RO
9 k
"telico
Časopis aa trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leto ■— Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIL
Telefon štev. SS2
LJUBLJANA, dne 1. marca 1924.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 27.
Dr. Ivan Černe, Ljubljana.
Indeks blagovnih cen.
Kar hočem v sledečem podali, ni nikak indeks, marveč samo razpo-redba zvišanja cen v skoro desetletnem razdobju od julija 1914 do februarja 1924. Da bi bilo mogoče napraviti pravilen indeks naših cen, kakor ga stalno priobčujejo druge države, bi bilo potrebno, da bi imeli na razpolago za celo to razdobje natančen izkaz, kakor tudi, da se ujedinimo na enega izmed načinov izračunavati indeks. Kakor poznano, je Američan lrwing Fisher nastavil 44 načinov za sestavo indeksov, treba bi bilo le odločiti se, po katerem izmed teh naj bi se vodila državna statistika, da jo moremo uporabljati za pregled in kontrolo gibanja cen na naših trgih.
Indeks sam na sebi je relativnega pomena ter ga je težko uporabljati splošno. Potrebe se ločijo po deželah in kontinentu, kulturi in slojih tako da žal postanejo dostikrat številke iluzorne in za splošno porabo nemogoče. Najpravilnejši bi bil še oni indeks, ki registrira samo gibanje cen gotove količine blaga, ki pa morajo biti vzete tako, da so uporabljive za različne dežele ter da vsak, kdor uporablja ta indeks, dobi takoj sliko o cenah za ta ali oni sloj v posameznih deželah.
Ker nimamo tega indeksa in so dosedaj objavljene le številke, med temi tudi izkaz v Revue economigue et financiere v Beogradu le suma-rično nabiranje številk za različne
življenjske polrebščine, hočem tudi jaz v sledečem podati samo izkaz cen 20 tržnih predmetov, tako, da si na podlagi istih lahko vsakdo sam napravi svoj indeks ter izračuna, za koliko je življenje danes dražje, nego je bilo pred približno 10 leti. V indeksu, ki ga gori navedena revija v Beogradu priobčuje, žal ni navedenih predmetov, ki so vzeti za podlago, tako, da je isti za študijski namen kaj malo poraben. ]az sem sestavil primerjalno tabelo cen, ki so bile veljavne dne 24. julija 1914, in postavil le-tem nasproti cene z dne 21. februarja 1924 ter obenem izračunal dvig posameznih cen v procentih. Kaka povprečna številka teh zvišanih cen ne bi odgovarjala namenu, vsled česar jo tudi opuščam, tako, da si že, kakor gori navedeno, lahko vsakdo sam napravi za svoje potrebščine indeks svojega »standard of life«. Manjkale bi v teh navedbah seveda cene stanovanj, ki pa itak ne morejo priti v poštev, ker niso proste, marveč je v tej potrebščini še v veljavi vezano gospodarstvo. Glede oblek in obuvala pa so cene danes tako različne, da tega ni mogoče v splošno porabnem izkazu navajali. K spodaj navedenim cenam bi bilo dodati še kurjavo in svečavo, žal pa mi te cene v mojem prvem izkazu manjkajo, vsled česar mi ni bilo mogoče navesti jih. Tabela nudi sledeče:
Vrsta blaga	Mno- žina			C	c 11	a		Dvig cen v X
		24. julija 1914 j 21. febr. 1924						
Volovsko meso i		kg	K 1-80		— Din 0'45		Din	25’-	5555
Telečje meso s priklado . . .		n	2-20	— »	0-55	„	30--	5454
Svinjina ii			n	2'—		0-50	»	35-—	7000
Zabela, speli, slanina ....			2'-	—	0-50		40--	8000
Pšenična moka »0« . . .			0-46	—	0-116		6-50	5200
Polenina moka				0-12	—	008		5-	62 ->0
Ajdova moka, čista				0-64	—	0-16		9 —	5625
Riž (karolinški)				0-72	—	0-18		14-50	8055
Leča (domača)				040	—	o-io		12--	12000
Fižol (koks)				0-40		0-10		8‘—	8000
Ješprenj (ričet)				0-48		0'12		6-50	5416
Kaša				0-32	=	0'08		6-50	8125
Zdrob pšenični				0’48	= n	0-12		7-50	6250
Makaroni 				0-86	— „	0215		17 —	7900
Sladkor (kocke)				0-92		0-23		24 —	10434
Olje (navadno)		1		1-20		0-30		26-—	8666
Kislo zelje		kg		0-12	= „	003		3'—	10000
Krompir			n	0-08		0-02		1'—	5000
Petrolej		i	„	0-28		0-07		7'—	10000
Milo navadno		kg	n	0-88	= „	0-22		16--	7270
mestnem tržnem uradu vodili računi o iržnih cenah in za gotove vrste blaga naravnost izdelale tabele, tako da bi bilo mogoče od tedna do ledna, ali pa na daljšo dobo, na 10 do 20 dni, videti tendenco cen in napraviti eventualno potrebne korake. Smiselno bi bilo, da se vzamejo cene v gotovem času, n. pr. v prvih 10 dneh januarja, ali sploh za cel januar 1924 kot podlaga za nadaljno kontrolo, torej enako 100, nakar bomo v procentih videli, kako da se gibljejo cene. Kakor sem pokazal zgoraj, so sedanje ccne nad zlato pariteto ter bodo morale vsled tega popustiti, ker jih bo že regulator svetovnega tržišča moral potisniti navzdol, vsaj za one produkte, v katerih iščemo svetovnega trga, t. j. moka, meso in drugi produkti, ki vsled svoje važnosti vplivajo na cene drugih potrebščin, da padajo oziroma naraščajo z njimi vred. Ker je moj gori navedeni seznam posameznih vrst blaga nepopoln, bi ga bilo izpopolniti še z nekaterimi nadaljnjimi vrstami bla-
ga, da bi bil popolnejši. Mogoče bi bilo tudi po vzorcu drugih mest napraviti prave indekse, ker ima tržni urad v svojih zapiskih cene, ki so veljale v zadnjih 10 letih. Upoštevati bi bilo v tem slučaju poleg hrane tudi obleko in obutev, stanovanje, kurjavo in svečavo ter še druge kulturne potrebščine kot poseben dodatek. V tem pogledu ima mesto Dunaj vzorno urejene statistične poglede in so bile tako izdelane tabele kot podlaga pri posameznih mezdnih gibanjih, tako da so se upravičeni zahtevki tudi upoštevali. Posebno poročevalsko službo je vodila dobra gospodarska revija »Der osterreichische Volks-wirt« tako, da bi bilo na podlagi teh tabel mogoče tudi za nas sestaviti okvir indeksa. Tak statističen pregled bo posebnega pomena sedaj, ko moremo računati s postopno stabilizacijo dinarja v etapah ter moremo pričakovati, da se bo dinar stabiliziral najbrže na 8—9 švicarskih santimov.
Kakor je razvidno, obsega 1. kolona vrsto blaga, 2. množino v kilogramih oziroma litrih, 3. cene v predvojnih kronah, 4. predstavlja ceno predvojnih kron, preračunano v dinarje dne 24. julija 1914, 5. kolona cene v dinarjih dne 21. februarja 1924 in 6. kolona dvig cen v desetletnem razdobju v procentih. Da moremo namreč dobiti sliko glede dviga cen, je potrebno, da preračunamo predvojne krone na dinarje, ker moremo le v tem slučaju dobiti pravo sliko, za koliko so se dvignile cene. Vsak drug način primerjanja cen nam poda nepravilno sliko, razen če danes vzamemo mesto cen v dinarjih cene v kronah, kar pa bi bilo seveda isto, samo da nam otežkoča pregled, ker so danes že dinarske cene računane v trgov-• skih cenovnikih. Navedene cene z dne 21. februarja mi je sporočila tvrdka Kolonijale-lmport J. Muc v Ljubljani ter veljajo za prodajo na » drobno.
Kakoi^ je razvidno iz tabele, je cena krompirja v tem 10 letnem razdobju povišana »samo« 50 krat, do-
i -
čim je^ cena domače leče najvišja, namreč 120 krat višja kakor pred vojno. Povprečno so se dvignile cene v tej tabeli navedenih potrebščin za 75 krat ter so nad zlato pariteto. Ako vzamemo namreč dolar z zneskom po Din 80.- = K 320.-, dobimo, da je zlata krona 65 krat to-Tiko, kakor sedanja papirnata oziroma sedanjih 25 par. To velja za naše kraje, ne pa tudi za srbske. Po indeksu blagovnih cen, ki ga je objavila gori navedena revija v Beogradu, je razvidno, da so cene v Srbiji le 20—30 krat višje, kakor predvojne. Razlage za to razliko v cenah ni težko najti, tiči namreč v rešitvi valutnega vprašanja. O tem dalje razmotrivati je nepotrebno, ker pridemo na polje valutne politike in politike sploh, ki je pa ne moremo rabiti pri gospodarskih študijah.
Ker se naša državna statistika ne peča z registriranjem cen, a je kontrola cen, posebno sedaj po porastu dinarja in njegovi novi stabilizaciji silne važnosti za vse prizadete, bi bilo dobro, če bi se v ljubljanskem
Proti hujskanju javnosti zoper trgovstvo.
V našem listu smo pred kratkim opozorili na najnovejšo namero ministra za socialno politiko, ki kaže, da nekateri odločujoči faktorji še danes niso prišli do prepričanja, da draginje ni mogoče spraviti s sveta le s policijskimi odredbami in per-sekucijo trgovstva. Skoro da so zastonj in bob ob steno vsi dokazi naših gospodarskih krogov, da ključ do izboljšanja draginjske krize ni v rokah trgovstva, temveč drugod. Predvsem je rešitev v oblasti onih, '<i vedre v naši gospodarski politiki, ki brez prestanka in brez mere navijajo razne stare in nove davke in takse, železniške tarife in druge pristojbine, onih, ki s svojim birokratskim postopanjem povzročajo tako v finančni, prometni, politični in sodni upravi trgovstvu mnogo ogromnih nepotrebnih stroškov. V primeri s temi faktorji je zadnji porast dinarja pač skoro brez. vsakršnega vpliva na cene. Da je naše stališče bilo pravilno, dokazuje resolucija Središnjega upravnega odbora Saveza trgovaca u Hrvatskoj i Slavoniji, sprejeta na plenarni seji dne 22. februarja. Ker je izraženo v njej mnenje trgovskega sveta iz drugih pokrajin naše države, je za nas tem bolj zanimiva in jo zato priobčimo. Resolucija pravi:
»Komaj je naš dinar pokazal skozi nekaj dni tendenco izboljšanja, je že smatral g. minister za socialno skrb za nujno potrebno, da opozori našo javnost, da budno pazi na trgovine, češ, da je razumljivo, da morajo radi padca inozemskih valut trgovci prodajati blago ceneje. Najboljši odgovor g. ministru je izjava g. ministra financ, da ne veruje v tako nagli skok dinarja, toda dejstva so dokazala, da je dinar koj po porastu zopet padel. Kaj hoče doseči minister financ s tako opo-zoritvijo javnosti proti trgovcem? Ali mu mogoče ni prav, da še ni uničen cel trgovski stan? Ali g. minister ne ve, da se je brzemu funkcioniranju naših železnic in carinarnic zahvaliti, da traja mnogo tednov, preden trgovec prejme naročeno blago in da je zato računano blago
na skladišču trgovca po tečaju dinarja en do dva meseca preje? Naj izvoli g. minister za socialno skrb prepustili reguliranje cen blagu svobodni konkurenci in naj ga ne bo strah, da se bodo trgovci preveč obogatili. V današnji dobi težke denarne krize in splošne poslovne stagnacije je vsak trgovec srečen in zadovoljen, ako sploh izhaja in ne pade nobenemu trgovcu na misel, da se prevzame. Savez trgovaca je dokazal naši javnosti že opetovano, da polaga večjo važnost na to, da utrdi solidnost v trgovskem staležu in bo v vsakem slučaju prepustil nesolidne trgovske elemente njihovi usodi. Naj-energičnejše pa mora protestirati proti neutemeljenemu hujskanju javnosti proti trgovstvu, posebno pa zato, ker taka kampanja prihaja od strani aktivnega in odgovornega ministra.«
Francoski frank.
M. Bokanowski, proračunski poročevalec francoske zbornice, velja v finančnih vprašanjih za največjega strokovnjaka. O padcu franka je izjavil to-le:
Sedanja denarna kriza ima lahko najhujše posledice za vse francosko gospodarstvo, za socialni mir Francije in za njeno politično bodočnost, če ne bomo pravočasno dobili dobrih odpo-močkov. Ko je 14. januarja zrasel dolar od 21.3 frankov na 23.3 in funt od 90 na 98 frankov, tedaj se je polastil prebivalstva strahovit strah; zdelo se je, da je Francija denarno zlomljena. V prvih dneh so uporabili nekaj sredstev, so izdali par odredb za očistitev borze, so izgnali nekaj sumljivih tujcev itd. A to ni nič pomagalo; valuta se v domačih mejah ne da regulirati, ona je gospodarsko in psihologično mednarodna zadeva.«
»Kateri so vzroki sedanje krize?<
»Naša trgovska bilanca je v ravnovesju. Za 36 milijard frankov eks-portiramo in za ravno toliko importi-ramo. Vzrok padca torej ni v pasivnosti trgovske bilance. Vprašamo se, zakaj inozemski dolžniki in upniki Francije ne pridejo v Parizu skupaj, se tukaj med seboj pogodijo in tako
frank stabilizirajo. Vzroka sta dva:
1.	Ker se import in eksport od meseca do meseca menjavata; 2. Ker se poravnava ne da doseči na enem samem kraju.
Francoski importer kupuje v Ameriki bombaž, na Angleškem premog. Ko plačuje, mora kupiti na pariškem denarnem trgu potrebne dolarje in funte. Nasprotno pa morajo na primer Angleži kupiti v Londonu franke, itd. Oboje se ne more izvršiti istočasno v Parizu. Poravnava med francoskimi dolžniki in francoskimi upniki se vrši torej ob različnem času in na različnih krajih. In kaj je vzrok za zadnje dogodke? Francoski dolžniki so upali na zboljšanje franka in so čakali do zadnjega, preden so se preskrbeli s tujimi valutami. V določenem trenotku je bilo torej povpraševanje po inozemskih devizah izredno veliko in zakon o ponudbi in povpraševanju se je neogibno uveljavil. Vrhu tega ima pa hausse za posledico zmeraj hausse, kakor ima baisse za posledico baisse. Na drugi strani so inozemski kupci ob padcu franka čakali na nadaljni padec in se niso krili.«
vKatero vlogo imajo v tej krizi inozemski lastniki francoskih frankov?«
»Od leta 1919. na 1920. je znašal deficit naše trgovske bilance 65 milijard. Ta deficit je povzročil prvi padec franka, ki bi bil še večji, če bi se bil mogel deficit izravnati z nakupom deviz. Mnogo inozemcev je pa franku zaupalo, in so franke ali obdržali v depotu ali pa so jih zamenjali za francoske državne papirje. Teh listin sedaj ne marajo prodati, ko je šel frank nazaj. Propaganda onih krogov, ki so špekulirali na padec franka, je pa del lastnikov frankov demoralizirala in so prinesli franke na trg. Sedaj je pri nas kriza zaupanja. To krizo moramo premagati in moramo svet prepričati, da frank ni v nevarnosti. Odločilen za kredit kakšne dežele je pa njen proračun. Naš splošni proračun je popolnoma v ravnovesju, čeprav se je od leta 1922 dvignil za 3600 milijonov. Ni pa tako s specialnimi proračuni. Treba je zopet pridobiti si kredit sveta; 15. januarja kot na dan viška krize, smo izrazili ti’dno voljo po ravnovesju in že to je padec franka zavrlo. Plaz se še ni ustavil, a smo ga zadržali; zaupanje se počasi vrača.«
Kreditni zavod za trgovino in ndustrijo v Ljubljani.
Bolgarska žetev leta 1923.
Pri agrarni deželi, kakor je Bolgarija, igra žetev seveda prvo vlogo v gospodarstvu. Poljedelsko ministrstvo je cenilo pridelek žita 1. 1923. na
1,324.000	ton napram lanskim 1 milijon 102.500. Pred vojsko je izvažala Bolgarija navadno nekaj več kakor četrtino žetve. K navedenemu številu pride še prebitek iz prejšnjih let; 1922 je znašal okoli 200.000 ton, 1923 pa okoli 800.000. Pridelek sladkorne pese cenijo na 35.000 vagonov, še enkrat toliko kakor leto prej. Iz te pese napravijo čistilnice lahko okoli 40 milijonov kilogramov sladkorja. Ker ta množina domačo uporabo da-leko presega, upajo na izvoz 15 milijonov kilogramov. Izborno je uspel tudi pridelek tobaka, 45 milijonov kilogramov, doma ga porabijo samo pet milijonov.
To vse je zelo razveseljivo, a eksport se mora boriti z velikimi težko-čami. Lev se je lansko leto dvignil za 40 odstotkov in je ta dvig povzročil znatno znižanje cen; na mednarodnem žitnem trgu konkurirata Amerika in Rusija, na tobačnem pa Turčija in Grčija. Ves svet pridela na primer za 4,500.000 ton več žita, kakor ga pa potrebuje; Grčija je pridelala 1. 1923 najbrž 42 milijonov kilogramov tobaka. Največ bolgarskih pridelkov je kupila prej Nemčija; sedaj jih iz znanih vzrokov ne more. Skupni izvozni izdatki na pristojbinah, kolkih itd. znašajo za 100 kg pšenice 27 levov, koruze 20.30, rži, prosa, ječmena in ovsa tudi po 20.30, za 100 kg fižola pa 81 levov.
Dne 22. februarja 1.1. se je vršil IV. redni občni zbor. Iz poročila, podanega po ravnateljstvu, povzamemo sledeče:
V hitrem begu velikih dogodkov zdrči hitro kakor časa tek mimo nas mnogokateri pojav znamenite gospodarske važnosti. V prošlem letu smo brez večjih vidnih stresljajev prestopili tudi v starem kronskem področju naše države v dinarje. Prehod od nižje edinice krone na višjo dinarja je gotovo dejstvo. V poslovnem življenju je računanje v dinarjih strumno izvedeno, v zasebnem gospodarstvu krona še ni iz spomina in računa. V zvezi z drugimi okolnostmi je prehod od krone na dinar vsekakor učinkoval dra-žilno. V jedru krepko, je naše gospodarstvo šlo preko te čeri brez večje škode prav tako kakor preko valutne reforme. V preteklem letu so romanske valute zgubile na svoji internacionalni vrednosti. Nemška marka je zapadla katastrofi tako, da je postala neogibno potrebna uvedba rentne in zlate marke. Avstrija je obdržala svojo stabilizirano krono kot plod smotreno provajane sanacije. Poljski in madžarski denar je imel minulo leto svojo zelo nemirno dobo. Ponovne izpremembe v gospodarstvu naših sosedov in naših kupčijskih interesov naravno niso baš gladile kupčijskih potov naši trgovini in industriji. Oso-bito je naša eksportna trgovina in industrija občutevala posledice velikih izprememb v Nemčiji.
Tekom preteklega leta je v naši državi gospodarska konsolidacija v vsakem oziru napredovala. Razveseljivo dejstvo je napredujoča zavest naših gospodarskih krogov o velikih skupnih interesih in enotno postopanje v očuvanje ekonomskih interesov. Promet se je odločno izboljšal na suhem in na vodi, razvija se že točneje in dokaj glajše. Imeli smo tudi dokaj ugodno letino.
Bodreč pojav je dejstvo, da se vrača vera in zaupanje v nacionalni novec. Prej le preživo kolebanje vrednosti dinarja je prenehalo. Izvzemši mimo-gredočih vibracij je kazal dinar celo leto rahlo vzpenjavno tendenco. Zadnje mesece se je ustavil na višini 6.50 v Curihu. Ugodno progrozno za razvoj naših gospodarskih prilik dopušča sporazum z Italijo. Dolgoletno nesoglasje je pomenjalo odprto rano, ki je trovala naš gospodarski organizem.
Neljub moment zanaša v preteklem letu v naše gospodarstvo trdo pomanjkanje gotovine, velika tesnost na denarnem trgu in draga obrestna mera. Do druge polovice leta 1922. v Sloveniji ni bila ravno trda za denar in kredit, tudi obrestna mera se je
gibala v zmagljivih merah. Poslej pa se je pričenjala napetost stopnjevati od roka do roka. Lani tudi po novem letu pičlost ni popustila, marveč je trajno napredovala ter se je tekom druge polovice prošlega leta ustanovila tudi pri nas kot stalen neprijetni gost. Trde posledice denarne tesnosti se opažajo zadnje mesece v Sloveniji v gospodarstvu vsepovsod. Stagnacija je zajela malone vse stroke našega gospodarstva. Zastoj je nastopil v industriji, trgovini in obrtu. Tudi agrarne sloje bremeni denarna draginja. Napeti položaj na denarnem trgu nalaga previdnost vsem poslovnim krogom. Discipline in preudarnosti treba na pragu pred vsako večjo kupčijo. Hkratu občutevamo močan pritisk na naših blagovnih tržiščih vsled nad-močne inozemske konkurence, ker je naša produkcija obdana vsenaokoli od industrijalno mogočno razvitih sosedov z dobro merkantilno in eks-portno organizacijo.
Sredi te denarne pičlosti se je naš zavod vestno zavedal svoje velike naloge napram svoji številni trgovski in industrijski klijenteli ter je tudi v tej sili razmer z vso možno kulanco gladko oskrboval vse legitimne kreditne potrebe v domači in tuji moneti.
Poslovanje našega zavoda se je v preteklem letu gibalo precej v istih mejah kakor v letu 1922. Zaznamovali imamo celo napredek v vseh panogah vkljub stagnaciji v poslovnem življenju.
Celokupni blagajniški promet v letu 1923 je znašal Din 1.409,860.663.44 proti Din 1.271,286.545 v letu 1922. Stanje menic koncem leta 1923 je bilo Din 28,756.517.51. Stanje dolžnikov in sicer bank Din 81,420.063.42, drugih dolžnikov 109,539.468.33, skupaj 190 milijonov 959.531.75 Din. Stanje kre-ditorjev Din 234,063.527.42. Celokupni promet v letu 1923 je znašal Din
15.389.820.000	proti prejšnjemu letu
10.547,216.000.	Udeležbe pri trgovskih, industrijskih in drugih podjetjih so se znatno razširile. Upoštevajoč današnje težke gospodarske prilike, se mora priznati, da so skoro vsa podjetja vendar dobro uspevala. Pri delniški glavnici Din 5,000.000 in rezervnih fondih Din 2,484.870.20 je znašal čisti dobiček Din 1,922.650.46. Redni občni zbor je temeljem poročila nadzorstvenega sveta odobril soglasno predložene letne račune in sklenil 10% dividendo. Podpornemu skladu uradni-štva se je dalo Din 125.000 in za obče-koristne namene Din 50.000. Izredni občni zbor dne 24. januarja je sklenil povišati delniško glavnico od 5 milijonov na 12 in pol milijonov dinarjev. Podpisovanje novih delnic je bilo za-vršeno do 15. februarja 1924 s popolnim uspehom.
Stvarna pristojnost trgovinskih sodišč
brez ozira na vrednost spornega predmeta.
Trgovinsko sodstvo moremo razlikovati v višje in nižje. Višje trgovinsko sodstvo opravljajo zborna sodišča, nižje pa okrajna sodišča. Za dodelitev pravde višjemu ali nižjemu sodstvu je navadno merodajna vrednost spornega predmeta (nad 4000 kron).
Brez ozira na vrednost spornega predmeta, torej izključno, pa spadajo pod višje vodstvo:
a)	pravde, ki izvirajo iz meničnih opravil (§ 51., št. 3 j. n.). Ta, nekoliko nejasen izraz je točno opredeljen po § 555. cpr., ki v svojem uvodu govori v meničnopravnih zahtevkih. Semkaj spadajo tudi tožbe iz amortiziranih menic, ne spadajo pa tožbe, da se naj menica izda, indo-sira, izda duplikat, da pokrije ali valuta, vrne plačana menica, ugotovi, da tožnik kot porok izvestne menice ničesar ne dolguje meničnemu imetniku. Tudi ne spada k tem pravdam t. zv. obogatitvena pravda v smislu čl. 83. mč. r., po katerem ostanejo izdatelj lastne menice ali tuje menice ali sprejemnik, ako je njih menična zaveza ugasnila vsled zastaranja ali zato, ker so se zamudila dejanja, katere zakon predpisuje za ohranitev
meničnih pravic, imetniku menice vendar še zavezani, toda le toliko, kolikor bi se obogatili z njegovo škodo (čl. 83., 98., št. 10. mč. r.). Vsi ti zahtevki niso meničnopravni zahtevki.
b) pravde, s katerimi se sodno zasledujejo čekovnopravnih regresnih pravic zakon 3. aprila 1906, drž. 84.). Ne spadajo pa med te pravde tožbe na povračila škode radi nedostatne založbe (pokritja) čeka; tudi ne spori iz neposrednega razmerja med imetnikom čeka ali neposrednim imetnikovim prednikom in izdajateljem čeka.
c) spori iz pravnih razmer, ki se nanašajo na zaščito in rabo znamk, vzorcev, modelov in privilegijev (§ 51., št. 4. j. n.). Prejšnje določbe (cesarski patent 15. avgusta 1852., drž. 184) v stvareh privilegij, 7. decembra 1858., drž. 237, v stvareh vzorcev, zakon 6. januarja 1890., drž. 19, o obrani znamk, in zakon 11. januarja 1897., drž. 30, o obrambi iznajdb (patentni zakon), so sedaj na-
, domeščene pri nas z zakonom o za-i ščiti industrijske svojine od 17. fe-! bruarja 1922, Ur. list 163-1922, Služ-| bene Novine 69-1922, prilog IX. Tu
sem spadajo po § 147. tega zakona tožbe, da se ustavijo nadaljni posegi v pravico industrijske svojine (posegi v patent: § 143., v vzorce in modele: § 144., v žige: §§ 145., 146.).
Ob vsakem posegu v pravico industrijske svojine sme oni, ki je zadet, zahtevati, naj se ugotovi, da velja njegova pravica, naj se prepovedo nadaljnji posegi vanjo in naj se ukrene, česar treba za to; naj mu toženec izroči dobiček, pridobljen s posegom, naj mu povrne storjeno škodo, ako je kriv posega, kakor tudi izgubljeni dobiček, ako je izvršil poseg namerno. Vsi ostali spori ne spadajo pred sodišče, temveč pred upravo za zaščito industrijske svojine, ki je samostojen državni urad s sedežem v Beogradu, oziroma pred njegov odbor za pritožbe, odbor za vsporavanje in ka-sacijski odbor. Tja spada tudi pozivna pravda §-a 153. na ugotovitev, da tožitelj ne posega v toženčevo industrijsko svojino, katero pravdo mora pa uprava zavrniti, ako je bil toženec podal tožbo pri sodišču zoper tožitelja radi posega v njegovo industrijsko pravico.
č) tožbe proti družbi z omejeno zavezo, naj se sklep družabnikov izreče ničnim (zakon 6. marca 1906., drž. 58, § 42., št. 2.).
d) tožbe za odškodnino na podstavi zakonov 5. marca 1869, 27. in 12. julija 1902., drž. 147, o odgovornosti železnic, obratovanih z uporabo parne ali katerekoli druge elementarne sile, toda le za telesne poškodbe ali usmrtitve ljudi po prigodkih v železniškem prometu. Semkaj spadajo le tožbe zoper železniška podjetja, tudi zoper državo kot obratnega podjetnika,' ne pa tožbe zoper -železniškega nameščenca, ki je zakrivil nezgodo. Pač pa spadajo sem regresne tožbe zavarovalnic zoper nezgode, radi odškodnine, ki so jo morale plačati po železniški nezgodi poškodovanemu.
e) tožbe zavoljo ničnosti razsodila borznega razsodišča (čl. XXIII. uvodnega zakona k civ. pravd, redu) in tožbe na neveljavnost takega razsodila (čl. XXV. istega uvodnega zakona 1. avgusta 1895., drž. 112.). Ne spadajo sem izpodbojne tožbe zoper razsodila drugih razsodišč.
f) tožbe iz opravil, ki se nanašajo na pomorske ladije in pomorske vožnje, in pa iz vseh drugih pravnih razmerij, katere je presojati po zasebnem pomorskem pravu, ako ne gre za stvari, omenjene v t. 5.—7. §-a 49. j. n. (§ 51., št. 5. j. n.).
Pod nižje trgovinsko sodstvo pa gredo, brez ozira na vrednost spornega predmeta, tožbe iz najema ladij, iz službenega razmerja moštva na la-dijali in iz pomorskega vozniškega opravila (§ 49., št. 5.—7. j. n.):
Mišljene so vse take tožbe, brez razlike, in ne samo, kolikor bi bili podani pogoji, omenjeni v § 49., št. 5. do 7. j. n. Ni pa treba, da bi bil toženec trgovec.
V Sloveniji nimamo samostojnih trgovinskih oziroma trgovinskih in pomorskih sodišč (kakor so bila na Dunaju, v Pragi oz. v Trstu) niti okrajnih sodišč za trgovinske stvari oz. za trgovinske in pomorske stvari (kakor so bile na istih krajih). Pri nas opravljajo nižje trgovinsko sodstvo navadna okrajna sodišča, višje pa trgovinski senati na zbornih sodiščih prve stopnje (deželnem, okrožnih sodiščih). Trgovinski senati imajo to posebnost, da je v njih poleg dveh sodnikov po poklicu, tudi en sodnik-lajik strokovnjak iz trgovskega stanu. Po razbremenitveni noveli (cesarski naredbi 1. junija 1914., drž. 118) pa razsoja v pravdah, naštetih pod c), č), e) in f), sodnik poedinec, ako vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 K (zakon 30. januarja 1922, Ur. list 150-1922, Služb. Novine 105-1922, prilog XVII.).^ Pripominja pa se, da se določi izključno po predpisih trgovinskega zakona (čl. 277.), v kolikor je upotre-biti pri razsoji sporov iz trgovinskih opravil določila trgovinskega zakonika in trgovinske šege, ne pa po tem, da-li je odkazan spor po sodnem pravilniku (j. n.) pred trgovinsko sodišče (trgovinski senat) ali civilni senat zbornega sodišča. Tudi civilni
senat (sodnik-poedinec, oz. okrajno
Stran 3.
IMKllxv-i th:
sodišče) ima primeniti trgovinsko-pravne predpise, ako so merodajni za presojo pravnega posla po določbah materijalnega prava. Razlika je le še ta, da je v trgovinskem senatu trgovski stan zastopan po svojem članu kot sodniku-lajiku ter tako sodeluje pri trgovinskem sodstvu. Ta razlika je pač važna, vendar sta preobremenitev sodišč in skrb za njih hitro poslovanje dovedla do tega, da je ta pogodncst trgovskega stanu se morala nekoliko vtesniti z neogibno ustanovo sodnika-poedinca.
tudi v drugih krajih, kjer pa delajo delavke ria domu, ker ni delavnic. Govorilo se je že, da pride tudi v Pirot, da tudi tu uvede podobno izdelovanje, a pogajanja niso uspela.
(Dalje pnhodnjič.J
Vt Savič:
Naša industrija in obli.
CNndalievonje.l Preprogarstvo v Bolgariji.
Pirotskim preprogam delajo v Skoplju in v ostali Makedoniji izza zadnjih šestih let čiporovačke preproge vsled nizke cene jako občutno konkurenco, ker uspešno izpodrivajo pirotske preproge, dasi so pirotske boljše. Izdelujejo se v vaseh: Ciporovcu, Kopirovcu, Via-škem Selu, Žejeznu in v okoliških vaseh (v okrožju berkovačkem na Stari Planini). Preproge so večjega obsega, slabe in manj vredne, zaradi tega jih Turki nazivajo »ba-kam«, kar znači: slab. Izdelujejo jih iz tabačke volne. Ciparose, tako se imenujejo čiporovačke preproge, se barvajo z anilinskimi barvami. Uporabljati se morejo 15 do 20 let. V prejšnjih časih so bile boljše izdelane, osobito v črnikasti barvi, katero so poznali tudi V Beogradu. Naš pjrotski vatel se prodaja po 160 do 180 Din, njihov pa po 80 Din. Njihov kvadratni komolec se plačuje po 3 do 4 Din. Ciparose izdelujejo kmetice pozimi, takrat predejo, barvajo in tko, poleti pa delajo tudi na polju. Bolgari so si nabavili naše albume in jih razdelili med kmete, da se ravnajo po njih. Oni pa se nočejo učiti novotarij, ampak delajo še vedno po starih vzorcih, vsled česar tudi nimajo uspeha.
V Bolgariji kupi trgovec volno in 10 izroča delavkam, da jo predejo, barvajo in tko proti primerni nagradi. Ko si trgovec nabere za 1000 do 2000 Din blaga, ga odpelje v Carigrad, Anatolijo, Smirno, Bitolj, Skoplje, Solun itd. na prodaj. Zaloga teh preprog je v Kara Dimitrijevi trgovini v Sofiji, kamor prihajajo tudi Bosanci jih nakupovat. G. lasa Petrovič ima v Caribrodu zalogo čiporovačkih preprog, kjer jih prodaja hkratu z belim bolgarskim suknom v Bosno. Ima pa tudi zalogo pirotskih preprog v Pirotu, kamor istotako prihajajo Bosanci. Bosanci nakupijo za 4 do 5.000 Din čiporovačkih preprog. Tudi v Beogradu se jih proda na leto 10 do 12 kosov. Bolgari so osnovali v Caribrodu pre-progarsko šolo, za kar so porabili 100.000 Din. Začeli so posnemati naše preproge, a imajo tanko predivo, vsled česar so tudi preproge tanke. Po poročilih šola ni imela nikakega uspeha ter je prenehala že po dveh letih, ker otroci niso hoteli hoditi v šolo ravno zato, ker so malo zaslužili. A tudi predivo in barva ni mogla prenesti naše konkurence. Kakšen uspeh pa more tudi doseči delavka v Caribrodu, ki se bavi z izdelovanjem preprog, ako mora sama barvati prejo, a ne zna barv razvrstiti. Njeni izdelki so slabi- V Sofiji ima ena delavka šolo, katero vzdržuje država, da se otroci pnuče preprogarstvu.
V Penadjurištu je bolgarska vlada sezidala delavnico za preproge, ki je veljala s statvami okoli 150.000 dinarjev, a vlada jo je prepustila trgovcu Jermeninu, ki se obrtoma peča z izdelovanjem in prodajo preprog.
Izdeluje tudi perzijske preproge in zaposluje do 500 delavcev. Naročil ima toliko, da ne more vseh izvršiti. Delavnica ima svojo barva-rijo in oddelek za črteže. Delajo deklice od 12 do 15 let, ki se uce tudi risanja ter zaslužijo na dan 40 do 80 par. Jermenin je uvedel izdelovanje kosmfiiih perzijskih preprog
dobavlja
DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. — Telelon 220.
tadl nsa otoolce !
Trgovina.
Izvoz pelina iz Dubrovnika. Iz G ruške luke se izvaža v tekočem letu velike množine pelina. Posedaj se je izvozilo 5 vagonov, a 5 čaka še na vkrcanje. Gene pelinu so 8 do 4 Din za kg.
Zunanja trgovina Čehoslovaške. Če-hoslovaška trgovska bilanca za mesec januar t. 1. je 9 ki milijona kron pasivna. Izvoz je znašal 800.3 mil., uvoz pa 809.8 milijonov. Pasivnost je pripisovati okol-nosti, da je bil rečni premet na Labi v januarju za 289 mil. kron nižji nego prejšnji mesec (december 1923).
Pogoji za otvoritev pariške blagovne borze. Dopisni urad Ha vas poroča: Zastopniki trgovskih zbornic za sladkor in kavčuk so se sporazumeli za sprejem sledečih izprememb pri ureditvi raznih trgov: 1. Izključitev tujcev, ki nimajo stalnega bivališča v Franci ji in vsake osebe, ki ni vpisana v trgovskih zapisnikih. 2. Skrčenje terminov za izpopolnitev pogodb. 3. Pogoji likvidacij kupčij v Franciji v slučaju, da prenehajo kvotacije.
Konkurzi v Nemčiji. Tekom leta 1923. je bilo v Nemčiji 249 konkurzov napram 935 v letu 1922 in 3042 v letu 1921.
Prevoz naše živine preko Soluna. Te dni se bo podala delegacija jugoslovanske trgovske zbornice v Solunu v Ateue, da zahteva od grške vlade, da umili stroge mere glede karantene, ki so jo uvedle lokalne oblasti v Soiunu za prevoz jugoslovanske živine.
Trgovinska pogodba med Nemčijo in Združenimi državami. Nemški listi objavljajo trgovinski sporazum, sklenjen dne 8. decembra 1923 med Nemčijo in Zjedinjenimi državami. Sporazum sloni na klavzuli največje pogodnosti.
Zunanja trgovina Italije leta 1928. Vrednost italijanskega uvoza je znašala v prošlem letu 17.225 milijonov lir, napram 15.765 milijonom v letu 1922. Izvoz pa je znašal 11.058 milijonov, napram 9302 milijonom v letu 1922. Pasivnost trgovske bilance torej znaša v prošlem letu 6127 milijonov lir, napram 6462 milijonom v letu 1922.
Vzorčni sejem za živino v Milanu. V Milanu se bo vršil od 12. do 27. aprila 1924 vzorčni sejem za konje, govedo, prašiče in ovce. Prospekti sejma so interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
Poravnalno postopanje. O imovini Ivana štora, lesnega trgovca v Vodmatu št. 16, pošta Moste pri Ljubljani, se je uvedlo poravnalno postopanje. — Istotako se je uvedlo poravnalno postopanje o imovini Antona Tonejca, trgovca v Mariboru, potem o imovini Ivana Kmeta v Ljubljani, registriranega pod firmo Kmet in Ko.
Oenarsfvo.
Določitev uradnega točaja dinarja za
mesec marec:	napoleondor	276 Din,
zlata turška lira 314 Din, funt šterling 344 Din, dolar 80 Din, 100 francoskih frankov 336 Din, 100 švicarskih frankov 1385 Din, 100 grških drahem 140 Din, 100 lir 344 Din, 100 čK 232 Din, 100 lejev 41.50 Din, 100 holandskih goldinarjev 2982 Din, 100 avstrijskih kron 0.11 dinarja, 1 milijon poljskih mark 2.50 dinarja, 100 belgijskih frankov 282 Din.
Ogrska hranilna krona. Pravkar je stopila na Ogrskem v veljavo takozvana hranilna krona, ki naj predstavlja nekako stalno valuto. Ogslej se izdajajo le še krediti od novčaničnega zavoda z valutno klavzulo, ki obstoji v tem, da se ima izvršiti povračilo po svoječasnem dnevnem kurzu hranilne krone. Ta pa se določi na podlagi notiranja ogrske krone na najvažnejših inozemskih borzah, dalje na podlagi domačega dolarskega kurza, kakor tudi na podlagi tečaja šestih arbitražnih papirjev, ki so bili dotičnega dne največ v prometu. Kurz krone določa na ta način tričlanski komite.
Režija eivslrijskili bank. — Režijski stroški večjih avstrijskih bank (plače, stroški in davki) znašajo po statističnih podatkih 7 do 23% akcijskega kapitala. Najvišjo izmero dosegajo pri Wr. Bank Vereinu (23%), najnižjo pa pri eskompfni družbi (7%).
industrija.
Lesna eksportna in industrijska d. d. v Mariboru. Koncem februarja p. 1. se je v Mariboru ustanovila pod zgornjim naslovom nova delniška družba. V četrtek, dne 28. februarja se je vršil v družbeni pisarni v novo nazidani hiši Centralne bauke v Mariboru prvi redni občni zbor, zastopan po 1900 delnicah od 2000 skupnih delnic. Zborovanja se je med drugimi udeležil tudi knez Win-dischgratz ter dr. Blis iz Zagreba. Po pozdravu g. Kobija kot predsednika upravnega sveta, je podal izčrpno poročil o poslovanju družbe g. ravnatelj Skušek. Iz poročila posnemamo najvažnejše točke: Družba si je nadela program izločitev posredovalcev med producenti in konsumenti, ki podražujejo cene proizvodom. Torej zasleduje družba koncentracijo vseh producentov in organizacijo direktne prodaje konsumeu-tu. Doslej se je koncentracija sklenila s tvrdko Drago Kobi, knezoškofom dr. Jegličem (posestvo Gornjigrad), s kace-donikom Muta in knezom Windischgra-tzom. V zvezi pa stoji družba tudi z večjimi drugimi producenti. Tudi organizacija direktne predaje je kljub velikim težkočam prvega leta dobro uspela. Posrečila se je zveza z domačimi producenti končnih izdelkov, specielno zabojev. Na tem polju je družba pokazala, da je domača industrija kos tudi večji tuji konkurenci. Za letošnjo žetev je že več naročil za zaboje. Pa tudi na zunanjem trgu je družba žela lepe uspehe. Čeprav izkazuje bilanca ugoden uspeh, se je vendar sklenilo, da se ne izplačajo nagrade in tudi ne dividende, ki se uporabijo za dotacijo rezerve. Soglasno se je odobrila kooptacija novih članov v upravni svet (knez Windischgratz, Lukman). Upravni svet sestoji iz gg. Kobi, Kušek, dr. Blis, Herman, dr. Jež, Lukman, Oto knez Windischgratz in Mrljak. Nadzorstveni svet: inž. Pelhan, V. Linin-ger in dr. Leskovar. Politično oblast je zastopal vladni tajnik g. dr. Mulaček.
Ogrska mlinska industrija. Ogrska mlinska industrija je bila pred vojno zelo razvita ter je bila večja od nje le ameriška mlinska industrija. Najvažnejša podjetja te industrije so bila osredotočena v Budimpešti. Sedaj pa se je stanje spremenilo. Država je izgubila največje površine za produkcijo žita ter je omejeno poslovanje na veliko manjše razmere. Izmed 11 velemlinov se nahaja v pogonu le 5—6 in še ti z reduciranim obratom, dva mlina sta pretvorjena v tekstilne tovarne in se še drugi pripravljajo za preureditev v dinge industrije. Istotako težak položaj je v pivarski industriji, ki je izgubila znatno število svojih odjemalcev. Tudi te tovarne se pretvarjajo v druge svrhe.
Kriza poljske tekstilne industrije. Po vesteh iz Lodza se nahaja tamošnja tekstilna industrija v težki krizi. Izvoz lodskih tekstilnih proizvodov, ki je znašal prošlo leto 60%, je padal to leto na 10—15%. Glavni vzrok te krize so visoki proizvodni stroški. Lodski tekstilni proizvodi ne morejo dalje konkurirati z avstrijskim in češkim blagom. Kot odjemalci so odpadli Balkan, Rumun-ska, Jugoslavija, baltiške province in Turška. Vsled teh dejstev so lodske tekstilne tovarne znatno omejile svoj obrat. Od 69.468 delavcev v 38 tovarnah je zaposlenih sedaj komaj še 17.519 normalno, 1608 je nezaposlenih, a ostali so samo dnevničarji.
Davki in takse.
Imenovanja ▼ cenilno komisijo. Delegat ministra financ g. dr. K. Savnik nam je sporočil, da je imenoval v cenilno komisijo: Za cenilni okraj Črnomelj. Za člana: Božidar Šetinn, finačni kon-ceptni praktikant v Novem mestu in Peter Raneh, posestnik v Podbrežju. Za namestnika: Malešič Ivan mlj., trgovec iz Metlike, Ivan Konda, posestnik iz Pa-preč in Alojzij Fabjan, posestnik in čevljar iz Črnomlja. — Za cenilni okraj No-vomesto. Za člana: Božidar Šetina, finančni konceptni praktikant in Rudolf Weixler, davčni upravitelj, oba v Novem mestu. Za namestnika:	Alojzij
Vovk, župan in posestnik v Gotnivasi in Josip Avsec, posestnik in vrvar v Novem mestu. — Za cenilni okraj Litiju. Za čiana: Jakob D rol, višji davčni upravitelj in Ivan Stupar, davčni upravitelj, oba v Ljubljani. Za namestnika: France Kunstler, trgovec z lesom v Litiji in Ivan Fugec, vrvar v Višnji gori. — Za cenilni okraj Ljubljana okolica. Za člana: Jakob Jesih, posestnik, mesar in gostilničar iz Rudnika št. 30, Jakob Drol, višji davčni upravitelj iz Ljubljane iu Josep Reich, posestnik in nadučitelj v pokoju iz Dola. Za namestnike: Ivan Stupar, davčni upravitelj iz Ljubljane, Jakob Dimnik, posestnik, gostilničar in mesar iz Device Marije v Polju št. 7 in Alojzij Javornik, posestnik, gostilničar in mesar iz Laniš št. 30.
Točarinska taksa po tarifni poštarki 62. taksnega zakona. — Na mnoga vprašanja, ki nam dohajajo iz krogov interesentov, pojasnjujemo, da trgovine, ki smejo kot take prodajati pijače le v zaprtih posodah (po trgovskem običaju zaprtih), niso zavezane točarinski taksi, pač pa so zavezana podjetja, ki prodajajo pijače v odprtih posodah za konzum izven poslovnih prostorov (vinotoči, ki prodajajo vino samo čez ulico.
Izterjanje točarinske takse v primera pritožbe. Iz besedila taksnega zakona (tar. br. 62), da so odločbe generalne direkcije posrednih davkov, ki odloča o pritožbah zoper odmero točarinske takse, izvršne, sklepajo nekateri po običajnem tolmačenju pojma izvršnosti, da pritožba odloži izterjanje takse. Temu pa ni tako, ker pravilnik (čl. 13. št. 16) izrecno določa, da se s pritožbo ne odloži plačilo ali izterjatev takse.
Promet
Otvoritev potniškega prometa z Reko.
Potniški promet z Reko je otvorjen izza dne 28. februarja t. 1. Med Zagrebom in Reko so uvedeni od tega dne nastopni brzovlaki in potniški vlaki. Brzovlak št. 302/302 a, ki odide iz Zagreba ob 7. uri 25 minut, pride na Reko ob 13. uri 20 minut. Potniški vlak št. 310/3109 odide iz Zagreba ob 8. uri 50 minut in pride na Reko ob 17. uri 10 minut. Potniški vlak št. 312/312 a, ki odide iz Zagreba ob 23. uri 10 minut, pride na Reko ob 7. uri 20 minut. — Brzovlak št. 301 a/301 odide iz Reke ob 13. uri 55 minut in pride v Zagreb ob 20. uri. Potniški vlak štev. 311 a/311 odide iz Reke ob 20. uri 25 minut in pride v Zagreb ob 5. uri 25 minut. Nadaljni potniški vlak št. 313a/313 odide iz Reke ob 8. uri 43 minut in pride v Zagreb ob 17. uri 50 minut
Potujoča pošta Ljubljana—Kamnik in obratno. Po min. odredbi se uvedeta s 1. marcem na progi Ljubljana — Kamnik namesto dosedanje ambulance št. 78, dve potujoči pošti in sicer 78 in 77. Am-bulanca 78 bo odhajala iz Ljubljane ob 7.47 ter bo prihajala v Kamnik ob 11.40 in prihajala na ljubljanski glavni kolodvor ob 12.55. Ambulanca L. K. 77 bo odhajala iz Ljubljane ob 14.10 ter prihajala v Kamnik ob 15.24. Iz Kamnika bo odhajala ob 16.05 ter prihajala v Ljubljano na gl. kolodvor ob 17.28.
Zvišanje železniških prevoznih stroškov. Vsled povišanja tarifov na Madžarskem povišajo se izza dne 15. marca leta 1924. v potniškem in prtljažnem prometu naše kraljevine z Madžarsko vozne cene za potnike in prtljago na madžarskih železnicah za 30%.
»SUDDKA« t
TRAK MARK t ....---................  ~~~1
izvoz in uvoz.
Izvozna in uvozna dovoljenja na Če-hoslovaškem. Za inozemce je osobito važno, da napravijo pravilno prošnjo za izvozno in uvozno dovoljenje, ker se sicer rešitev zavleče. Prošnje za izvozno in uvozno dovoljenje sme vložiti vsak če-hoslovaški državljan brez ozira na njegovo bivališče. Inozemci 9mejo vlagati take prošnje edino le, ako imajo na Če-hoelovaškem svoje stalno bivališče. — Obrtniki, trgovci In zasebniki lahko vlagajo prošnje tudi po pooblaščencih ali po pravnih zastopnikih. Zasebniki imajo le takrat pravico na ugodno rešitev, ako predmet izvoza ali uvoza vstreza raz-
Stran 4.
■,«i ■) +/ m* o t«i r wr .k i .»i.Irctfffi
TRGOVSKI LIST, 1. marca 1924.
immEiutii. tm-rm-irnmiri m —t »miiminrn t	i
Štev. 27.
meram pogodbene stranke. Prošnje trgovcev ali obrtnikov se rešujejo ugodno le, ako so upravičeni trgovati z blagom, katero hočejo izvoziti ali uvoziti, odnosno,. ako rabi obrtnik tako blago za izvrševanje svoje obrti.
Isvoz kremena iz Češkoslovaške. Soglasno neki naredbi dovoljuje Češkoslovaška izvoz kremena samo proti specialnemu dovoljenju in proti plačilu pristojbine, ki znaša 1 % fakturirane vrednosti.
Izvoz Žitaric iz Rusije. Kakor poročajo iz Rige Je prodala Rusija v letu 1923. 65.000 ton žitaric Nemčija, 73.000 |tou Franciji iu 50 000 ton Holandiji, Norveška, Finlandija in druge baltiške države so istotako nakupile znatne množine žitaric v Rusiji.
Iz naših organizacij.
Grtemij trgovcev Celje je na svojem letnem občnem zboru, dne 25. februarja 1924 sklenil, da se poviša članarina za člane brez nameščencev od 75 na 180 dinarjev, za člane z nameščenci od 120 na 180 Din, za solastnike tvrdk od 120 oa 180 .Din, za nameščence od 80 na 105 dinarjev, za prokuriste od 80 na 180 Din, za učence od 60 na 80 Din. Vpisnina se poviša od K) na 100 Din, oprostnina od 100 na 150 Din, inkorporacija za manufakturo in modno stroko na 2.000 Din, inkorporacija za kolonijalno, špecerijo, železnino, trgovino z mešanim blagom na 1.500 Din. Za vse ostale stroke pa na 1000 Din. — Akcijske družbe plačajo 1% osnovne glavnice. Javne trgovske druže po stroki in 50% pribitek. — Za »Trgovski list« se vsakemu članu poleg doklad pribije naročnino v znesku 180 dinarjev.
Trgovski gremij v Ribnici. Oddelek finančne kontrole v Ribnici je poslal dne 25. februarja 1924 gremiju >vabilo«, da razglasi svojim Članom sledeči oklic: Točilci in prodajalci alkoholnih pijač na drobno in na debelo z vštetimi to-čilci-vinogradniki so dolžni vsako leto prijaviti svoj obrat in promet radi odmere takse (pravilnik k tarifni postavki 62 t. z. Uradni list 116/378-1923) Kdor prijavo zamudi ali opusti, je kazniv v denarju od 100 do 2000 Din (pripomba 5 k tarifni postavki 62 taksnega zakona, Uradni list 113/368-1923.) — Postavljeni rok za prijavo je že potekel.
Z ozirom mi to se poživljajo točilci in prodajalci alkoholnih pijač na drobno in debelo, tujega ali lastnega pridelka, da se nomadoma, a najkasneje do 10. marca 1924, zglase pri pristojnemu oddelku finančne kontrole, kjer bodo prejeli nadaljne inštrukcije. — Seboj naj prineso: 1. Listine o pravici do točenja ali prodaje alkoholnih pijač, ali če bi to ne šlo, podatke listine (datum, in številka, ime obratovalca in obratovalna, kraj in vrsta obrata, aoizvrševani obrat).
2.	Mere vsakega posameznega točilnega (prodajalskega) prostora v decimetrih (dolžina, širina in višina)). 3. Podatke o količinah vsake vrste v letu 1923 i-točenih (prodanih) alkoholnih pijač (litri: finega vina, navadnega vina itd.) in o letnem izkupičku za vsako količino ter skupaj; vse to ločeno po prodaji na drobno in na debelo. 5. Izkazila o osebni pravici poslovodje ali krajevni pravici zakupcdajalca. 6. Kolek po tar. post. 231 za 5 Din. — Kdor nikakor ne more priti sam, naj pošlje v njegovem obratu dobro orientiranega namestnika s pismenim pooblastilom in primernimi podatki. Pismena prijava se bo napravila pri oddelku. Nepravilnost v napovedi je kazniva, kakor zamuda ali opustitev prijave.
Dopisi.
POSLOVANJE ŽELEZNIŠKE UPRAVE.
Prejeli smo: Neka ljubljanska tvrdka je prejela avgusta meseca 1. 1923. vagon blaga. Pošiljatev se je pa vsled krivde železnice pokvarila.
Po predpisih se je napravil takozvani učinski zapisnik, pri katerem sta bila navzoča dva zastopnika želez, uprave in dva od železniške uprave določena trgovska izvedenca.
Skoda, ki jo je utrpela tukajšnja tvrd-ka, je bila sporazumno ugotovljena nad
30.000	Din, kateri znesek pa vkljub vsem prošnjam in urgencam uprava železnice še do danes po preteku 7 mesecev tvrdki ni izplačala. , ■
To omenjamo v podkrepitev izvajanj v članku v »Trgovskem H»tu«, od <1n*
26. m. m. »Porast dinarja, trgovci ia draginja«, da javnost uvidi s kalcitni tež-kočami se morajo boriti posamezni trgovci, da pridejo do upravičene odškodnine, ki jim je bila po zakonu odmerjena in določena.
Luhko bi našteli tudi še mnogo drugih primerov, ki jasno dokazujejo, da
mora trgovec, ki pošlje pošiljatev po poštnem povzetju, čakati večkrat po nekaj mesecev, da pride do svojega zneska, in ne morda pri pošiljutvah v Ma-cedonijo, ampak taki slučaji se dogajajo ob Slovensko-hrvatski meji, kjer bi se pričakovalo, da bodo poštno - prometne razmere že vendar urejene.
Med predmete, katere v Vaši trgovini vedno naglo prodate, spada brezdvomno
milo
Hftra prodaja Je velik dobiček!
S tem visokovrednim izdelkom si ohranite Vaše odjemalce in zvišate promet. Ne dajte se premotiti z navidez cenejšimi izdelki, kateri Vam donesejo samo pritožbe Vaših odjemalcev.
Razno,
Trgovinska pogodba z Italijo. Beograd, 28. februarja. Tretja sekcija komisije za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo je imela dne 27. m. m. ob 17. svojo prvo oficijelno sejo. Italijanska delegacija s predsednikom dr. Brocchijem je bila zbrana polnoštevilno. Naše zunanje ministrstvo je zastopal načelnik dr. O. Rybaf, za prometno ministrstvo so bili navzoči: predsednik prometne komisije Avramovič in strokovnjaka De-roko in Banič. — Italijanska delegacija je predložila načrte o ureditvi jadranskega tarifa in o sklenitvi železniške konvencije, ki ureja obmejni promet, postopanje na obmejnih železniških postajah in promet z Reko. Dalje je bil predložen načrt ureditve tranzitnega prometa v smislu rimskega sporazuma o Južni železnici. V tej zadevi so predloženi trije načrti. Naša delegacija je sprejela načrte z izjavo, da jih mora proučiti. Radilega je bila nadaljna razprava prekinjena in se vrši druga seja šele prihodnji teden.
Uradno poročilo o izvedbi rimskoga sporazuma. 29. febr. t. 1. je izdal tiskovni oddelek zunanjega ministrstva kratko poročilo o izvedbi reškega sporazuma, d objavlja: Včeraj so Italijani izpraznili ozemlje, ki je nam pripadlo v smislu rimskega sporazuma. Izročitev oz. prevzem je bil izvršen v popolnem redu.
Konferenca nasledstvenih držav. Poroča se, da je določena za spomlad odnosno najkasneje za poletje konferenca nasledstvenih držav z Madžarsko, ki ima definitivno urediti vsa med temi državami obstoječa sporna vprašanja.
Sovjeti odklanjajo naziv »Rusija«. —
Po poročilih iz Moskve je ljudski komisar za zunanje zadeve izročil vsem diplomatičnim zastopnikom noto, v kateri opozarja zastopstva tujih držav, da v svojih oficijelnih poročilih ne rabijo več imena Rusija, nego edino le oficijel-ni naziv »SSSRc, tj. Savez socijalističnib sovjetskih republik.
Anglija znižala od 26 na 5% carino na nemško hlngo. Angleški listi so vzdignili mnogo prahu, ker je vlada znižala od 26 na 5% odbitek na račtin odškodnin katerega je Anglija iztirjevala na vrednosti uvoženega nemškega blaga. Bivši finančni minister Sir Robert Horne predvideva, da bo to pomenilo poplavo angleških trgov z nemškim blagom po nizki ceni, in neki drugi bivši minister zatrjuje, da bo ta korak vlade rodil nova ne soglasja med zavezniki, ako se ni Mac Donald o tem prej posvetoval s francosko vlado. Omenjeno znižanje odbitka s strani angleške vlade je treba smatrati kot praktičen ukrep, ki ga je izval v resnici nevzdržen položaj angleških uvozni kov. — Ustroj je enostaven ter zadostuje naveden primer za njega razlago. V Anglijo je prispelo za 100 šterlingov nem škega blaga. Angleški trgovec je piačal 26 šterlingov v angleški carinarnici ter poslal 74 šterlingov nemškemu prodajalcu. Nemška vlada je potem temu povrnila 26 Šterlingov, 17, novembra m. 1. je pa nemška vladna nar.narrtln, da ne more
več plačevati 26% svojim izvoznikom. Vendar pa je angleški zakon ostal v veljavi in so angleški uvozniki še nadalje plačevali odbitek 26% na vrednost uvoženega blaga angleški vladi, medtem ko so morali to blago plačevati nemškim trgovcem po 100%; tako jo v resnici od 17. novembra dalje plačeval angleški uvoznik nemške reparacije angleški vladi, ki je seveda te dohodke vknjižila na račun vojnih odškodnin, skupen za vse zaveznike. — Seveda se je radi tega bremena, naloženega angleškim uvoznikom, uvoz iz Nemčije znatno skrčil, in to opravičuje tiste, ki pravijo, da je z znižanjem odbitka padla ovira, ki je stala na poti uvozu nemškega blaga. Ampak nemška vlada ni plačevala reparacij. Z druge strani so angleški trgovci protestirali, ker so morali plačevati, in baš dan poprej, ko je angleška vlada izdala to navedbo, se je vršit v londonski trgovski zbornici protestni shod. Z novo nared-bo stopi na mesto 26%, ki jih Nem-i ja ni plačevala, 5%, ki jih bo Nemčija plačevala; medtem se je tudi netit, ška vlada obvezala, da bo plačala v zlatu. angleškim uvoznikom vse vsote, ki so jih plačali angleški carini od 17. novembra do danes, t. j. vsega skupaj približno milijon šterlingov. Novi sporazum bo moral ostati v veljavi do 17. aprila 1927, ampak jasno je, da gre tu le za rok pro forma, ker bo namesto tega angleško - nemškega dogovora stopil splošni sporazum o reparacijah, kateri se ima skleniti na podlagi poročil, se stavljenih od obeh odborov izvedencev.
Svetovno gospodarstvo v ameriških rokah. Zjedinjeue države so hitro prebo lele povojno krizo — kolikor jih je sploh zadela. Za preteklo leto naznanjajo ameriška poročila splošno polno zaposlenost delavskih moči. Povsod se beleži produkcijski rekord tako v gradbeni in kovinski industriji, tako v železniškem prometu, kakor tudi končno v naraščanju prihrankov v vseh denarnih zavodih. Leta 1913. so producirale Zedinjene države okoli 60 milijonov ton jekla in železa, lansko leto pa 85 milijonov. Ameriška produkcija na jeklu in železu je od
1.	1913. narastla za 34%, evropska pa je padla za 42%. Prod vojno je bila Evro pa merodajni producent jekla in železa, danes je to Amerika. Ako pojde tako naprej, bo diktirala cene Amerika polagoma na vseh važnejših poljih gospodarskega življenja. V ameriških delavnicah se dela dandanašnji z napeto intenzivnostjo, da evropski opazovalec kar ostrmi, Amerikanec dela na sploh mnogo dalje časa kot Evropejec.
Deficit avstrijskih zveznih železnic. Glasom priobčila generabie direkcije avstrijskih zveznih železnic o bilanci leta 1923. znašajo dohodki 210 milijard aK (11 milijard več, kakor proračunano), izdatki 391 milijard (33 milijard manj kakor proračunano) in obratni primanjkljaj 81 milijard (44 milijard manj kakor proračunano).
Predpogajanje za sklenitev nemško-turškega dogovora. Pogajanja za skleni tov dogovora prijateljstva m#d N*wWjo
in Turčijo se bodo pričela prihodnji teden v Angori med nemškim delegatum Preitagom in turškimi delegati.
Uradniška redukcija v Avstriji. Avstrijski prometni minister dr. Schiiri? je v finančnem odboru izjavil, da je znaša in redukcija uredništva do oktobra 192'i 18.4%. Število 104.219 se je znižalo na 85.026.
uwnmiMfMTra~i mili i im h
Tržna poročila.
Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sojem dne 26. februarja se je pripeljalo 11 konjev, 5 bikov, 175 volov, 229 krav in 3 teleta, skupno 423 komadov. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: Debeli voli 13—16.25; poldebeli
II.25—12.25; plemenski 10—11; klavne krave debele 11—12.50; plemenske 10 do 11; krave za klobasarje 9—10; molzne krave 11—13.25; breje krave 11 do 13.25; mlada živina 11—13.25 dinarjev.
Mesno cene v Mariboru. Volovsko n:e3o 1. 25—27, II. 22—24; meso cd bikov, krav, telic 19—20; telečje I. 32, 11. ^8; svinjsko sveže meso 30—40 Din kg.
Tedenski živinski sejem v Zagrebu. Zagreb, 27. februarja. Današnji sejem je navzlic slabemu vremenu približno dobro uspel. Dogon živine je bil srednji. Domače živine je bilo precej in ji je cena nekoliko padla. Bosenske živine je bilo malo in je obdržala stalne cene. Zelo so popustile cene teletom. Promet z živino je bil slab. Kupovalo se je nekaj za izvoz v Češkoslovaško in za Trst. Svinje so se nudile, sremskih ni bilo. Za kg žive vage so cene notirale (v Din): Rogata živina: voli domači I. 14.50 do 15.50, II. 13—13.75, III. 11.75—12.50, bosenski I. 12.50—13.50, II. 11.25—12,
III. 10—11, mlada domača živina 13 do 13.75, krave domače I. 13—14, II. 11.50 do 12.50, bosanske 9—11, teleta domača l. 17.50— 18.50, II. 16.50 — 17.50. Svinje domače I. 27.50—29.50, II. 25 do
III. 21.25—22.50. Krma (za ruie.): seno 75-112.50, otava 125-162.50, detelja 112.50—137.50. Konji težki selja-ši;i, par 25.000—30.000, lahki, par 15 do 17.000, konji za izvoščke par 10 do 12.500, žrebeta po komadu, enoletna 5000- 6000, dveletna 5500—7500.
Na tržaškem koloiiijalnem trgu noti-rajo: sladkor v kockah 3.55, kristal 3.45, kava: Rio 7, 6.60, Rio 6, 6.75, Rio 5, 6.90, Rio 4, 7.10, Rio 3, 7.50, Santos sup. 3, Santos prim. 8.30, Minas srednji 7.70, Minas fini 7.90, Minas lave 8.10, Rio lav« 8, C-uatemala 13, Portorico 13.50;; riž: italijanski glace Splendor 1.89, Moul-main 1.86, Aracan glace 1.85; Soja olje v sodčkih 5.60. (Cene so v lirah.)
Dunajski trg. Na tukajšnji sejem prašičev se je prignalo iz Madžarske 310 in iz Jugoslavije 748 pitanih prašičev. Cene: 28.500 Ka za prvovrstne pitane prašiče, 28.500 Ka za srednje, stara žival
25.000,	kmetska roba 28.000, sirmtjsko blago 28.000, sedntograško 26.500. angleško 26.000. Tendenca neizprenienjena. Vsega vkup je bilo prignanih 3077 glav, med temi 166, ki so na zadnjem sejmu črtale brez kupca.
Književnost.
»Bankarstvo«. Izšla je četrta številka >Bankarstva«, ki ima sledečo vsebino: Ljubomir St. Kosier: Pred zbor akcioua-ra Narodne banke. Herman Wendel: vVirtschafts - Beziehungen zwischen Deutschland und SUdslavien. Dr. Fran Windischer: Razvoj kreditnih prilik v Sloveniji od prevrata dalje. Ernst Grtin-wald:	Trgovina i < trgovački krediti.
Oskar Weiszmayer: Razmatranja o Za-grebačkoj konferenci privrednih organizacija. Dr Gustav Gregorin: Denarnc-tehnična stran vprašanja zvišanja vrednosti dinarja. Dr. Stanko Deželič: Za-grebačka burza za robu i vrednote. Ing. Konstantin Cutukovič: Država i privre-da. Rudolf Črnič: Naše pomorstvo na privrednoj konferenci. Dr. Mirko Kus-Nikolajev:	Woodrow Wilson. Banca-
rius: Slučaj Vase Veljanoviča u Reo-gradu, te pregledni i bibliografski pregled i komunikeji banaka. — Naročnina na »Bankarstvo« znaša letno 150 Din. Administracija se nahaja v Zagrebu, Marovska ul. 30.
Prisilni poravnalni rod. V zbirki zakonov izda prihodnji teden Tiskovna zadruga Prisilni poravnalni red ter Deveto in deseto poglavje srbskega kazenskega zakona. Oba zvezka se še lahko sedaj naročita pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani-
ST®£11 ril!"	Z{iiav’ prs!jra'5’ kupujam. Pismene
■ Ulllgvll^ sli brzojavne ponudbe z navedbo
najnižje cene poslati na Predoievič, Nova Gradiška
tovarna	^
pi vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
| : naifinejši in najokusnejši : | namizni kis Iz pristnega vina.
§§	ZAHTEVAJTE	PONUDBO!
| Tehnično in higijenično najmoder-| neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje.
j	NA	VELIKO!
S Priporočamo : galanterijo, J B nogavice, potrebščine za L. b čevljarje, sedlarje, rinčice, i i j podlogo (belgier), potreb- j| j ščine sta krojače in šivilje, B i gumbe, sukanec, vezenino, ■ j svilo, tehtnice decimalne £ j in balančne najceneje pri B
■ JOSIP PETEM' g
■ Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
£
Maročajte ara razširjajte Trgovski listi
ZDRUZENE OPEKARNE D. D.
TELEFON 733 LJUBLJANA TELEFON 733 naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta
na MItelošSCev I cest?. 13»
tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni.
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 Telefon štev. 552
se priporoča
za naročila vseh v njeno stroko spadajočih del.
lastna knjigoveznica.
Izvršitev točna in solidna!
Velika zaloga vsega
MroteHigailiiala
motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, inštalacije
elektrotehnično podjetje
LEOPOLD TRATNIK
LJUBLJANA
Sv. Peti a cesta 25.
Na debelo 1	Na	drobno	1
|UGOEKSIM<
| Trgovska družba. Vekoslav Pelc & dr.
Eksport LJUBLJANA Import | Vegova ulica S Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga |
1
mlina „111* ION" Osijek
TRGOVINA
s Specerl|sklm, kolonljalnlm, materijalnlm blagom, deželnimi, poljskimi pridelki, lesom ln lesnimi Iz-
delki na
deliti na debelo ln drobno
iiiiiisoBiiiiiimiiiiii
►- Stroški pri vporabi bencina
Vozi tsrez bencina!
Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor z patent.
wHag-6eneralorjem"
Prospekt in reference daje
Jugo-Hag
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24
  n	Telefon	št.	560
Stroški pri vporabi oglja
indSiogtaSaite' »Trgovskem Iistu“!
A. V1CEL
Maribor, Glavni frg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulilo posodo, porcelanasto, kameni" nasto in stekleno robo.
No debelo I	Na	drobnot
M alhrlb trollt e Irt naramnice
lastnega proizvoda oddaja na veliko 30% ceneje kot iz inozemstva
IVAN SAVNIK, KRANJ
Slovenija.
Na željo se pošljejo vzorci!
poMe
ulica
STROJI IN APARATI ZA SLADOLED.
TOVORNO ZA HLADILNE OMARE IN HLADILNE NAPRAVE
,DRAVA*, d. d., Maribor
TELEFON 256.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
Priporočamo:
I Jos. Peteline
S
■
LJUBLJANA,
Sv. Petra nasip 7.
J Najboljši šivalni stroji v vseh B opremah Gritzner, Adler za
■ rodbinsko in obrtno rabo,
■ istotam igle, olje ter vse po-
■ samezne dele za vso sisteme. "	En gros!
)ZOSA(
družba za import la amerikanskega mineralnega olja, bencina, petroleja, tehnične masti i. t. d. v Ljubljani
javlja tem potem svojim cenjenim odjcmalcem in interesentom, da je
svoje skladišCe iz dosedanjih prostorov na Dunajski cesti štev. 33 v svoje lastne tovarniške prostore
r&a Martinovi cesti "^C
med Kolinsko tovarno in tovarno za klej, kamor naj izvolijo poslati stranke svoje voznike. — Naročila sprejema pisarna na Dunajski
cesti štev. 33. — Telefon 534.
AVTO
bencin, pnevmatika olje, mast, vso popra\(ila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jucjo-Avio, d. z o. z. v Ljubljani.
kameno
SOL
V KOSIH IN ZMLETO NUDI V
VSAKI MNOŽINI NAJCENEJE ZA	—n—n«....mmnimi
TAKOJŠNJO DOBAVO TVRDKA	telefon	327
BMACA OFRfER - SOE.NI MLIN - NOVISAD
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode
Točna io solis postrežba!
Zahtevajte cenik !
Pristopajte kot član k društvu
I
aHHIHMHHHHHBH
mn ^^mnaasmssaaatmani
TRGOVSKA BANKA D. 0. LJUBLJANA
podružnice: j Dunajska c.	kastni	stavM>.
Maribor, Novo mesto Kakelt, Sloverijgradec Slovenska Bistrica
KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000*
I/.vršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni:	139,	146,	458
UBBmmsnmmmm
EKSPOZITURE
Konjice
Meža-Dravograd
IIIMH«) lllliT —B—	I
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija),
Telefon interurban: Podnart 2,
Brzojavke: Zadruga Kropa,
Žeblji za normalne in ozkotirne	|	Spojke za ladje in	splave	|	Podložne pločice
železnice	z	Železne brane	|	Matice
Žeblji za ladje, črni ali pocinkani | Zobje za brane	|	Zakovice za tenderje, kotle,
Žeblji za zgradbe, les itd.	f	Kljuke za podobe, zid, cevi, ♦	mostove, sode, pločevino,
Žeblji za čevlje	|	žlebove	itd.	Z	kolesa itd.
Spojke za odre in prage	|	Vijaki z maticami	|	Vijačni čepi —	Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni Iszdelkii vzorčiti ira risbah najceneje.
ISustrovani ceniki na raapoSago.
Radi špedicijskih poslov, carinjenja, iaritirartja in vskladiščenja obrnile se na
Veletrgovina
LJUBLJANA
Veletrgovtaa žila !n mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon štev. 449.
Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE I
ki ima podružnice v vseh večjih mestih naše države in afilijacije ter generalna zastopstva v vseh trgovskih centrih kontinenta.
Centrala v jLjiultelijjana, UnruajsSca cesto 33.
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in dežele pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
si usoja naznaniti, da je preselil soojo odvetniško pisarno iz Sv. Lenarta v Slov. goricah
o Maribor,
Aleksandrova cesta 6, L nadstropje. Maribor, dne 18. svečana 1924.
in železne blagajne
pri FRAN STUPICA, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji.
Ljubljana, Gosposvetska c. 1
Delniška glavnica: Din GO.OOO.feOO. Rezerve: Din 32,515.000
CENTRALA (ZAČASNO) fcJlIBkJANA
PODRUŽNICE:
Beograd	Dubrovnik	Korčula	MarfSsor	Spllfi
Bled	SSrceerraovi	Siotor	Meikovlč	ŠSfoeoSSc
Cavtat*	Jelša	Stranj	Prevaije	25agrref>
Celje	Jesenice	kjit&ljljana Sarajevo	----
Brasojavni naslov: Jadranska —— Amerikanski oddelek 	 Potniški	urad
INOSEEMSKA ZASTOPSTVA:
ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Kader.	AVSTRIJA:	Adrlaiisclte
Bank, Wien. — ]UŽNA AMERIKA: Banco YougosIavo de ChiEe, Vaiparaiso, Anfofogasta, Paanta Areimas, Porvenir, SPiaerto Matales.	•
fAFIEACIJA: Frank Sakser State Bank, S2 Cortlandt St., New York City.
Banka ima prvovrstne zveaic v vseli glavnih mestih sveta In
se peča z vsemi bančnimi posli.
l astnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d
*