jutri zastave in artiljerijo ruske armade v praznovanje obletnice Tvojega kronanja.« Napoleon se je podal ves ginjen v svoje prenočišče, obstoječe iz slamnalega skednja brez strehe. Ko bi bil videl nasprotnik ves preprost, a tem bolj veličasten prizor, pobeg-nil bi bil vsled strahu. Tako pa je hi-tel z velikanskimi koraki v svojo ne-srečo. Drugi dan so se uresničila Napoleonova upanja in izbojeval je eno najlepših zmag, kar jih sploh zgodovina pozna. 2e 1. decembra zvečer je ukre-nil francoski cesar vse potrebno za bitko. Maršal Davoust je moral oditi v skrajni naglosti do samostana Rajhrada. Ta bi imel strahovati so-vražnikovo levo krilo z eno svojo in eno dragonsko divizijo, ter ga obko-liti v priličnem trenutku; levemu krilu, postavljenemu južnoVelatic, je za-povedoval maršal Lannes, desnemu maršal Soult, ccntrum je vodil maršal Bernadotte. Vsej kavaleriji je za-povedoval princ Murat. Leva stran maršala Lannes se je opirala na Santon, krasno lego, ki jo je dal Napoleon utrditi in kjer je bilo postavljenih osemnajst topov. To statišče je varoval 17. lahki pehotni regimeirt in bi ne bilo mogoče izročiti boljši četi varstvo. Maršal Lannes je imel v levem krilu divizijo generala Sou-cheta, v desnem je bila generala Caf-farellija, in ta se je opirala na konji-štvo princa Murata. Pred konjico so bili huzarji in lovci na konjih pod poveljstvom generala Kellermanna, ter dragonske divizije \Valther in Beau-mont, v rezervi pa oklopniške divizije generalov Nansoutvja in Haut-poulta. Maršal Bernadotte je imel v levem krilu divizijo Rivaud, ki se je opirala na desno stran princa Murata, v desnem divizijo generala Drouet. Maršal Soult, ki je zapove-doval armadnemu levemu krilu pri Puntovici, imel je v levem krilu divizijo generala Vandame, v sredin: divizije generala St. Hilaire, v desnem divizijo generala Legrand. Maršal Davoust, desno od generala Legrand je imel nalogo varovati ribnjake in je zasedel vaši Sokolnice ii Telnice. Pri sebi je imel divizijo Friant in dragonce divizije Bourcier Divizija Gudin bi imela oditi proti Mikolovem, tam pa brzdati sovraž-nikova krdela, ki so nameravala ob-koliti desno krilo. Cesar je bil pri re-servi. pri njem maršal Berthier, njegov prvi adjutant, generalni pol-kovnik Junot in cei generalni Štah Reserva je imela lego za vasjo £la-panice, in je obstala iz deset bataljo-nov cesarske garde in deset bataljo-nov grenadirjev divizije Oudinota Enemu delu je zapovedoval general Duroc. Pri reservi je bilo štiridesec topov, katere so oskrbovali topni-čarji garde. Lahko se trdi, da bi bik nadomestila ta reserva eno armado Ob eni popolnoči je zaiahal Napoleon konja, ter pregledal prednje straže. Zvedel je. da so nasprotnik ćelo noč pijančevali itd. Končno se je začelo dne 2. de cembra daniti. Cesar obdan od svojih marsalov in zvestih sobojniko\ je čakal z zadnjimi odredbami, do-kler se ni popolnoma zjasnilo. Pr prvih solnčnih žarkih — »slavkov-sko solnce« — podelil je ukaze in maršali so dirjali vsak k svojemu koru. Ko }e jahal cesar mimo zastav polkov, rekel je: »Vojaki! to vojske moramo končati s treskom, ki bc zdrobil osabnost naših snvražni-kov!« Pri tej priči so leteli -:!ohuk na bajonete in krik: »Zivel ^esar!« je bilo bojno znamenje. Nckolikr pozneje so zagrmeli topovi na francoskem skrajnem levem krilu, kate-ro je že nadkrilila sovražnilion prednja vojska; toda nepričakovanc srečanje z maršalom Davoustom c nasprotnika naglo ustavilo in bitki se je začela. Ravno v istem treniitto se je podal maršal Soult proti pn-teškim višinam z divizijami generu lov Vandame in St. Hilaire, kjer u pretrgal popolnoma sovražnikove mu desnemu krilu zvezo. Nasprotrii se je smatral na pol premaganega ker je mislil napasti, a je bil od stra ni napaden. Princ Murat se je zače premikati s svojo kavalerijo; levi krilo, ki mu je zapovedoval marša Lannes, je marširalo s polki v stop njah (staffelformig). Strasno je divjala kanonada n ćeli progi. Dvesto topov in skora dvestotisoč mož je povzročalo gro zen hrup v velikanskem boju. Ni še trpela bitka eno uro in ž je bilo sovražnikovo levo krilo osan-Ijeno. Njegova desna stran je dosp»-la v Siavkov, kjer je bil glavni sui ruskega in avstrijskega cesari. Združena vladarja sta morala o<-poslati rusko gardo v boj, da bi zv-zala zopet centrum z levim krila1!. En bataljon četrtega pehotnega trika je vrgla ruska garda: toda fa-poleon ni bil daleč, zagledal iđfo kretanje in zapovedal maršalu 'rs-sieresu, naj pomaga desnemu !#lu z njegovimi nepremagljivimi. Ti loj ste se spopadli obe gardi. Izid ni mogel ostati dvomljiv. V trenutku je bila ruska garda v neredu. PoHcov-nik, artilerija, zastave, vse je bilo vjeto. Regiment Velikega kneza Konštantina je bil uničen, sam pa je le ušel, ker je imel dosti urnega kon|a. Oba cesarja sta videla poraz ruske garde iz slavkovskih višin. V istem trenutku se je pomaknil francoski armadni centrum pod maršalom Bernadotte naprej; trije njegovi regimenti so zdržaii prav lep ksnji-ški napad. Maršal Lannes je napadcl nasprotnika trikrat zmagonosuo. General Caffafrelli se je odlikoval s svojo divizijo; oklopniške divizije so se polastile sovražnikovih baterij. Ob eni popoldne je bila bitka odlo-čena. Niti enega moža francoske re-serve ni bilo treba v boj postaviti. Grmenje topov je trajalo !e še na francoskem desnem krilu. Na-sprotnikov vojni kor, ki je bil zajet in raz vseh višin prepoden, nahajal se je v nizini in se je opiral na en ribnjak. Napoleon je dirjal z dvajset topovi tja in ponovil se je grozovit prizor izpred Abukirja: dvajsettisoč mož je poskakalo, ali se pa na ledu udrlo v vodo in utonilo. Dva ruska oddelka, vsak 4000 mož, sta odložila orožje in postala vojna ujetnika; vsi vozovi so prišli Francozom v roke. Poraz ruske in avstrijske arnia-de je bil naravnost katastrofalen: zgubila je 40 zastav, med temi ono cesarske ruske garde, 15 generalov, najmanj 15.000 mrtvih Rusov na boj-nem polju, nad 20.000 vjetnikov, sploh je bila polovica unicena, osta-nek pa v največjem neredu. Francozi so zgubili samo 800 mrtvih in približno 1600 ranjenih. Med ranjenimi so bili: General St. Hilaire, ki je bil zadet precej v začetku boja in je ostal vzlic temu cei dan v ognju; potem divizijski generali Kellermann in Walther; brigadni generali Valhuber, Thiebeaut, Sebastiani, Compans in Rapp, Na-poleonov adjutant. Ta je napadel ra čelu grenadirjev garde rusko cesar-sko viteško gardo in vjel poveljnika kneza Reppnina. Strašnejšega bojnega polja menda ne pozna zgodovina, kakor je bilo pri Slavkovem in sam Napoleon, ki ni bil sentimentalen v tem oziru, je zdihoval o množini brez-potrebno prelite krvi. Na tisoče ljudi je vpilo in zdihovalo v sredinah ne-izmernih ribnjakov, odnosno ?eze-rov, a pomagati jim ni bilo mogoče. Bitka sama na sebi je imela nepregledne politične nasledke in je ena najbolj podučljivih. Združena vladarja sta računala z vso goto-vostjo, da bo ostal Napoleon za so-tesko. On jo je prekoračil in stal drugo jutro v vsej drugi legi, kakor ga je mislil napasti nasprotnik. Vsi nacrti ruskega vojskovodja so bili uničeni in bojni red predrt, predno se je bitka sploh začela. (Dalje prihodnjič.) V vsak! starosti se ob hudetn kašljn z uajboljšim uspehom lahko rabi sredstvo prijetnepra okusa Thy-momol Seillae. Stane 2 K 20 vin. in se dobiva v skoro vsaki lekarni; pazite pa strogo na ime Tlivmoinel Scil-lae. II. b gk 1IIIM1 H loden in modno blago ■ II 1^ l&l IM ^3 K^spo^* "> dame raepo&ilja iiiniiiiKarei K°cian' lllllllIIV tforoica sukna v Hurapolca ™ ^^ * ** *■ * J Viorci franko. Trornilke cene SflLVflTOR gumijevi podpetniki Nedosegljive trdnosti. Glavna zaloga: Anton Krispcr, Ljubljana. A. KUNSTI L|mfclimnm I Židovska ulica itev. 4« Velika zaloga obu val laste«ga ixdelkm xa dam«, gospoda in otroka je vedno na izbero. Vsikršna nirocili se izvršujejo točno in po nizki ceii. Vse mere se shranjujejo in zazMmujejo. — Pri zananjih naročilih oaj se blago voli vzorce poslati. 40 0. f. JDRASEK prvi in edinl slovenski uglasevaiec in trgovec glasovirjev Ljubljana, Poljanska c. 13. L Olasovir]e, planine in harmonije iz prvovrst-nih dvornih in komornih tvrdk imam v lastni zalogi bogato izbiro po solidnih cenah. Jamčim pismeno 10 let! Tuđi stare glasovirje imam vedno y zalogi. Vglaševanje vseh sistemov glasovirjev in harmonijev ter vsa popravila izvršujem precizno in ceno. Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Glas-beni Matici in drugim slovenskim zavodom uglašuje glasovirje izključno le koncesiiiinirana Ma 0. F. Jurte*. Svoji I svojim! Zastonj dobi vsak 1 ploš čo in 200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. :: dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroči IO ploŠč. Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej tndi na prav priinerne mesećne obroka. Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr. Preprodafalci dobtjo popust Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporotam svojo bogato zalogo najrailičnejših konjskih oprav krasno opremljene ===== kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-ii Ačine, že obrabljene vozove in zi — konjske oprave. . Spetialna trgovina llalh I ročnih del IONI JADER ¥ Llabllaal, Židovska ulica Ste«. 5« Predtiskarija | Tamburiranje I Montiranje :-: | | | Plisiranje :-: :-: | Upi Uski oijtiUi hi davka prosta, 6 % čistega donosa, se ceno proda v Mariboru, imenovanem štajerski Meran. Vpra-šanja ustmeno ali pismeno na hišnega posestnika ▼ Maribora, Nagyieva cesta štev. 19. la v [elln nagrođai Enonadstropna, novozidaoa, na prijaz-nem kraju, kjer se mesto najbolj razvija. Zraven je velik vrt, ki meri lU orala in gospodarsko poslopje. Proda se zaradi bolezni lastni ka. Cena K 16.000. Hiša nese na leto 1100 K najemnine. Več pove iz prijaznosti Viktor Bevc, slikarski molster v Celja, Graška cesta 8. Med bralce tega lista razdelimo 3000 parov izbornih, veleele-gantnih čevljev iz trpežnega usnja kakor kažejo slike, ker hoćemo, da se spozna našo firmo Sampdelo f.i.K137ji Z3 tri pare čcvljet se plača Ceviji stanejo ćregale K 42" —. Pošljemo vsakemu po izberi in na po-polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevliev, vsake Stevilke. Prememba dovoljena, radi tega nobenega rizika. PoSilja se proti povzctju ali če se -rplača denarnaprej. Razpošiljanje po prvi katolišli eksportni hiši: Franc Hnmann, Dunaj U. Aloisgasse št 3/H d. Sele iz vašega priporočila pričakujemo dobiček. Vinko Jffajdič valjcnj in v Hraniu —^—— (Kranjsko). ——— Največja proizvajanja priznano naj, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 34 V Ltnblfanl, Cerknici, Trnovem, Podgradn, Trstu, Puljn, Beki, Zadru, Spliero, Ercegnovem, Kotoru St. Luciji ob Soći} Seljaku, Celovcul Inomostu, Bolcaitu in Tridentu Brzojavi: Valfčni mlin, Kranj. Ha?" Od leta 1868 se -&% BcrgdriGvo medicinsko kotranovo milo G. Hella & Comp. U ga priporodajo odlični zđravniki, skoro v rseh evropskib držar&h z odllčalm ospebom oportblja proti vsake vrste izpuščajcm ztesti proti kroničnim lišajem in parat izpnUajem, lasklnaa na glavi in t bradi, irna v sc\A 40 odstotkov lesneqa kotrana in se razlikuje Mstveno od vseh drugih kotranorih mil, ki se nahajajo t trgOTial Pri poltnih bolezaih rabite jako nspešoo Bergerjevo kotranovo žvepleno milo, Kot btaile kotranovo milo: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo. ----------------------- Dtff«: ----------------------- Bergerjevo boraksovo milo io slcer proti ogroem, oooren|u. pegam, mo« zoljem m dragim nepnlikam kože. Ceaa komadu vsake vrste % navodtlom O uporabi 70 vinarjev. No«o: Ber^erjevo tekoče kotranovo mito i« Izvrsta^a ntinka pri kofalta boleiaih, la-sklnam na glaTi in t bradi kakor tuđi kot sredstvo za rast las. Stekienica t K 50 vin. Zibterajtejm lekamth in zadeTtlh trgo?iaah izklJBtno Beroorjeva kotraaora mila In pazite na poleg stoječo varstreao inamko in oa polerstojeći Mrmin »odpls >o jk, .- G. Hell * Co. na vsaki etl- <^^>^^V^ ketL Odlikovan s častuo dipitmo ^^^^^^C^g^c*-^^ sa Dnij« 1SS3 ia z zlato j^^ svetinjo um sve tovu i razstavi v Parizu 19O0 Tvornica: B. Hell ft Comm DusaJ, L, Biberstrasse 8. V Ljubljani se dobiva v lekamab: Milana Leustka dedičl, Ph. Mr. Josip vitmr, J. Majrr, O. Plccoll. Ubald pU Trnk6czy in t vseb dragih lekamah na Kraojskem KASLJAJOCIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z na^boljšira uspehom THVMOMEL SCILLAE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, od-pravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je 2e oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thymomtl Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja. ■V" Prosim vprašajte svojega zdravoika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se posije naprej 2*90 E. 3 steklenice ako denar naprej 7.— E. 10 steklenic ako denar naprej za 2Narodega doma«.) iolsko leto 1912/13 se prltos v cefrfek. 19. septembra s slovesno službo božjo ob 9 uri v domaći kapeli. Za L razred se na novo vstopalo&i učenci v septembru ne fc*do Tpisovali. Na novo fstopajočim učcncem od II. — VIII. razreda se je zglastti dne 17. septembra donoldne. Vsi dmqi u6enci, ki so ie doslej obiskovali ta zavod, se mo-rajo javiti dne 13. septembra dopoladse, Ućenci, ki pnpadajo po dolocbi c kr. dež šolskega sveta okrož>u kranjske ali novorreške gimnazije, morajo imeti za sprejern na tukajšnji gimnaziji dovoljenje c. kr. dei. Šolskega sveta. Vsa natančnejša pojasnila se čitajo ▼ posebnem naznanilu v Šolskem poslopjLL V Ljubljani, dne 31. avgusta 1912. 3062 Ravnateljstvo. liaznanilo. Jfa c kr. 1L državni gimnaziji v fjutrtjatu : (lFoli@*s.s2sa. casta) = bode vpisovanje za I. razred in sploh novih učencev v penedeljek, dne 16. septembra 1312 dopoldne od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Sprejemni izpiti bodo v torek, dne 17. septembra od 8. ure dalje. Po odloku c. kr. dež. Šolske^a sveta se smeio uJenci, ki rripadaio po To;stvn ali po rodbinskih razm^rah okrajnim glavarstvora v črno"i'ju, Kranlu, Novem mestu in Radovljici — in okr. sođiščem v Karan i ku. Kosumjeviri, tfokrouogu ia Višnji gori, sprejemati ▼ ljubljanske gimnazije samo po dovcljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Dosedanji učenci tega zavoda se bodo vpisavali dne 17. septembra. Šolsko leto se začne dne 19. septembra s sv. maso ob 9. uri dopoldne i V Ljubljani, dne 3. septembra 1912. 314* Ravnateljstvo. Za fis£e9 ki trpijo na želodcu. LLJON, 5. februarja 1897. *~ Imela sem pregret želodec, piše gospa Bompard, trgovka s svinjskim mesom v Lijonu Potcm ko S€m použila, me je sililo k bljuvanju in takrat sem čutila vroče stiskanje v prsih. Čutila sem v želodcu delovanje žolča. Umazan jezik, usta sem imela suha. bolela me je glava in tuđi teks nisem imela. Poskusila sem magnezijo, grenčicc, rabarboro, toda nič mi ni pomagalo ------- Nekega dne mi moj soprog ukaže, vzeti oglje .Belloc* v prahu, katerega je kupil pri lekarnarju — Vzela sem za dve navadni žlici po vsaki hrani. Takoj po prvem poskusu sem čutila olajšanje bolečin. Dva dni poznejc sem bila dobra. Vzpehavanje in drugi nerodni znaki so se odstranili V prav kratkem Času sem dobila tek ter začela z veseljem jesti. V osmih dneh sem pridobila izgubljeno zdravje in od tistt a časa sem popolnoma zdrava. FANNT MARTIN soproga BOMPAPD V resmei zados'uje, da se uživa Q£i e Belloc no v=ak- ko-^ silu po 2—3 žlice, da se v nekohko dneh ozdravijo želodč;ia bo-lezni, da, ćelo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavlja > vsa-kemu drugemu zdravilu. Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, da e tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc e ne-Gospa BOMPARD. prekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti r ^reni, ki je posledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tuđi proti Asem živčnim boleznim želodca in čreves. Najpriprostejše sredstvo vi i vati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomela in naenkrat alt v presledkih spije. Oglje Belloc Iahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vsch lekarnah. Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka m ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene. ... Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš. / Oni ki se ne mereio privaditi ogljev prasek pozirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolećine. zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. PasUlje vset>u«ejo cisto oglje Belloc Zadostuje v usta jih dati in s slinami, ki jih raztopi, požreti. '^89 Dobiva se v Ljubljani: Tekama br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczy A, Bohinc lekarna Pft. Mr. Jos. Ćižmaf. I SADIO S illSlIS z brzoparniki franeoske družbe, i Najkrajša MfgjjfA II MpQJ U#|fl| vožnja čez llUVlC V Ii&W JUlMt i Velfavna vozne liste (iifkarte) za vse razrede dobiS edlao pri 3439 ED. ŠMARDA oblastveno p trjena potovalna pisama v UoblJanl Danajsica cestalS v biši Kmetske posojiliice. nas proti ^ostilne pri „FigovcH". Vozne llstk« li Amsrik« v atar# ! domoTlno po najiiitil cenL Is«a|a : tosbo llatke po rneh teUznicak ; xa prlrefanje zabarnili In rommr- sklh vlakov. Vsa pojasnila Utotam brasplaCno. I Kl j u ča vn i carstvo I Ig. Faschinga vdova Poljanskl nasip it 8. Reichova hifta. Velika salega štedllnlh ognjišč. ISTrstno in solidno delo. Cene zmerne. Popravila se i i točno izvršujejo. i i nal?!fja zaloga navadnlh do m\M\m otroških vozičkov In navadne *o aafClneisa 1 ML Pakič ▼ Ljubljani. Icuiniio niroćnikara si M-/ia s Bsntfjem. ! Josip Kojina | krojač prve vrste I se natia*a sedaj v lastni hiši i lim jozela m i I konkurira z naivečiirr^i tvrdkami j glede finega ki*oja in ele- ir^antne izvršit^e. ]m\M Mm liaifiDejšiii onol. iD Irant. spodjaiitet Maga. : Zaveil za mirnim : I p Najboljši kosm€t[ški predmeti S za olepšanjC polti in telesa so. «3 - .r% ,-J'r '' ——™ I K. I "5 O Ti izdeiki „Ada*, ki so obiastveno ! — varovani, so napredaj lev !i |Ph. Mr. Josip Čizmari |gj v LjubSjani. | \ Kupujte zaupno te domaće izdelke! i Odlikovana Prva kranjska tuornlc?! liloolrjev Ljubljana Hilšarfeva ulica 5 Recherjeva hiša Bf i 1R1EK ■ JJJ o > m Q at (» a o 2. ■ Priporoča svoje prve vrst«, za vsa podnebja solidno narejene planin«, klavlpja in harmonije tuđi tamoigralnt u gotov doaar, ma dolM od-plačiU ali ampotodo. Poprave in ugiaSevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. Halvama tvornica na avatrijateni fngn Mestni dekliški licej. Vpisovanje za deklice, ki hočejo vstopiii v L razred ali nanovo vi kak višji razred bode 3124 1 v ponedellek, 16. septembra od 9.—11. ure, Oglasiti se je v spremstvu roditeljev ali njih namestaikov s krstoim ali j rojstnim listom in z zadnjim Šolskim izpričevalom. | Sprejemni Izpiti bodo dne 17. septembra ob 8. uri, Natanćaeje v zavodu na crni deski. RaWnateBJstVO. j Št. 495. mr •+ 3169 Naznamlo. i Na c. kr. državni realki v Idriji : se bodo za šolsko leto 1912/13 vpisovali učenci : v I. realčni razred dne 16. septembra dopoldne od 9 — II. i ■ • " " • v II.-IV. razred dne 29. septembra dopoldne ------- - v V.-VII razred dne 20« septembra popolđne. = | Sprejemne skuŠnje v I. razred se vrše dne 17. septembra, sprejemne izkusnje v višje razrede in ponavljalne izkušnje pa dne 19. septembra. i V pripravi jalni razred se bodo sprejemaii učenci dne 16. septembra dopoldne od 11 — 12 ure. Šolsko leto se prične s sv. maso v župni cerkvi sv. Barbare dne 21. septembra ob pol 8 uri dopoludne. | Ravnatel]stvo c. kr. državne realke v Idrljl, dne 4. septembra 1912. Stavbno podjetje Jesenice Oj|IPFf ||h! 1] Hriinjslio • asaii»B«JI&^^^KA iaEv^dl€saa^«5 JLaa J gospodarska akademija m (Zavod z vseaćiliško aređbo). Studij traja 4 semestre, fakult. 6 semestrov. S^iffK" !eto se začenja oktobra. Kot rtial slušatelji se sprtjemajo maturanti gimnazij, realk in srednjih gospodr.rsk:h Sol; Kot izreda! tišti, ki imajo najmanj 16 let in ki imajo potrebno pieđ-izobrazbo, da ti se mogli z uspehora posvetiti studiju vse učne tvarine ali le nekaterim predmetom. Redni slušatelji delajo izpite iz posameznih predmetov (semestralno) tn fakultativne diplomske izpite; izrednt moraio delati samo kolokvie. Redni slušatelji imato pravico, da odlože prezenčno vojasko službo. Prošnie za vsrrejem izrednih slušateltev se spre:emajo do 1. septembra, prlglase rednih pa do prvih dni oktobra. Priglase sprejema, informacije daje in prospekte zastonj poštlja sekretariat akademije v Taboru. - , Najcenejši nakup za: špecerijsko blago, knhiirako in iMasha sol. Petrolej, : tnđft ▼ originaiaili plO£3F»n&5ii22 Isangljali, abdavčen! in . reobdaTČenl bradu (za HMitorfe in avtomofeile). Gaso- 4 Hn, ligrotn (sa razsveil^avo). KaHlae olfe za Dleselove | motorte. Vseh vrsi strojna olja« Parafin. Vse zaineralne i vode In val proizvodi IzTtrkDv ve&no svežl v zalogL HL . _________ . _________________________________ j '------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------j I Ljubljana, Kongresni tref 10. < , „The Gresham" h zavarcv&lna dražba za življenje v fontana. ped nadzorstvenr c. kr. avstrijske in ar.gleške vlade. Od c. kr av-strijske vlade za v?most v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost K 30.433,020-65 r= Izredno liberalni pegoji poiac =z Pri kritnih policah nudi družba ts&3j p© Skloiiitvl zaparo Van] a odškodnim za smrt po samomoru ail dvoboju Hore ia hasnovKe tarile — Ioforraacfle ta prospekti xasion|. Podružnica za Avstrijo. Greshair« Life Assurance Societv Limsted Dunaj !., Gisela tr. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta t. 2. 4OT VEKTOR MORO. ^p£ V zavarovalpi§tvu uvedene osebe, ki imajo v mesiu in na dežeii dobre zveze, se sprejmo pod ugodntmi pegoji 345 »liaiia FT. ŠeVČlk ZiđBKka i ?. puškar priporoča svojo veliko zaiojO raznovrstnth 58 nv*H In sauickresov lastnega izđelka, i-akor tuđi belgiiskih, sniskih m ćeikih strogo preizkUŠenih pUilk, za katere lan^V.m za dober strel. Posebno pnpo-! ručam lahke trocevke m puike Bock s Kruppovimi cevmi xa brez- t d!mm smodnik. — Prjporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebšćin W*~, po najnižjih cenah. -»8 Popravila in naro^be se izvrfiujejo toćno in zanoslftvo. Cenovniki na *ahtewanje aastottf in poštnlne prosto. [Ausust Repič I I sodtr v Ljubljani v Troovem, I iideluje in popravlja vsakovrstne sode I po aaiaUim ceaah. I Kupuje in prodaja stare vinske sode. I I Blaž Jesenko i I LJabljaaa, StoH trg 11 | I priporoča | klpboke, slamolhs j cilindre, čepiće itd. ! | _-„-_ najnovejŽe faione ------ j I po najnižji ceni. | I Udstrovani ceniki zastonj in postnine prosto. \ e t> a o a •«j o €* V I ^ I 4» &. •a o a. -3 o •o -^ $* E* 5" •a o a* f»" A e 5* o p ilplnikp i| iinrnikp uLLiiilit m iSUilliillilb ! ■ domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov S Ljubljana | i Pred Skofljo 1» — Prešernova ulica 4. ? liisijii is oopoi olp! Ljubljana, Stari trg 9. Predno se obrne?e drugam, oglejte si mojo bogato ?px rav;b, na fin^:<;b švicarskih cr u zlata in srebra, ur. za damez diamani inbrHjanti,zapesi- nice, uhane, vratne veri žice, poročr.e in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, na- mizna orodja itd. Zahtevajte ceaik, pošljem ga zašto nj! Vsa popravila izvršujem v svoji lastn :: delavnici točno in solidno. : Teofior Korn (poprej Bearlk Sara) noHrlTalec sffreU in klepar, vpeljalec EiTilovodov. ter instalater vodovedov LiĐbliana, Poljanska cesta st. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanjc vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, franeoskim in tuzemskim Skriljem z asfeBt-cnmtnis Skriliin (Ettnjl) patent btsdiek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi. Hita ii Miiska iprni Ptitekljeu prali Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. ' Prvi zavod za ito, krznar in izdelovatelj cepic' A. Kanili. Liiiaiia, ŽiMa ta priporoča svojo največjo zalogo vsakovrstnih uniformskih predmetov za vojake, uradnike, železnlčarje, orožnike, gasilce itd.; kakor: čepiće, cake, sablje, rokavice, pasove, egalizirunge itd. itd. — Izdelovanje vsakovrstnih vojaških. gasilskih. društvenih, civilnih, železničarskih. orožniških čepić itd. Cene niske, postreiba točna. 2913 Cene nizke, postrežba foćaa. l Cenike za gasilske in orožniSke uniforraske predmete zastonj in poštn. prosto. A I i ^^__^__________________________________________ A (PRIHRANITE SI MNOGO DENARJA! I HeS s : Pišite po vzorce ostankov! a 3 I Danes! SUkna ^ volnenega^ jj.!... dobro J& i. & UCSSHU, • »ana 2? moBnega £* pralae tvrdke 9 . blaga : v Bmk& L f. sL I V. J, Havliček in brat, kopališče P&tlš^Fa^. 7zćrci Iranko samo kratek čas. 2994 Ravnotako razpošiljamo iudi novo zbirko novih modnih barhentov, flanel in jesenskega I blaga. — 1 zavoj 40 metrov krasno izbranih ostankov pralnega blaga za 18 kron franko I po poštnem povzetju. Od teh ne pošiliamo vzorcev. — Samo pvl nas pristeS! ' _______________________________________________________________________ ______ 1 Pozor! Velikanska zaloga! — Oglejfe si! Berite! aći te* fgffa |^rf ^^^ £££t^& ^nđ ^KT'v^f*^ mSB^ £k ^^ JejM Iow83 fli ^BBl atapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sod. in učitelj GSasbene Matice« »Zvezda« nasproti 1 UihV*z*nn Vrtnrrrw ti i ircr Q^ 1^ »Zvezda« nasproti : nunske cerkve . LjilDljaiia, IVOIlgreSni Trg bU 10 : nunske cerkve : Za šolsko leto kupite na obroke od 10—15 K naprej klavir ali harmonii prvih sve-tovnih tvrdk — Bosenđorfer, Giapka, Stelzhammer, fnerre-kosljivi kiavirji) H. Heitzmann (najboljši planini ali amer. har-monn) Horngel (od 90 K naprej). lOletna postavnoveljavna garancija ' Najemnik klavirjagpo-stane lastztik i stega dočim doseže najemnina visino kupnine. — Cglašsvanje in popravila == točno in ceno! === Violine, tamburice, strane in vse glasb. orodje po tvorniških cenah. — Šolske muli* Italšfe kompl. v zalogi! — Zahtevajte specijalni cenovnik najboljših harmonik. — UMB S-rariia pred nakupom event. faizifikatov in navidezno cenega pofelnaS ~Wm liajvefia ig najs:osQ!]nej53 MUm avjfFljskeni joga! — Prenesia sestave erkestiev, famb. z6or8f !tđ. z tnođcrnimi veiikimi brzopamiki iz , Ljiijass in Mmm v M-M 22 ]c rroga Meci Star line deča zvezda Na T-.ašili narnikih Finiacđ, Srconlanđ, Vaderland, Zeelaad, Lapland in Samland, ki oskrbujejo vsak teden cb sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkorn je snažnost, zborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 inSoseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni OdhoS iz JCjubljane vsak crek popolSue' Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrall ćox Kanado v Se veru o Ameriko in je tal vožnja izaatno cenejia kakor na Novi York. ! Pojasnila daje vladno notrjen zastopnik j v Ljubljani, K@lod¥drska ulica odsie, sf@¥. *M3 od južaega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri St&?82H Tišlerju* Na]nižje cene. 1 Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 sa spaine In {edllne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, zastor}!, modrocl na uamei iimnatl modroci, otroiU vozlčkl itd. CO m a O s "5 SS a 1 sa PV^ Nalsolldnejie blago. "IM I Stran 14. SLOVENSKI NAROD. 205 štev. Franc Vlsjan Ljubljana, Kolodvorska alka 25 V priporoča svojo bogato zalogo i 43 aovlh !■ i« raM|«alli Vm^vozov.-«■ Sž&cLLLruJzje. -r^^r^J _ 1 ^^n^^^^^^^^^^nnM^^^n^^n^^B^^n^^B* ^^^^n^^^^^nj^^^ni^^^ ^k ^H^i^n^^^^Bii^^^^nnB^^nM^^^^^^p ^B 9 S|^X^baunž.nastavi, se useno in "■to, ćistilnlkih a žito, trifo-rfik. robkalntkih za kop-?-, strofih 23. rezanico. krhalnikin za repo, đrobilnikih in vseh c'-u^h } i ih naj- •■vejše ouukovane Konstruk. od ft iylarth s Ko. tvornice pottedelsklh atrolev. telezo-1 " "~~" livnlce In parne fullne MM MJ IV ^m. «JI MM. m9 TaliorstpaPise &*«^w« 71. Ustan 1S72 1500 delavcev. Žita caTKsno. sajprierafjfc irtjtao t^mišN njćjttje. Mlihnifl: ud 788 teilL I?tc se preprodajalti ia mtopiik' Lki. priT. znani*lu tin&a. ^r Lb.priv. zavarov. dražba za življenje. „Austrijski Fenite" na Đunaju. VpUesaa đelĐiška gumica K 8,000.00«. Dclniska glavnica.....K 6,000.000 Družba zavamje: Stanje zavarovaniii svot . . K 230,000.000 m) proti škoda« vslcđ ognja, streie in oamc a!i Premijske rezerve.....60,000.000 prinove razstrelbe. kakor tndi proti škodam LetBI dohodki na preinijah . „ 12.000.000 TsJed gašeflja. podiranja posloprj ia proti Drniba zavaroje m. človeško življenje po škodim vsled odnašaaja premičnih stran, na- najraznovrstnejših kombinacijah. kakor: oeree na.. ^^0 dni^0 j0|0j-eno osebo; t} Cl rnn^nffiihŠinOdkTniCahUSke ^^ ™ 6> » sInčiJ smrti in «**"« zavaravanja z opro-kUjo t poslopj.h in kopicah, stitTijo pUčlU MW0vaInin8> ozironia s Fph. c) proti škodani vsled slnčajocfa nbitja zrcalatft znanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, stekla; nadalje sprejema d) raznovrsno blago proti škodam. nastaliai pri c) lavarovanja za doživetje, preskrbljcnje za prevažanje po striicra in po vodi: starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri r) proti škodam vsled tatinskega vioina in vsled dosegu določene starosti na zavaro^acea samega; tatvine iz zaprtih in odprtih prostoror; j) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov f) proti vsakovrstnim telesnira ncigodam. na- in vzjrojinskih rent po najnižjih preinijah in dalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih pod najngodnejsimi pogoji, kakor nezavrženost pedjetij, obćin. lekamarjev, hisnih posestnikov, in nezapadlost police, jamstvo tndi za sločaj fomikor, lovce? itđ. vojske brez posebne premijske doklade itd NatanSneja pojasnila daje zadovoljno Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica štev- 1. 69 Vodja generalne^a zastopa: Jos. Prosenc, EUKTROTeiHII^KA DCLHIflU DRUŽBA PREJE KOLBEN IN DR. PRAGA-VVSOCAHV Mamo itroli In električni motorfL s Haprave sa električno ra»rretl|avo In prevajanfe električne sile. s Električni obrat vMk vrst s VentU*tor|L s Tnr-bogeneratorjl, električne ielexnlce tn lokomotive, torjavl In dvtgaln. s OMoč-nlce In tamlce vsok tnt s Vodno turbine vtok »etrtaTOT (TrancU, PoHon). s Točna, cona In Utra popravila vaok oloktrlčnlk »trojer drnglk tvrtfk. s Vao potrobe u taotaHranfo. s s n s » k. _____________~^A Ali Mer krojač v Ljubljana, Sv. Petra c.16 pri^oroča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po raeri se po najnovejših vzor-cih in najnižjih cenah izvršujejo, g Vsak dan svež | tn ■| se dobi H ■ w sSaščečarni ■ IJ. ZALAZNIH 1 H Stari trg št. 21. H 5. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve mantii. trgovine priporoća klobuke slamnikc čepiće, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd. Bla^o imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. LrUKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber deznikov in noln&nikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. bbolfftalte promet v svoll gostllnl Pospk»so^to 2150 25 izvrstnim cenim | slovanskem m m m m u grandbotela plzeniskim pivom i:'tr,; :: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. :: ma Jn v Največja čisto slovanska pivovarna. slovanskem ■v- Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. -ihi ^ucroraa1' Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd. v Gradeža. Združeni čevljarji I r^^^Ž^tSo^ v L]nbl]aiiif Wolfova ulica št. 14 I priporočajo svojo bogato zalogo obuva! za poletno sezijo. I Vse vrste moških, damskih ic oiroških čevljev I lastnega in tujega izdelka. I Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itđ. I vedno v največji izberi. I Speclalisti za prave gorc&e in lovsKe čevlje. I Izdelujejo se po meri v lastni delav-I niciy sprejemajo se tuđi popravila. I Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja I naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike. ^E^&itf^J^^^^^fe:^^£&&^52tr ^^^K^hB^BHr^ ^Oh^m^^BC^ ^C^^^^&fe^^^^^^P^ ^^9^lk^^^^0^ ^^b^^^^^mss^ ffir kvadratnih metrov lotnega svetovnega koma ima^^ * Ruberoid. y* Najboljše kritje i Ruberoid rdeč I za vse stavbe, tvornice, I za stanovanja in Sole H gospodarska poslopfa itd. * u cerkve vile itd. B , ®m- Var u j te se ponaredb. "***£& B^ Brošure, vzorci in proračuni zastonj. ^BzZ> »^R. Avenarius, Dunaj III 2 jfšK&& Ha i. kr. i. obrtni šcli v Ljuimi se m šitt lete 1911 za oddelke : 1.) đelovedska šola za mehanično-tehnične (kovinske) obrti, 2.) moj-strska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo, 3.) strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo, 4.) Ženska obrtna šola (za perilo, šivanje oblek in umetno vezenje) v četrtek, dne 19. septembra; za oddelke: 5.) specialni tečaji za Obrtnike (tečaj za risanje, za strojeznanstvo, za strokovncJ risanje, za opravnike parnih kotlov), 6.) javna risarska in modelirska šolal = v torek, dne 1. oktobra; = za oddeiek-: 7.) stavbno-obrtna šola v ponedeljck, dne 4. novembra Vpisovanje v oddelke 1—4- se vrši 16., 17. in 18. septembra, v oddelke 5 in 6 dne 28., 29. in 30. Oktobra in v stavbno-obrtno solo zadnji! teden meseca oktobra, vselej od 9. do 12. ure dopoldne. Vsak sprejem je samo provizoričen in srne učiteljski zbor nesposobne učence odstaviti iz zavoda tekom I. semestra. 3057 Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. V Ljubljani, 26. avgusta 1912. RdVIldtellStVOa Hajcenejša in najhifrejša vožnja v Ameriko s pamitti „Severonemškega Lloyda" iz Bremna New York s cesarskimi brzopainlki „KAISEB WILHELMI<, „KRONPBINZ WILH£LMil, „KAISEB VILHELM d. SR0SSEtt. Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. «> Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ^) parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge amerišldli Zeleznic dobite ^5 i v L|ubllani edino le pri 5J EDVARDU TO1. Kolodvorska ia Hi. 5 s nasproti obCeznani gostilni „pri starem Tišlerja". Ođko4 li Liabliaae |o vsak torek, ćetrtek In soboto. — Vsa mmm pojasmlla, ki se tikajo potovanla, točno in brezplaftno. — « Postreiba poštena, reelna in solidna. b Potnikom, namenjenim v zapadne države kakon Colorado Meksiko. Kalifornij0 © Arizo«*, lIUlu Wioraing, Nevada, Oregon io Wtshinrton nudi nas« 4ruštvo posebn0 fe>^ ugodno in iz redno ceno čez Omlvesien. Odhod na tej prosti iz Brernn3 M I enkrat mesečno. 3^ I n se dobhrajo pa tuđi listki preko Btltimon in na vse ostala dele sveta kakor Vi I Brtzilijo. Knbo, Baetos-Aires, Coloobo. Siagtporc v ATStrtlij« itd, I --------------------------------------------------------------------------------------- ____________________ M 205 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 15. ■ I MAVEk P>atna ter manufak.ur- nUnUIUftlUmil ITSOVinil p " ^*m ■»■■■ M MHMS :: nega blaga, t: Ljubljana, Stritarjeva ulica. Resna ženitna ponudba. m Za tridesetletnega veleposestnika in industrijalca v lepem kraju v provinci, v neposredni blizini mesta, z 30.000 K letnega dohodka, se išče 20—30 letna nevesta, gospica ali vdova brez otrok prijetne zunanjosti, pridna go-s pod inja iz dobre trgovske hiSe, s primernim premoženjem. — Posredovalci po pokliču izključeni. — Direktne ponudbe (če le mogoče s sliko, ki se takoj vrne), *o 15. septembra pod šifro „Jesen ltl2M na upravništvo »Slovenskoga Naroda«. — Stroga tajnost pod častno besedo zajamčena. — Na dopise, ki dojdejo anonimno, se ne ozira. 3159 Bančno posredovanje. Trgovci, tovarnarji in obrtniki dobijo predujme nm izpostavljen račun, ka kor se tuđi eskomptujejo. — u Obresti 6—OVjVo- — Postrežba točna in kulantna. :: ■aniirania a) za javne uradnike in častnike na 10 do 20 let event brez po-vračiia kapitaia. Mesečni obroki od K 4*90 naprej za K 1000-—, tuđi brez porokov. b) Za javne in privatne uradnike, banane, odvetniške, notarske uradnike brez predznambe plače. Mesečni obroki po 10 K za 1000 K. Strogo bančno 51 /20 0 obresti letno c) Vojaške ženitne kavcije. Priskrbitev in posojila do 7O°'o brez police, brez predznambe. Spo, brezplačno preskrbljenie polic za večkrat zavrnjene. Vp rasan ja zaradi najnatančnejših informacij pod „poitnt predal 45 ▼ Ljubljani, glavna poita restante. _(>74 s Tovarna oljnalifi barv. laka io firneza ■ Brata M EBERL ĐkBdikaiia. laHraiia. slirtna £*S2 ta »ffilraia pleskarja;./. Prodajalnicas finhlhm Delavnica: Miklošičeva ulica št. 6. Ljliilllililu Igriška uiica štev. 6. nasproti hotela „Uttion". -----~— -■=— Električna sila. Prva gorenjska ^20 košarlioliriiiii Izdelki državnih učnih deiavnic. Moderno pleteno pohištvo, vrtna zaslonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in sto-jala za dela, obsežni senčni stoti, zaklopni stoli, vlaknaste preproge, kopalni čevlji. — :: Vse porabnosti in luksusno košarištvo. :: Ilustrovani cenovnik zastonj. Pohiti v Sevemo ie Južno Amerike te vozijo sedaj le po domaći avstrijski progi Avslro-Amerikana Trst — New Torkf Buenos Aires, Rio de Janerio, Santos itd. z najnovejšifii brzopirniki z drena Tijtkoma. elektrićao razsrctljavo. brezžićnim brzojiTom, na ktterih je za rsakega potnikt prcskrbljcno. da - dobi dofolj domaće hrane z Tinom, ??et knb, posteljo, kopelj itd. = I autt Hume!: ! Imm linki naki afcitt. t Jtino lieriko lukit U ini. 1 Vsafceffttea pojasnila daje raitftfft ferezflaĆM in prodaia vozie liste glavni zastopnik za Kraajsko, Štajersko in Korosko SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ni. 26. Mesarski mnolnik (izučen na deželi) 3123 se tako] sprejme Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Ljudevit Borovnik puškar v Boro vijah (Fer-lach) na Koroikem. ie priporoća v izdelovanje vakotrstmlli pušek za lovce in strelce po najnovejSih sistemib pod popolnim jamstvom Tuđi pr«-Aalnle stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jlh točno in dobro vivrtuie. Vse puške so na c. kr. preskuAe-zalnid in od mene preizkuiene. — Iluatro-31 vani oenlkl zastonj. ,^^r dobro m ceno platneno yfb ^f^ m pavoliuto blago, naj piše za ^&+ >§c^ dopisnim za cemkm vurcsBsjth iz- v/v X> Hlkm. a U u: lunatisi. platno, bnsatt v i«o^Ttr:i,cc(6t:ši4o Ta trrdka sr kar najboli priporoča 3' 0 V Atneriko in Kanado pripravna, cena in zanesljiva votnja CUNARD LINE. Iremia iz Trsta, dne 10. septembra 1912. Carpathii iz Trsta, dne 24. septembra 1912. Saionia iz Trsta, dne 8. oktobra 1912, Iz Liverpoola: Najhitrejši in najlepši parnik sveta, I.asitania. đne 7. septembra, 28. septembra, 26. oktobra 1912. Maoretania, dne 21. septembra, 12. oktobra 1912. Pojasnila in vozne liste pri Sudi. Ođlasek ? Ljubljani. Honrikoia ulica St. 23 roleg cerkve Srca Jezusovega. Fotografske aparate kakor tuđi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi liliaoulaifa io Ha „Adrija" oblastveno koncesijontraaa prodaja strnpev 2798 ¥ Ljobllanl, Selenburgov« ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zuoanja naročila z obratno pošto Zahtevajte cenike 1 ■^^-^—-^.^———^— išče za Kranjsko in Hrvaško spretnega, uvedenega 3182 Bi^ p>otn-i3s:sL "^L zmožnega hrvaškega jezika proti stalni plači ali odškodnini. Dopisi s prepisi izpričeval pod „Fixnm oder Provislon 1829" na anončno ekspedicijo Eduard Braon Danaj 1-, Rotcntarmstrassc 9. DA MANI naj bodo 2e v naj revne jši koči ali pa v najodličnejši palači, je strogo paziti na zdravje zakaj neutrpljiv v hi§i in rodbini je njih trud. Zdravje žensk je y ozkem stiku s snažnostjo njih telesa in se torej za negovanje telesa ne more zadostiti priporočati desinfekcljsko sredstvo n. pr lysoform. Važno je, da dosežemo vsakdanjo čistost, da mlačni vodi, s katero naj umijemo vse, tuđi najob-ČutnejŠe dele telesa, pridenemo nekoliko lysoforma. Ako dame to takozvano intimno toaleto opravljalo vsak dan. se pogosto obvarujejo nalezljivih bolezni in njih posledic Nujno je priporočati, naj imajo povsod v zalogi lysoform ki tuđi neprijeten duh in pot hitro in zaneljivo odstrani. — Poizkusite! — Originalne steklenice po 80 vin. v vsaki lekarni ali drogeriji. V manjših krajih, kjer takih trgovin ni, se obračajte na trgovine z mešaniu blagom. Zanimivo knjigo »Kaj je h i g i e n a? « pošljem vsakomur na željo gratis in franko. Henrik H u b m a n n referent »Lysoformwerke«, Dunaj XX. Petraschg 4. Senzacionelno ceno seziiske novosti. I D2tnski tevlji na to- Q*rn j kove, brcko usnje. ¥^ |j |j| | lemođemi in solidni w JU 1 Damski ćerlji na tra- f|*rn I kove, usoje CbtrreaB, M ||| I prav elegantni » - J JU 130mger— SCooJofft gfoGt Prve vrste, elegantni in centi ; s«» naii ^Ti/red frlnkel SLi Največje podjetje svoje vrste v monarhiji. Prodajalnica: Ijubljana, Stritarjeva ulica. I Idki terlji n trtkoit V% I : iBtrican-Stvle : I/ I ikfMf in uto safidni ■« 13fl lutuh pratijataiL Katalog gratis ia hznlui. Iifffti fetlji na trakoft. 4(\ I baka osĐje, rođeni ia III I . z l*M :: III I w tifOKl Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. avg. 1912 Brzolavke: Prometna banka Ljaoljana. C^* trr*. Hr CM^i'^ar* — M 7A 9AR AAH-__ »• » Telefon iter. 4L u ^^# *^-"^* T^P JHAAVt S5 * /*j5lO0.4HHI^—. ZS Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje 1. C Mayer I Ceitrala u Btuuji. — Ustuovljena im. - 29 podrežik. W ftVljU ftlSl. PltTI COli(f US ,JISSiCIII2illi toKTalD. »elaSId kapital in rescrve 52,000.000 krra , ! PreskrbovanJe vseh ^jkojnlh -« ^Z^S^A^^^^aM^ Rvanje «5^^525?^^^ j Knj.ž.ce brez rentneg« davka »ontovne kn,.ge te "a k°n^ «°^Vup^anje^trProdajanje Tr^MSteU novcev. - Ntiemodaja varnih predalov samoshrambe (sales) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- I raPineV in POSOi"a na"ie- U.tm.n. ,. p,..».„. p.i.,M.... - —~ . -~* • *—• •—k- .P—i^- «-—<*»» ~.«.r ^U»- Cl______________________________________________________________________________________________________________________ —------------------------------------------------------------ - ■-■■■ - -—--------------------' Stran ^6, SLOVENSKI NAROD. 205 štev. IPATENTE I vsefc dežeta izposluje inženir 20 19Mm GakMEMsmmMtAJ^MJG&m oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik ________________na Pwjn VI., W»rtahllferstra«»e *t. 37. Konfekcijska trgovina in zavod za izdeiovanje oblek po meri :::::::::: Ljubljana :::::::::: ! priporoča svoje izborne izdelke »sakovrstnih I jesenskih oblačil. j Strogo soBidna postrežba. Najnižje, stalne cene. | ,""" llastrevani ceniki na razpolago. sss: « Povodom začetka sole priporoea Tnodruz in športnu. trnov^nct P. Magdic, Ljubljana w*r TLCLspr^otl r/lcLjrrte pošte -«■ za (Ujake in dijakinje perflo, klobuke, čepiće, infijice* nof/avice, rokavice, đežnlke. kravate, tiaram niče, pod veze, žepne robce, glavnike, krtače* milo, pre'1 paunike, pase, torbice, gumbe, fnoderce, telovatlne čevlje itd. itd. Dijakinjo iz bolj&e rodbine se sprejme na stanovanje in hrano k strogi družini. Glasovir na razpolago. Več se poizve: Tmr]aikl trg fttev. 8. pri hišnici, pntličje, levo. Stampilijc vfeeh vrst sa nmd0t I Anton terne B grav«*r ta lzdelotratolg [ Ljubljana, Storl trg 20. 1 Cealkl trmako. 235 1 MiliiiDi rabtjo grali | kašlju I hripavosti, kataru in zasle-I zenju, krćnemu in oslovske-i mu kašlju, nego slastnc — II • * .. U\w\m prsne karamele s „tremi jelkaml", ^ tiiCiinot* p°verJen*>i ^ UUJU z^ravni^°v in j ■ Wlfliv znsebnikov za- I amčuje gotov uspeh. Izrcdno prijetni I in slastni bonboni. I Zavitek 20 in 40 vln., škatlja I 60 ▼. Prodaia jih v Liubljani: I L'bald pl. Trnkoczy, lekarna. Riti. Sušnik, le- I karna. Dr. O. Ficcoli, lekarna. Deželna le- I karna. Mr. Ph. Anđ. Bohinc, lekarna pri kreni. I Mr. Ph. Jos. čizmar, lekarna. Ant Kane, dro-I "erija. B. Cvančara, drogerija „Adrija". I Daniel Pire, l*kama Idrija. J. Bergmann, le-I karna. Novo mek to. C. Andrijanćić, lekarna, I Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri Mar. P. Vi-I pava. Mi an Wacha, Itkama, Metlika. A. Ro-I blek, lekarna, Radovljica. Hinko BriHi, !e-I kama, Litija. Karei Savnilc, lekarna pri „Sv I Trojici", Kranj. Fr. Baccarcich. lek., Postojna. I Jos. .Moćnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvch, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. J.avicka, kka'rea, Tržič. Ph. Mr. E. Kožeij. lekarna, Je»enice. I V. Arko, tr^ovec, Senoieče Jos. Rudolf, drop [ TitiiiuJ. K^ndnšar, trj» Me«<»e5. Jo«?. Ancik. ' - Vel.ečastilim damam se vljudno naznanja, da se v damskem mol salonu 1. vrste loslpina šetinc, Kongresni trg 16 2m zopet sprejemajo in točno izvršujejovsakovrstna naročila A. Hauptmanna nasledniki =—== LJUBLJANA. _=— Tvornica kemičnih barv, lakov in /irnežev, priporoca: Oljnate b ar ve i Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrste s :s firnežev, ss k čopičevg :s :: lakov, as Mavec (Gips) 01 je za pode in stroje MM\n\ i ____ Naslov zadostuje; m A. Zankl sinovi v Ljubljani. Ceniki zastoni! Ccniki zaslon?! j Mariiin trg št. 1 Podružnica c. kr. priv- 3206 - •• ■ 1 |«| | m m 9 I JL 1*11** Deiniška glavnica 150,000.000 K. Rezerve približno 95,000.000 K. IP. :**• Čast nam fe tem potom fs /ljati, da preložimo z dnom 9. septembra t. S. strofe pisarne In blagajne v lastno, za si. občinstvo z vsemi udobnostmi opremljeno poslopfe v Prešernovi ulici št.. 50. Obenem smo znatno razsirill svoje blagajniške prostore ter |im priklopili IYI G lij 3 IIII C O in posebni oddelek za OiflOpHlwC (Safes) katere dafemo w na]em. Oo)iii bodemo tuđi v novem poslop|n vse stroke bančnega poslovanja z enako vestnostjo in pozornostjo, a v obširnejšem obsegn kakor do sedaj. Z vsakovrstniml pojasnili smo vedno radevolje na razpolago. I vele3jK>itovaai«*i Podružnica c. kr. priv. avstrljskega kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Izubijani. 205 štev. SLOVENSKI NAROD. stran ti Javna telovadba Zagop-skega Sokola. Kljub deževnemu vremenu se je V nedeljo 1. t. m. nad vse sijajno ob-nesei izlet našega Sokola. Največ so k temu pripomogli naši vrli gostje, bratje iz Trbovelj (z naraščajem 22), \z Litije, iz Radeč pri Zidanem mostu, iz Sevnice in iz VaČ. Vseh Sokolov v kroju je bilo okroglo 100. Po-grešali smo brate iz Hrastnika, naj-bolj čudno se pa nam zdi, da tuđi Celjska župa ni poslala nobenega zastopnika. Bas tako je bilo v Ra-dečah. Vodstvo župe bi pač moralo takim krajem, kakor so n. pr. Hrast-nik, Trbovlje, Zagorje in RadeČe, več paznosti posvetiti. Posebno v Zagorju se opaža, kak trn v peti da je našim nasprotnikom Sokol. Zadnji čas, ako priredimo izlet, je pona-vadi izžvižgan; dosedaj so nas iz-žvižgavali le steklarji, v nedeljo so pa nas nad vse sijajno visoko v ska-lovju takoj pri postaji počastili čuki s svojim skovikanjem. Pri nas imamo v celem komaj 12 čukov in ti so večinoma se mlcčnozobci, torej za-dene odgovornost njih voditelja. To pa sta — kaplana. Dosedaj smo njih ponočne »izlete« in »skoke« prikrivali, ker pa ščujeta otroke, da nas mirno idoče Sokole izzivajo, bode-mo pa ob priliki preskrbeli, da bode tuđi javnost izvedela, kaka ponočnjaka da sta zagorska kaplana in kaj da vse počenjata ponoći . . . Po dolgem presledku so se vendar zo-pet vzdramile naše sestre Sokoliće ter nastopile s prostimi vajami in ne-pričakovano dosegle precej lep uspeh. — Prepričani smo, če bi ne-katere sestre bolj demokratično ob-Cevale z našiini đekleti, da bi jih lahko še enkrat toliko nastopilo. Za-\tviajmo se, da dclanio, čc prenio med ljudstvo, za prebujo narodne zavesti in tu ne srne biti razlike med uboštvom in bogastvom, pač pa mora pravi narodno demokratični duh vladati. In kadar se bodemo zave-dali, da smo vsi sinovi in hčere le ene matere, to je Slovenije, takrat •ie hode sile na svetu, da bi nas pre-magala. Burno pozdravljen je nasto-pil naraščaj Sokola iz Trbovelj — z radostnimi srči smo sledili vežbi naših malčkev, ki so nada naše bodoč-nosti. Ljubljanske proste vaie je iz-vajak> 30 članov tuđi še precej dobro. Orodna telovadba — štiri vrste z enkratno menjavo — je bila za rieževno vreme prav dobra. Na to se Je razvila jako živahna zabava, za kar gre pač največ zasluge zagorski rudniški godbi pod vodstvom kapelnika g. Ravnikarja. ker je neutrud-liivo igrala v zadovoljstvo občin-stva. — Pozabiti pa ne smemo naših ;)ožrtvovalnih dam, katere so kakor običajno, tuđi sedaj storile vse, samo da je bil moralni in materijalni ispeh nadvse povoljen.—Torej hva-a taki požrtvovalnosti! In tuđi vam, mili gostje-bratje. srčna hvala! Na idar! stran; papež je Rienzija preklel in ta je moral zapustiti Rim, ki je pa-del novič v oblast plemenitašem. Rienzi je iskal pomoći najprej pri cesarju in potem pri papežu. Ta pa ga je vrgel v ječo in ga pustil v njej dokler ni Rienzija potreboval. Ko je papež sprevidel, da brez Rienzija ni kos rimskim plemenitašem, je izpu-stil Rienzija iz ječe in ga imenoval zopet za vladarja v Rimu. Rienzi je res zavzel zopet vladarsko mesto v Rimu in začel novo vojsko zoper plemenitaše in z njimi zvezane razbojnike, a ker je bilo za vojsko treba denarja, je zvišal davke in si s tem nakopal sovraštvo ljudstva. Ne-hvaležno ljudstvo ga je 8. oktobra 1354. umorilo in njegovo truplo se-žgalo. In posledica je bila, da je rimsko ljudstvo zopet zapadlo v prejšnjo sužnost. Bulvverjev roman »Rienzi, zadnji tribunov« je velikansko delo, le-po, zanimivo in podučno. Navdušilo je velikega VVagnerja, da je zložil svojo opero »Rienzi«, navdušilo je mnogo odličnih slikarjev, da so po tem romanu ustvarili slavne slike. Na vse jezike je ta roman preložen, sto in stotisoč ljudi ga je čitalo s slastjo in z veseljem in ne dvomimo, da najde tuđi med slovenskim ob. činstvom mnogo čitateljev. Roman je v slovenskom prevodu izšel v dveh knjigah, ki obsegata 718 strani ter velja broširan 4 K, vezan 5 K 20 v, s pošto pa 30 v več in se dobi v vseh knjigarnih. Kdor še ne ve ali je že pozabiL, da se vrši jutri na vrtu in v velikem steklenem salonu pri Perlesu v Pre-šernovi ulici veselica, ki jo priredi »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj«, se še enkrat opo-zarja, da se jo ja gotovo udeleži. — Spored ie bogat in zelo zabaven. Kuhinja in Klet Matjanovc nudita gostom izborno krepčilo in to po navad-nih cenah. Veselica se prične ob 4. popoldne. PobiČek je namenien za Narodni sklad in za društveno knjižnico. Torej somišljeniki, jutri na svi-denje pri Perlesu! Posledice prehlajenja j laže prestanemo, ako nekaj časa užtvamo !j Scottovo emulzijo in s tem telesu do- ! j vajamo novih moči. Učinek Scottove i !; emulzije je tako pripoznan in preizkušen, |j j! da jo nekateri, odrasli in otroci, v časih (j $ ostrejšega ali za prehlajenje primernega j| |! vremena redno uživajo, da odvračajo I prehlajenje. Odpomost telesa se s tem jj neizmnrno zvisa, posebno zažeijen uči-; nek slabotnim osebam, ki imajo sicer | j pri vsaki premeni vremena opraviti z ! ij zranimi težkočami prehlajenja. ; ■' Sestavijena iz najčistejših in najučin- j I kovitejših sestavin in na poseben Scottov i ' način napravljena užitna in slastna, je j ,'■ Scottova emulzija zanesljivo vrlo pri- ii j| pravno sredstvo, hitro in trajno utrditi ■ ji zdravje 3114 li Cena originalni steklcnici 2 K 50 v. Dobiva se po ij vma lekarnah. Proti vposiljatvi žni v v pismenih znum-j kah dobite od tvrdke SCOTT & BOW\E, d. t o. t i ij na Drmaju VII »Itlicevaje se na naš list enkratno \ u^vpoSljateT poirkušnje od kake lekarae JJ Proti 18 zoliolD in gilobi zob Izborno delnje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki ntrdi dlesno im odstranfnie neprijetno sapo iz vat. 1 steklenlca x niTOdilom 1 krono. Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ Mabltani, Beslfeva cesta ate*. \ poleg Frinc Jožefovega jubilejnega mosta. V tej lekaroi dobivajo zdraviia tadi člani bolniskih blagajn jnž. teleinicc, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne ▼ Ljubljani. Melnsine-ustna in zobna vo4a, Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, nošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče astUeptićMtt aiel«sima-«atBe soba« vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. poSte meštar „Rienzi". Med velikimi angleškimi možmi ^avzema posebno odlično mesto pi-satelj in državnik lord Edv-ard Lvtton-BuKver. Rojen je bil 1. 1803. v Londonu in je umri 1. 1873. Spisal ie ćelo vrsto znamenitih romanov in dram, ki so preloženi na vse evropske jezike. Zivel je dolgo časa v Italiji in prestudiral vso njeno pre-teklost in značaj in navade njenega nrebivalstva. Sad teh dolgih in teme-Mitfh studij sta prekrasna romana Zadnji dnevi Fompeja< in »Rienzi, adnji tribunov«. V prvem teh rorna-ov je popisal življenje paganskih časov, v dru^em pa nam je podal veličastno podoho znamenite dobe iz srednjega veka. podobo velikan-ske borbe med ljudstvom in gospodo za oblast v Rimu. Rienzi je najznamenitejši mož te dobe. Rojen je bil I. 1314. v Rimu. Njegov oče, nezakonski otrok nem-^kega cesarja, ga je dal v solo. Rienzi se je izobrazil in vsled svojega temeijitega znanja in svoje čudovite zgovornosti si je pridobil velikanski vpliv na ljudstvo. Papež je takrat žive! v Avignonu na Francoskem, v Rimu pa so vladale različne ple-miške rodovine, ki so ljudstvo strahovito zatirale in izžemale. Rienzi je to propadle ljudstvo s svojo ognje vi to zgovornostjo pripravil do spoznanja svojega obupnega položaja in je navdušil tako, da je zagrabilo za orožje. L. 1347. je prišlo v Rimu do revolucije. Pod Rienzijevim vodstvom je ljudstvo zmagaio in Rienzi je postal posvetni vladar Rima, kakor je bil papež duhovski vladar. Rienzi bi bil lahko postal kralj, a je odklonil to čast; hotel je biti ljudski vladar in se je zadovoljil z naslovom Ijudskega tribuna. Uve-liavil je v Rimu pravico in vstvaril red. Mlada rimska republika je začela cveteti. Toda plemenitaši so spravili cesarja in papeža na svojo Đo§aatea la trpoien je pravi 3192 Raima kavčnkov pođpetnik. Dobiva se v vseh tozadevnih trgovinah. Vrnitcv od vojakov. »Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega sina, ki vrnivši se od vojakov, kašlja. Vsako jutro kašlja uro riolgo; meče iz sebe žolč in sline, ki se le teko ločijo. Po zaj-trku ga zapusti kašelj. Poleg tega je zdrav ter ima riober tek. Njegovi starši nišo ni-koli kašljali; v svoji družini nima nobene ga, ki bi bil bo an na prsih. Ker imamo neko prijateljieo, ki je ozdravela po vašem katranu, Vas prosim, da bi mi poslali ste-klenico istega zdravila. Ana Bohme, Berlin, Schonhauser-Allee 14 I. a. Lekarnar dobivši to pismo dne 10. septembra 1097., je takoj odposlal zaželjeno stekleničioo. Nekaj tednov pozneje je pisala gospa Bohme v novič: X21. novembra 1896. Gospod Guyot! Kakor je moj sin zavzel zdravilo, ki ste mu ga poslali, je nehal Donme. dajnti od sebe sline in žolč, in ni kašljal skoro nić več. Moči je zopet dobil in ko je še nekaj časa rabil ono zdravilo, je bil po-polnoma ozdravljen. Najsrčnejša hvala. Vse svoje življenje Vam bodem hvaležna. in bala sem se že za njegovo življenje, ki mu je potrebno za njegov vsakdanji kruh. Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne morem zadostno pri-porooiti toga zdravila vsem. ki trpe na plučih in na prsih. — Ana Bohme.« V izogib tej strahoviti bolezni ni moči dosti priporočati. da pazimo na kašelj ali katar ali pa ćelo vnetje sopil ter da to zlo uničujemo takoj spotLeika, da ?e ne izeini iz toga hujša bolezen. Od sredftev proti obolelostim sopil spada med najstarejša in najpreizkuše-nejša katran in iz njega pridobljene snovi. Njih bakterije uničujoči zdrav ilni učinek pri kašlju, bronhialnem katarju, je že zdavnaj znan. Zator^j je bil to velik napredek. ko se je pred 30 leti posrečilo g. H. G u y o t u . slavnemu lekarnarju v Parizu, iznajti postopanje, kake se kotran v vodi topi. Po tem postopanju napravljena koncentrirana kotranova raztoplina se dobiva po vsoli lokarnah pod imenom »Guđron Guvot-. Ena ali dve kavni zlički na koza-rec vode ali na kaki drugi pijaci, ki jo običajno pijemo pri jedi zaciošča, da imamo takoj uspošon kotranov preparat. Te razredčone raztopline je treba rodno in neprestano uživati pri vsaki jedi eden do tri kozarce. Zdravljtnje stane torej nekako 1 o vinarjev na dan. V odstranitev pomot naj se natančno pazi na znamko. Goudron-Guvotova nosi ime *Guyot« natiskano v velikih črkah v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere. 19, ru<* Jacob, Pariš. Goudron-Guvot ima v litru 100 g naj-i/vrstnejšega norveškega smrekovega ko-trana. Oni, ki se ne morejo pnvaditi katra-novomu okusu, ga lahko nadomestijo 8 krogljicami Guvot, ki so narejeno iz pra-voga norveškega katrana, in katere za-vzomajo 1—2 pred ali tuđi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in sta-nojo jako malo. Barva pastil Guyot je bela. in vsaka je zavaravana s crno natiskanim podpisom »Guyot«. Zaloga: Maison Frere, 19. nie Jacob, Pariš, in v vseh lekarnah. Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoli, Suintk, U. pl. Trnkoczv, Ph Mr. Jo«. Cižmar in pri vseh priznanih lekarnah. ^■■bbh Samo K 3a8O. ■■h^ Najnovejša posebno ploš-Cata, z dvema pokrovceme kavalirska ma Ctironos z niklfaati« tepnim ▼tigalom in amer. don-ble slato dTOinato ve-ritico najmodernejših členkov s prekr. obeskom in 3 letnlm jamstvom. Vse skupaj po po-------------- zetju za samo K 380. ------------• Izvoz nr L Schachter, Dunaj 920 VVI 2 Lercheofeldergr. 5. Drva mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta-vijo se na zahtevanje tuđi na dom. Parna iaga SCAGNETTI, za sbladi&Gein državnega kolodvora. UGIobinit l! |s Đaibollše čistilo za cevlie. li 2 avtoiDonila prvovrstnih tovarea, skoraj nova, eden za 4 osebe drugi za 2 osebi in motorno l^olo 1 lahki model ■ se ceno proda Pismena vp rasan ja pod „AvtOBlObil" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. [eno češko posteljno perje 1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K^2-40, napolbelo K 360,beloK 4-80,primamehke K 6—,veleprima K 7'20. Naj- | boljše vrsie snežno belo perje K 960. — i ILliCldlll: [lUilcIJE modrega, belega ali rme-nega posteljnega inleta. Prav dobro napol- njeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, K 12-—, K 15-— in K 18—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13—, K 15—, K 18—, K 21—. Zglavnik 80 cm dolg. 58 cm širok K 3-—, K 350 in K 4—, 90 cm dolg, 70 cm širok K j 450, K 550 in K 6-—. Nepovoljno se za- 5 menja ali denar nazaj. — Natančni ilustro- vani cen:k gratis in franko. 2915 Senedikt SachseL Lobes št. 31 pri Plznjo na Ceikem. ZDjamčen uspeh ali denar nazaj. Zdravnlški izkaz o izvrstnem učinku. Bujne, lepe prsi dobite ob rabi med. 9r. fi. Rixa kreme za prsi oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za vsako starost, uneslflT uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika pusica, zadostna za uspeh K 8'— Razpošiljanje strogo diskretno. 3069 Kos dr. A. Rix, laboratorij. Dunaj II., Berggasse f71 Kocke za govejo juho dajo najboljše jamstvo za izovstno kakovost ker so v največji tovariti za mesne izolečke na svetu Liebig družbe napravljene. Sedmošolec ljubljanske gimnazije B9" iSče instrukcije "^S Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upr. >Slov. Naroda« pod „Sedmošolec". UČGBilfO se sprejme na hrano in stanovanje, glasovir na razpolago. — Več se po-izve pri hišni gospodinji, Kladezna ulica štev. 9. 3103 Odda se več voz 1393 konjskim gnoja Vprašanja na: Oroslav Dolenc, Linbljana, Wolfova ulica štev. 10. Lepo zračno stanovanje s tremi sobami 7197 se odda vnajem takoj ali za novem. termin. Poizve se pri hišniku, Gosposka ul. Št. 4. dobro stanovanje: Gradišće 7, II. n., levo. Mlad mož išče službe sloge § v kaki pisarni ali trgovini. Ponudbe pod „Sluga" na upravnis- ^^^ tvo »Slovenskega Naroda«*-----: Učiteljska družina sprejme na hrano in stanovanje 2 mirni, manjši deklici.3154 Več pove upravništvo »Slov. Naroda«. iklirski mm zmožen slovenščine in nemščine se sprejme tako]. — Dopisi na Jožela Kanduth, trgovina s ste-klom v Borovljah na Koroškem« Sprejme se 3138 trgovskl sli. Vstop takoj. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Resen Mi pomoćnik soliđen in zmožen prodajalec z dobrim i priporočili se sprejme za trgovino z žensko konfekcijo od 1. oktobra za Niš (Srbija). Plača dobra In provizija. Ponudbe s fotografijo in spričevali, kar se vse vrne, je poslati na naslov 3118 Josip I. Anaf & Komp,, Belgrad (Srbija), Kn. Mihajlova štev. 48. Išče so dobro lzorjena si vilja, ki naj bi bila objednem voditeljica v delavnici, ter več 31 u delavk šivilj. Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Stavbnepanele na Dnnajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na filtncah takoj ob mestni meji na Triaski cesti, vse z najlepŠo lego so po izberi za = primeme cene =3 na prodaj. Več se poizve pri lastniku Jos« Tribnč, na OHncah 37. 2416 MOJA STARA izkušnja je m ostane, da za pregnanje peg; ter za pridobitev in ohranitev ne ne, mehke polti ni boli'reT mila nego svetovroznano lillfmko mlećno ■Ulo s koailćkom, znam ka < njicek tvrdke Bergmann <& Co., Deć n. L — Komad ro 80 vinarjev se dn va po lekarnah, drogerijah, parfumc jah in vseh enakih trgovinah. — Isto Tko se Bergmanova lilijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridobitev težmh, mehkih damskih rok. V puS ih po : : 70 vin. se dobiva povs^i Stran 18. _____SLOVENSKI NAROD. ^--------------- - 205 štev. Voditelja podružnice s kavcijo išče večje tvornica čevljev. Ponudbe pod 3188 = „tUchtig 1OOO—9397" = na Rudolfa Mpsse, Dunaj 1., Seilerstatte 2. \ •"" ■ *'•*»'■ *;*-* .: • * .*■-■,.'■ *•*""».■ Avstrceresitna družba mPunajj^tiamicstrasseTi. T. Tel 22288 I Za nabavo vsakovntoe ftmm se priparota i veletrgov. i lelezio Merkur ; Peter Majdič :: Celje '--------------------------------------------------------------------------------------------------— ■ -- ™ 3- VHRaZĐlNSKE TOPLICE *—> ^ fatoSBttka. pillii, MtiiMki. ta hn*Ufu postaj W Nov, xdravtliški hotel z električno razsvetljavo. *^Mt —^ -* tu:j»:*vr,e :». Oit.va« &V«pi4Mta tOpilC« piti* £fe> C pn- porc>ćljivo t»ro:. protinu, rtrmi, ischias i* t. d. Difma - JflfIi>niđ i r' ~r'- ' 'jr' " " -r*?:-1 * vratu, 'aho'.ku, praih, rilM iJIVIfMj« na i^ds^h v reiCKicu ib ćrevosih Eiektrič. masaža, hižie, •fHk«voktstiBske ia selstnekopeli. ■ Tm Uto »ti«|«M. Homeru kovtort. f itit hlHU. fivkrMH «fceUca. Vodika go«ba. - Tepllikl rfiniBi dr. J. I« »baci. rr«ap»kll »Nteni. Oglas in prodaja. 3I35 Od jutri, dne 4. septenira 1. 1. naprej prisilna prodalo no đrobno v trgovini g, 0. Jezerska, tjubljana, jKestni trg št. 24. Najboljša prilika za ceni nakup jesenskih potrebščin. Na zahtevo se prodajo tuđi večje partije. Prva kranjska niianfci zadruoa'^■"ii m-1.1 «■ jansttra — unnti Mmlto jHtajj TftMrii »Isstii hi* i Nizani f??l3¥n!c3 j strojniot obratom ia nm sile. Vef'ka zaloga spalnih, jeđiinih in saionskih oprav, vseh vrst in slogov •>d preprostih do najnoveiših, po najnižjih cenah, fcrez konkurence! zdeluje v=a pohištvena in stavbna -ela, oprave za hotele in sanatorije n dru^e javne zgradbe. — Zalog v St. Vidu nad Ljufcljanr — P:. di'a'na v Ljubljani. Dunavska cesta -rev. 18, hiša Kmetska rožojiltrce*. tmla m «pih|L Prerani ■ utrti taz^fito I4MUUčeiki.»:,-..™. Ceno posteljno perje! 1 kj r,;ve^a, »iobre^a, pu^crsr^a 2 K, boljke?«* 2 40 iv pr na polbelepa 2*80 K; beie^a 4 K; bele^a pnhastega 5lO K; kg velefinejri ?nefnobclepa, pu'jenerra, 6*4n K. 8 FC; kgpi^a sivega 6 K, 7 K, belcpa, finesa iOK; najr.neiši prsni pah 12 K Namfila *4 5 kar naj»re: franko. zsotoollenc postelje ^ns si^CT:; nankinga, pernica ISO cm doi^a, 120 cm piroka, : dvema zglavnicama, 80 cm dljf »0 cm sir, polnjena z novim, sivim, prav stano^ritnim poh^»tirn Deriem 16 K; na; ji puh 20 K; puh ?4 K- poaamezne pernice 10 K, Iž K, 14 K, 16 K, ijflarnice 3 ci. 3-50, 4 K. Pernica, 200 crr dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zplav-nicat 90 crn dol^a, 70 cm Šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm do!ga, 116 cm §ir. 12 K 80, 14 K 80 RazpoiUja se po povzetiu, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenia ra neu^aja^o^e se vrne d^nar Natančni cenovniki gratis in franko. S Benlsch, Oeienlce št. 7S7, Ć«4ko. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana s Slavnemu obćinstvu v mestu in na deieli vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnlh ventev in Irakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno 18 Oene brez Iconkurence. n V salogi jo vedno do MM> k*tt« •* 2 -#O IC komad, tako da si vsakdo lahko isbero. ™ini ip Ljubljana, ■ lULIU Mestni trg H-12. Ob nedeljah se dobivajo venci v isti Niši w I. narfstfS Perje sa posteljo in puh priperota po Mjiiltjlh cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred Skofijo štev. 20. Zuaaaja naročiti se točno izvr&ujejo. Fr. P. Ža jec Ljubljana, Stari trg 9. Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo optični zavod I kakor vtakovrstna ocaia in Aćlpalnlkc, toplomere irakomere, hygrometre, dalj- nogi^e vseh vrst, kakor ,,2elsa, Busck, Soen" ltd.f ter vse ▼ to stroko spsda- i ioće predmeta. Vsa popravila izvrsnjem I točao in solidno ▼ avofl z električDim i obratom nrefeai delavnicl. Zakteva|te cenik, po41 tem ga zaston[. parno barvarstve ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS.REICH I Poljaci nasin - OzKe ulica št. 4. Sprejemališče Selenbnrgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. y Liliat Duualska testa 21. Velika zaloga steklenlne, porcela- na, svetilk, zrcal, šipj kozarcev, vrčkov 1. t. d. 5 ostilniska in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. I FIKaiserjikar Ljubljana. Selenbuniova ulica 9.6 priporoča svojo bogato zalogo raznovrsni ih pušk in samokresov liTttib potreUščiD, v»h del holes (biclklof) kakor tifdl uitalii sini po naiiiSil cnal. Poprarila pušk, samokrtsov ia biciklov točno in solidno. Cenornik zaatooj ia poštnine prosto. Išče se stanovanje, 2 sobi s predsobo in kuhinio ali posefsko sobo, meblirana ali nemeblirana. — Dopisi % navedbo cene pod >IW. F« 11Ž51' na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Lepe prsi dobe deklice »n tene >sake starost,, ako rabijo moje a«jtMTejl« Mazilo ali VOŠO Za prsi, »bi se ««mo na sunaj, edino resnično ućinkujoie sredstvo tajimčeno neikodljlvo Cena K 3'—, «»•— ta 8-— Zraven apad«jot« milo 60 vinarj«T. dobe lep«, polne t*leane oblike z mojo redilno moko »Kathe«, Eajamčeao neškodljivo, mnogo sahvalaih pišem. Cena kartonu K 1-20 po povietju Od 4 kartonov naprej poit. prosto — Poiiljatvc poste restante samo če se poiljc denar naprej — RaipoSilju ga Katne MenzeK Dunaj \l Wa&ringerstr. 551. P. Tomasooo *: žlinđro: ic naiccaejše in seni troši na grudo, učinkuje vidno že pomladi — Svari se pred mani vrednim nakupozn. — Naročila -----■ ■ —- na ćele vagone in na drobno sprejema :— =-^- veletrgovina z železnino „]fterkur", peter Jvlajdič v Celju kler ]e zaloga in prodafa trrdke Thomasphosphatlabriken, Berlin. W 35. St. 1062/m. š. sv. 3213 Na obeh mestnih slovenskih otroških vricih se priČne šolsko le'o 1912 3 dne 16. septembra 1912. Vpisovalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti in Cerkveni ulici dne 15. septembra 1912 od 9.—12. ure dopoludne. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 2. septembra 1912. Predsednik: Dr. Ivan Tavčar 1. r. Odvetnik * ■ 1 dr. Ivan Kimovec 1 je otvoril svojo \ j odvetniško pisarno v Trstu I : ulica Caserma št. 15, I. nadstr. ] Razglas. Jfa ckr. cesarjafranca Jožc/a gimnaziji vKranju st bodo vršili viprejsinni izpiti za I. razred 16. septembra i pol 9 naprej. Učenci, ki žele biti sprejeti v 1. razred, naj se oglasijo v spremstvu svojih staršer ali njih odgovornih namestnikov dne 15. septembra med 9 in 12. uro dopoldne pri gimnazijskem ravnateljstvu. S seboj na] prinesejo krstni ali rojstni list in oMskovalno izpričevalo. Vnanji nćenei se tahko oglasijo tuđi pismeno, ako poŠljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti. V IT —VIII. razred se bodo učenci sprejemali dne 16 septembra med 8 in 12 uro. Šolsko leto 1912/13 se zaČne dne 13. septembra s slovesno službo božjo na čast sv Duhu Ravnateljstvo c kr. cesarja franca jože/a gimnazije. V Kranju, dne 3. septembra 1912. 3139 ZtcuvrLoJzcLT* cZošZcl TeliTca, tžbtra, oblek za šolsJco mladino, za, čLeklice in cieČJze. JVafnovejse obleke, potrrartikl in raglani za gospođe, jfaftnođemejša in naj nove jša damska konfekcija, ka-kor paleto/i, raglani, kostumi, jopice, krila in blune po priznano najnižjih cenah priporoča „Jkngle,š~k,o sTcladišČe oblek," O. JBerrtatojrič, 2£estni trg št. 5. Tiamahtevo poUjem Nago rade volje hre* povzetja.