Učiteljski
List za šolo in dom.
--<»—-fc--
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol jeta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 5.	v Ljubljani, 1. marcija 1880. Tečaj XX.
Nekaj o načrtu za prirodoslovje na srednjej stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) ljudske šole.
Ko smo dobili ta načrt v roke, brali smo ga jako radovedno, vzbujale so se raznovrstne misli o njem, katere so zmerom bolj živo podobo dobile; zato jih pa hočemo na tem mestu priobčiti.
V prirodoslovji moremo še le na višji stopnji ljudske šole poučevati, pišejo nemški pedagogi, in vender smo dobili načrt za srednjo stopnjo. Kako se to vjema? Poglejmo nalogo prirodoslovja; ono ali bolje tisti, kateri se ž njim pečajo, opazujejo prikazni (t. j. spremembe na telesih), iščejo njih uzroke, vežejo uzrok in prikazen v pri roden zakon. N. pr.: Oni vzemo kovinsk obroč, skoz katerega more ravno še iti kovinska kroglja; razgrevajo kroglo (uzrok), opazujejo, da ne gre več skoz obroč (prikazen) in sklepajo:
Akorazgrevamokovinskokrogljo, seražteguje(zakon).
Memo grede naj omenimo, kar iz tega in vsakega druzega primera sledi, da prikazni opazujemo na stvareh, katere nahajamo naravnost v prirodi, ali pa tudi na stvareh, katere si sami za opazevanje prikazni naredimo; zadnje imenujemo aparate. V tem primeru je obroč s krogljo aparat. Pa nadaljujmo naš primer.
Zdaj imejmo v mislih, recimo, lonec, kateri je polen vode in pristavimo ga k ognju, t. j. ogrevajmo vodo (uzrok); voda čez nekoliko časa kipi čez lonec (prikazen) ter sklepamo:
Ako vodo razgrevamo, se tudi ona razteguje (zakon).
Vzemimo še mehur, ki nij popolnoma napihnjen, denimo ga na toplo peč, t. j. ogrejmo zrak v njem (uzrok); kmalo zapazimo, da se napihuje (prikazen), ter sklepamo:
Ako zrak razgrevamo, se razteguje (zakon).
Isto pa opazujejo prirodoslovci na vseh telesih, ter sklepajo:
Ako telesa razgrevamo, se raztegujejo ali krajše: s privajanjem toplote raztegujemo telesa. Zakon, katerega posnamemo iz posameznih primerov.
S tem primerom je osvetljena naloga prirodoslovja in na kratko načrtana metoda te vednosti. Ako namreč hočeš natoren zakon izpoznavati ali pa tudi druge o njem poučevati, moraš jih seznaniti se telesom (oziroma aparatom), na katerem opazuješ prikazen, opazevati prikazen (oziroma opozoriti na njo), uzrok iskati in sklepati na zakon. Temu tem laglje zadostuješ, čim bolj priproste so razmere med uzrokom in prikaznijo ; iz česar pa spet sledi, da je zakon tim laglje umljiv, čim priprostej je jezik, s katerim ga izrazujemo. *) Z nalogo so pa tudi stavljene meje za tvarino, o kateri moreš v prirodoslovji poučevati.
Kako pa zadostuje tej nalogi oni načrt? — On zahteva najpred za 3. šolsko leto poučevanje o skupnosti teles (Aggregatzustand). Poskusimo temu zahtevanju zadostiti in sicer popolnoma v istej obliki, kakor bi poučevali v šoli.
Trdna telesa.
1)	Učitelj vzame v roke palčico od lesa in vpraša: Kaj držim v roci? A!**)— V roci držite palčico. U. Od česa je ta palčica? B! — Ta palčica je od lesa. U. Zlomi to palčico C! — C. stori to v resnici. U. Ali se je palčica upirala, ko si jo hotel zlomiti? — C. Palčica se je upirala i. t. d. U. Ako hočemo leseno palčico zlomiti, se upira; zato jo imenujemo trdno telo. Ponavljaj to ti in ti!
2)	Učitelj vzame v roko kamniček in vpraša: Kaj držim zdaj v roci? G! — V roci držite kamniček. U. Zdrobi ta kamniček! II! — H. poskuša, pa ga ne more zdrobiti. U. (položi kamniček na primerno podlago in udari na njega s kladvom): Ali sem zdaj kamniček zdrobil? P! — Zdaj ste zdrobili kamniček. U. Ali se je tudi kamniček upiral, ko sem ga hotel zdrobiti? I!—Tudi kamniček i. t. d. U. Kakšno telo je tedaj kamniček, ker se upira, ko ga hočem zdrobiti? L! —Kamniček je trdno telo i. t. d. U. Ako hočemo kamniček zdrobiti, se upira; zato je trdno telo. Ponavljaj to ti in ti!
3)	Učitelj pokaže kos železa in zahteva, da ga jeden izmed učencev zlomi. Nobeden tega ne more storiti, celo učitelj se svojim kladvom ne. U. Imajo pa tudi taka orodja, da železo razrežejo. Ali se železo upira,
*) Obširniše o metodi ne moremo v tem spisu govoriti.
**) Črka A, B, C i. t. d. pomenijo imena učencev, U pa učitelja.
ko ga hočemo razdeliti? D! i. t. d. kakor v 1) in 2). U. Kakšna telesa so lesena palčica, kamniček, železo, ker se upirajo, ako jih hočemo razdeliti? R! —Lesena palčica, kamniček, železo so i. t. d. U. Trdna telesa imenujemo tista, katera se upi raj o, ako jih hočemo razdeliti. Ponavljaj to ti in ti!
Opomnja. Zadnji stavek izreka nekaj občnega; ako bi to učencem kar naravnost povedali brez poučevanja na posebnih primerih, bi ga le površno razumeli.
Vaje.
Opomnja. Vaje nameravajo, da se učitelj prepriča, kako so učenci prejšnje razumeli.
Povej še druga trdna telesa, S! — Kedó še ve kako trdno teló ? — Kakšno teló je surovo maslo ? O! — Surovo maslo je mehko teló. U. Surovo maslo je mehko teló in ne trdo; ali je pa trdno? Kedó ve to povedati ? —Nobeden! potem pa hočem jaz to storiti. Tudi surovo maslo se upira, ako ga hočemo razdeliti, vendar ne takó silno, kakor železo, ali kamniček, ali tudi palčica; vendar ga režemo z nožem. Kakšno teló je torej surovo maslo, ker se upira, ako ga hočemo razdeliti? H! — Surovo maslo je trdno teló, ker i. t. d. Kakšno teló je popir, goba, vosek?
Tekoča telesa.
1)	Učitelj vzame kozarec vode v roke in jo prelije nekoliko v drugo posodo. U. Kaj sem storil z vodó v kozarcu? R! — Vodo v kozarcu ste prelili v drugo posodo. U. Ali se voda upira, ako jo hočemo razdeliti? P! — Voda se ne upira i. t. d. U. Ali je voda trdno teló? S! — Voda nij trdno teló. U. Deli vode se takó slabo skupaj držč, da voda teče iz kozarca v drugo posodo, ako ga nagnemo. Recimo torej voda je tekoče teló. Kakšno teló je voda, ker jo lahko prelijemo iz jedne posode v drugo? A!— Voda je tekoče teló, ker i. t. d. U. Ponavljaj to ti in ti!
2)	Učitelj vzame kozarec z vinskim cvetom v roke in ga da učencu duhati. Kaj je v tem kozarcu? — V tem kozarcu je žganje. U. Reci boljše: V tem kozarcu je vinski cvet. — V tem kozarcu je vinski cvet. Poskusi ga v uno - le posodo preliti C! — C. stori to. U. Ali je tudi vinski cvet tekoče teló? R! — Tudi vinski cvet i. t. d. U. Zakaj je vinski cvet tekoče teló ? S! — Vinski cvet je tekoče teló, ker ga moremo iz jedne posode preliti v drugo. U. Ponavljaj to ti in ti!
3)	Ali moremo mleko preliti iz jedne posode v drugo? N! — Mleko moremo preliti i. t. d. U. Kakšno teló je mleko, ker ga moremo preliti iz jedne posode v drugo? B! — Mleko je tekoče teló i. t. d. U. Ponavljaj to ti in ti! — Kakšna telesa so voda, vinski cvet, mleko, ker jih moremo preliti iz jedne posode v drugo? I! — Voda, vinski cvet,
mleko so tekoča telesa i, t. d. U. Ponavljaj to ti in ti! U. Kakšna telesa imenujemo tekoča telesa? P! — Telesa, katera moremo iz jedne posode v drugo preliti, imenujemo tekoča. U. Ponavljaj to ti in ti!
Povej še druga tekoča telesa! — Kakšno telo je živo srebro?
/rakasta ali plinjava telesa.
1)	Učitelj prižge gobo in jo čez nekoliko časa ugasne; goba se kadi. — U. Ali dim ostane skupaj? P! — Dim ne ostane skupaj, ampak se zmerom bolj razširja po sobi. U. Dim, kateri se hoče takó razširjati kakor zrak imenujemo zrakasto ali plinjavo teló. Ponavljaj to ti in ti!
2)	Ali ste že videli, kaj iz vode uhaja, kedar vré? K! — Iz vrele vode uhaja para. U. Ali para ostane skupaj ? Z! — Tudi para se razširja. U. Kakšno teló je para, ker se zmerom bolj razširjati hoče? T! — Para je plinjavo teló, ker i. t. d. U. Ponavljaj to ti in ti!
3)	Tam, kjer gnijó stvari, n. pr. na straniščih, razvija se neko teló, amonijak, ki jako neprijetno diši. U. Ali se razširja ta neprijeten duh? A! — Ta neprijeten duh se razširja. U. Ali se razširja torej amonijak? R!— Amonijak se razširja. U. Kakšno teló je amonijak, ker se zmerom bolj razširja? S! — Amonijak je plinjavo teló, ker i. t. d. U. Ponavljaj to ti in ti!
U. Kakšna telesa so dim, para, amonijak, ker se zmerom bolj razširjajo? G! — Dim, para, amonijak so plinjava telesa, ker i. t. d. U. Telesa, katera se zmerom bolj razširjati hočejo, imenujemo plinjava ali zrakasta telesa. Ponavljaj to ti in ti!
U. Povej še kaka plinjava telesa! — Ako v peči tli oglje, se razširi po sobi ogljenčev okis, kateri ljudi zaduši. Kakšno telo je ogljenčev okis? — Kedar vino vre, razvija se ogljenčeva kislina, katera se po kleti razširi; kakšno teló je ogljenčeva kislina?
Pri katerih telesih se njih deli nepremakljivo skupaj drže? R! — Pri trdnih telesih se deli i. t. d. U. Ali imajo trdna telesa lastno podobo. Poglej palčico, krejdo, železo? A. — Trdna telesa imajo lastno podobo. U. Pri trdnih telesih se njih deli toliko skupaj drže, da imajo lastno podobo. Ponavljaj to ti in ti!
U. Ali se pri tekočih telesih tudi njih deli nepremakljivo skupaj drže? P! — Pri tekočih telesih se njih deli ne držč nepremakljivo skupaj. U. Ali imajo tekoča telesa lastno podobo. Poglej vodo v posodi? S! — Tekoča telesa nimajo i. t. d. U. Kakšno podobo imajo tekoča telesa? B! — Tekoča telesa imajo isto podobo, kakor posoda. U. Deli tekočih teles se takó slabo skupaj drže, da imajo zmerom podobo posode, v kateri jih nahajamo. Ponavljaj to ti in ti!
U. Ali ostanejo deli plinjavih teles skupaj? R! — Deli plinjavih teles ne ostanejo skupaj. U. Deli plinjavih teles s ene dr že čisto nič skupaj; spravljati jih moramo v zaprte posode, da nam ne uidejo. Ponavljaj to ti in ti!
U. Skupnost teles je različna, zato imamo trdna, tekoča in plinjava telesa. Ponavljaj to ti in ti!
Učitelj zdaj stavi razna vprašanja, s katerimi ponavlja vso tvarino, katera je debelo tiskana. N. pr. tako-le: Kakšna telesa imenujemo trdna, kakšna tekoča in kakšna plinjava telesa? — Imenuj najpred trdna, potem tekoča in potem plinjava telesa! — Kaj veš o podobi trdnih in tekočih teles? — Zakaj nimajo plinjava telesa lastne podobe in kako jih shranjujemo?
Učitelj utakne prst v vodo in kaže vodene kaplje na njem. Kaj vidiš na koncu prsta? P! Na koncu prsta vidim kapljo vode. U. Voda in druga tekoča telesa narejajo kaplje ter jih imenujemo kapljiva ali kapljivo-tekoča telesa. Ponavljaj to ti in ti!
Učitelj prižge svečo, ter jo drži zdolej med odprtimi durmi. Kam kaže plamen sveče ? L! — Plamen sveče kaže v sobo notri. U. Ali je zrak zunaj sobe miren ali se pretaka v sobo? H! — Zrak zunaj sobe nij miren, ampak se pretaka v sobo. Učitelj drži svečo zgorej med odprtimi durmi in stavi ista vprašanja. — U. Zrak in druga plinjava telesa se tudi pretakajo iz jednega kraja na druzega, zato jih imenujejo tudi tekoča pa v razliki od kapljivo-tekočih teles raztezno-tekoča telesa. Ponavljaj to ti in ti!
Koliko vrst tekočih teles imamo potem?
V prihodnji uri ponavlja učitelj vse na kratko tako, kakor nahajamo to tvarino v knjigah za ljudske šole.
Opomnja. Tej razpravi bo morebiti kedo očital, da bi o tako znanih prikaznih, kakor upor trdnih teles pri razdelitvi, prelivanje tekočih, razširjanje plinjavih teles i. t. d. ne bilo potreba poučevati, ker to vse učenci že iz lastne skušnje vedo. Vpraša naj se pa koj, ali je sam navedene prikazni opazeval s tako pozornostjo? In če sam tega nij storil, smemo to od otrok še manj pričakovati. Prirodoslovje v ljudskej šoli pa ravno namerava, da vzbuja v učencih pozornost za prikazni, ki nas obdajajo.
Tako in ne bitstveno drugače bi poučeval vsak, kateremu se veli, da naj poučuje o skupnosti teles. Pa spomnim se, da to tvarino zahteva načrt za 6. šolsko leto; v tretjem šolsk. letu vendar ne morem ravno tako poučevati, kakor v šestem? Morebiti moram v 6. šolsk. letu to tvarino le ponavljati? Načrt za višjo stopnjo tega ne izreče. Kaj je torej storiti? Tvarino, katera je v gornjem z drobnimi črkami tiskana, izpusti in jo ohrani za 6. šolsko leto! Ta nasvet mi ne dopade. Pa kaj že zahteva naš načrt? „Vermittlung durch zahlreiche Beispiele aus dem Leben". To smo mi vender tudi storili, ker drugače o tej tvarini poučevati ne moremo. Kaj nam je treba lomiti palico, kamniček i. t. d. ; izpustimo osvetljevanje zakaj ta telesa imenujemo trdna, una tekoča
in še druga plinjava! Ta nasvet mi že bolj dopade, samó — samó, da smo zdaj prirodoslovju tla izpod nog vzeli.
Trdno teló je železo, kamen, zlató i. t. d. o trdnih, tekočih in pli-njavih telesih. Kakšno nalogo ima že fizika? Opazuj prikazni, išči uzrok i. t. d. Po tem takem moramo točko o skupnosti za prirodoslovje na tej stopnji prekrižati? Storimo to v Božjem imenu, a vzemimo berilo v roke, kakor zahteva ministerski ukaz; tam beremo o železu, soli, bakru, zlatu, o vodi, petroleji, o zraku i. t. d., beremo o njihovih lastnostih in moramo poočitovati izraze, kakor jih nahajamo. Take primere moremo tudi pri govorjenji o pridevnikih, o skrčenih stavkih i. t. d. navesti, sploh takrat, kedar priložnost zahteva. Višja stopnja naj potem stori svojo dolžnost, naj združi poprej raztresene lastnosti in naj uči o skupnosti, o trdih in mehkih, krhkih in vlačnih telesih i. t. d.	(Dalje prih.)
Jernej Kopitar.
d) Četerta književna borba mu je bila česko-slovaška, in sicer o staročeskih spominkih, t. j. o rokopisu Zelenogorskem in Kralje-dvorskem, o liturgiji slovanski in o češki povestniei. Nasprotniki so mu bili Palacky, Šafarik, Kolär i. t. d. — S perva se je bil Kopitar jako oveselil unih spominkov, češ, to so spominki neprecenljivi v pesniškem, zgodovinskem in starinoznanskem obziru (cf. Vaterl. BI. f. öst. Kaiserst. 1819); pozneje je pa z Dobrovskim vred dvomiti jel o njihovi istinitosti. — Razun tega se v nekterih rečeh ni vjemal s Palackim, o čegar povestniei je pisaril v razne časnike pod izmišljenim imenom „Cosmas Luden", posebej v „Gersdorfs Repertorium", dokler je razprava postala strastna in celo policijska. — O njej se v „Selbstbiogr. str. 13, 14" piše nekako pikro in prikrito: „Sein . . . noch hangender Streit mit der Clique der Hyperpatrioten von Prag ist durch die gedankenlose oder parteiische Redaction des Leipziger Repertoriums ohne Noth gesteigert worden. Kopitar hatte es endlich nöthig gefunden über das
Treiben dieser Clique ein wohlbegründetes Wort zu sagen____Er hatte
nämlich, wie jeder Kritiker thun muss, gesagt, dass man z. B. vom Fragment der Libuša, dessen Unechtheit Dobrovsky in den Jahrb. umständlich erwiesen hatte, und dergleichen spuriis in der Geschichte keinen Gebrauch machen dürfe. Der unberufene und unberechtigte Redacteur änderte diess in „keinen so ausgedehnten Gebrauch". Seit jener Zeit vergieng Kopitar die Lust, was immer in ausländischen Blättern drucken zu lassen". — Tako je v „Hesych." brez dokazovanja oponovil svoje sumnjičenje v sostavku 16: „De veterum codicum bohemicorum inspera-tis inventionibus, non sine causa suspeetis", kjer oponaša celö: „At quid
si eadem suspicione (qua Liubussae judicium; querelae ama-toriae in ripa Veltavae fluminis; frag m. evangelij S. Johannis) laborent minus diligenter examinatae Glossae bohemicae in Salomonis glossario MS. et ipsae cantilenaeReginohradecenses, simillimae, judice Giimmio, Serborum cantilenis prius editis, quarumque non injuria eas eredas reeentis Bohemici poetae imitationes". — Hudo, prehudo po-prijema prej imenovane pisatelje tudi v razstavku 17. in v pristavku II., češ, Kolär (Kollarius . . Pesthiensis), Šafafik (Schatfarikus, prej Säfäry, Szafarzyk, Ssafarzjk, Slovacus protestans i. t. d.), Palacky (Palackus, Pantil ius, Cimex (cf. "madj. palaszka stenica);.. homo suo judicio Bohe-miae nisi et Germaniae historicorum princeps..),.. qui quamvis nonnisi semibohemi, et heterodoxi, tarnen non sine aliquo qualicunque suo merito nunc praesidere videntur parnasso bohemico, imo nec hoc tam amplo Bojohemi regno contenti etiam Illyrici imperium affectant!.. Nos interim rideamus scholam historicam Bohemiae, in qua Palackus se et Schaff ar iku m statuit summi Dobrovii successores. Videmus quidem sedentes hos a m bos in cathedra unius Dobrovii, sed negamus esse successores, quales e. g. fuere Aristotelis aut Platonis, continuantes doctrinam magistri etc." — O rokopisu Zelenogorskem in Kralj e-dvorskem sta 1. 1840 oglasila se skupaj Palacky in Šafafik („Die ältesten Denkmäler der böhm. Sprache"), a razvname se o tem pravda, ktera teče še vedno. Najnovejša — vlanska — nasprotnika sta A. V. Šembera v Beču, in A. Vaše k v Bernu, ktera pa češki učenjaki (na pr. Jireček, Brandl, Vymazal, Gebauer i. t. d.) verlo pobijajo. — „Die Frage über die Aechtheit der Königinbofer Handschrift" imenuje Palacky (Zur böhm. Geschichtschr. 1871) str. 193 „die zunächst österreichischpolizeiliche Frage"; in str. 192 piše: „Die viel besprochene Streitfrage über die altböhmischen Handschriften überhaupt ist bis heute weder abgethan, noch hinlänglich aufgeklärt; von jeher hat der zelus daran mehr als die scientia Theil genommen, und zwar von beiden Seiten; .ja selbst die hohe Staatspolizei blieb ihr nicht fremd". — Iz tega se marsikaj pojasnuje. — „Hanka je vitez, ako je (posito non concesso) ponaredil omenjene knjižne spomenike, in čudi naj se svet duhovitosti njegovi, in javaljne zna Vašek ali celo Šembera podati nam kaj sličnega"! mora človek na vse to reči. — Kako gorki so Čehom — Nemci pa še nekteri, o tem čivkajo vrabci po strehah. — Kopitarjevo bridkost do čehov je nekako podedoval naslednik (cf. Entgegnung auf herrn Wenzel Hanka's albernheiten und lügen. Slav. Bibl. I. 1851. S. 267—321). — Bridko je tudi, kar pravi Palacky: „In der ganzen gelehrten Slawenwelt hatte das Schicksal mir für meinen ganzen Lebenslauf nur zwei hervorragende persönliche Gegner, ja unversöhnliche Feinde beschieden: den k. k. Hof-Slavisten Kopitar seit 1830, und den Museumsbibliothekar
Hank a seit 1826, beide bis zu ihrem Tode" i. t. d. — O knjižnem boju svojem se Palacky v že navedeni knjigi str. 145 — 153 na drobno spo-veduje: A. Streit mit Barth. Kopitar. 1) Antwort auf eine Re-cension in Gersdorfs Repertorium, vom J. 1838; 2) Zuschrift an Herrn F. A. Brockhaus in Leipzig (v čegar „Convers.-Lexicon der Gegenwart" je Kopitarja opisal brez Palackove vednosti dr. Kreuzberg v Pragi); 3) Beschwerdeführung bei der k. k. obersten Polizei - Hofstelle; in — sam sebe umiva, a vendar pomniti je tudi tukaj:
Da se resnica prav spozna,
Čuti je treba oba zvona.
c) Peta borba njegova naj se zove karantansko-panonska ali bulgarska (bolgarska), ki se suče o pervem književnem jeziku slovanskem, v kterem sta učila, pisala ter službo božjo obhajala slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod, in v kterem so se nam ohranili najstarejši slovstveni spomeniki. Kopitar je ven in ven terdil, da je le-ta jezik karantanski v širjem smislu, ali panonski, t. j. jezik naših pradedov, ter je v tej dedovini z zapadnimi Sloveni najbližje strinjal vzhodnje Slovene t. j. Bulgare. Pred njim so v istem smislu pisarili že rojaci njegovi, na pr. BI. Kumerdej, J. Japel, V. Vodnik; to je ponavljal M. Ravnikar, spričeval U. Jarnik, učil Fr. Metelko,- in kar z neko sveto vnemo v vseh svojih spisih dokazuje J. Kopitar, to znanstveno dover-šuje naslednik njegov dr. Fr. Miklošič. Toda oba imata vtem nauku še dan danes dokaj nasprotnikov. — Sad novejših učenostnih preiskav o tej stvari sem priobčil 1. 1860 po gimnazijskem letniku Ljubljanskem v sostavku: „Slovanskega cerkvenega jezika pravo ime, per-votna domovina in razmera proti sedanjim slovanskim jezikom". — Sicer nam je vprav Kopitar dotlej največ povedal bil o Bulgarih in njihovem slovanstvu v „Glag. Cloz.", vzlasti v „Hesych." na pr.: De psalterio slavico Bononiensi; de Evangelistario Vaticano s. Asse-maniano (cf. Rački 1. 1865 str. CXIV.—CXV.) glagolitico familiae Bul-garicae; de tabulis bulgaricis i. t. d.
f) Šesta knjižna borba bila mu je serbska (sloveno-serbska). — Serbi so pisarili v stari slovenščini, pa so jo preminjali po svojem živem narečji; vendar jim je celo v liturgiji tako ostarela, da je prosti ljudje niso več umevali, in da je težave delala že bolj olikanim. Prosti narodov govor se je lepo uterjeval, in v njem so se razširjevale mične domače pesmi. Kopitar se je zanj popolnoma vnel, in Vuku svetoval, naj po vzgledu Dositeja Obradoviča, o kterem je prav rad pisaril, prosti ljudski govor povzdigne v književni jezik serbski, kar se je tudi zgodilo. Po njegovem nasvetu in trudu je Vuk Stefanovič vredoval narodne pesni, spisal slovnico in slovar, vravnal azbuko nekoliko po latinici i. t. d.
A temu nasprot so se hudovati jeli pravoslavni popi ter neznansko grajati i Vuka i Kopitarja, kteri je sproti vse Vukove knjige hvalno presojal in živo priporočal. Sicer je Kopitarju serbska stvar jako bila pri sercu. Bil je znan z mnogimi pravoslavnimi knjižniki, in nekterim cerkvenim predstojnikom celo prijatelj, in je njihove zasluge vseskozi čislal; drugi so ga zopet hudo čertili; na pr. Steph. S trati mi rovi č (r. 1757, u. 1836), metropolita Carlovicensis (somnium .. natum .. auctumque etiam insanabili Metropolitae in ecclesiam occidentalem odio; quo eo devenerat, amentiae, ut plane negaret unquam fuisse SS. Cyrillum et Methodium, quippe qui ferrentur Papae antiquae Romae paraisse! Pari in Romanos odio laborant et protestantes passim, minus tamcn ridicule, utpote graecis facile doctiores : Schaffarik e. g. et Palackus i. t. d. Hesych. pg. 69) ; Lucian. Mušicki (r. 1777, u. 1837), Archimandrita monasterii Šišatovac, kterega že 1. 1822 v „Dobr. Instit. str. 706" preslavlja, češ, Serborum Horatius, et cultioris Europae literarum aeque ac suae gentis utriusque linguae scientissimus; Gerasim. Zelič (r. 1752, u. 1827), Archimandrita Krupensis in Dalmatia, čegar žitije, njim samim na svet izdano, opisuje 1. 1824 v „Jahrb. osterr. Liter." — Vže spiski, kar jih je v I. delu „Kop. Klein. Schrift. 1857" o serbščini, o Serbih, zedinjenih in nezedinjenih, v Avstriji in zunaj našega cesarstva, kažejo dovolj, kolikanj se je zanimal Kopitar zanje in za njihovo napredovanje. Znano je, koliko je občeval z Vukom Stefanovičem, za čegar slovstvo si je zdaj tudi njegov naslednik dr. Fr. Miklošič pridobil neprecenljive zasluge. Ravno omenjena zveza pa mu je naklonila grajanja brez mere pri pravoslavcih (cf. Ost u. West. 1864), in morebiti nikjer nista tako zlobovito opsovana Kopitar in Vuk, kot v knjigi, natisnjeni v Parizu 1. 1858: „Les Slaves Occidentaux". Vuk je v njej opisan največe budalo, ktero ni znalo prevideti černih namer Kopitarjevih. Le-tá — v službi katoliške Avstrije — namami Vuka, da serbsko abecedo prevredi nekako po latinski ter se loči tudi v besedi od dotlej navadnega načina staro-slovenskega in ruskega, in vse to na ljubav sovraženim katolikom, za ktere se je v slovanskih rečeh poganjal Kopitar — „également célebre par son érudition et par 1' influence pernicieuse qu' il a exercée" (cf. Književnik I., 4.)! —
Slovnica v „Začetnici" in „Drugem berilu".
(Dalje.)
V drugem, berilu je pridjana druga slovenska slovnica, katera je po vsebini in razdelitvi tvarine soditi, z ozirom na prejšnjo obravnavo v „Začetnici", namenjena za tretje in četerto šolsko leto; ta začenja s
„glasjem": priučuje se spoznavanje samoglasnikov po izgovoru (kratki, dolgi) in glasu {široki, ozki).
V tem pervem paragrafu je ostalo pravilo golo, samo zase, brez uvoda ali kakih pojasnjevalnih zgledov. Zato so pa v §. 2. navedene posamezne besede, na katerih se priučeva naglas ali povdarek in znamenja za posamezne kakovosti naglasa: ostrivec, krativec in strešica. Tudi za potrebne vaje se je skerbelo.
Če bi že te obravnave same na sebi tudi kaj omenjal, dostavil bi le-to, da bi zgledom v priučevanji naglasa morda bolje služile besede (naglašene) v polnih stavkih, kakor one posamezno stoječe, ker se v pervem slučaji že iz sostave more spoznati potreba kakovosti naglasa (v raznih sklonih, oblikah, kakor tudi pomen besede i. t. d.), kar je pa v besedah posamezno stoječih težje zadeti. N. pr. tu so navedene besede: Past, peta, britva, pot (znoj) i. dr. Te besede bi utegnile otroke motiti, tako, da jih jemljo v drugem pomenu n. pr. päst (namenilnik od pasti
—	pasem ali pasti —padem); peta — bi se lahko zamenjalo s „peta" (die fünfte) i. t. d.
Zdi se mi, da je naglas v posameznih besedah, če so te v celotnih stavkih veliko krepkeji in odločne ji — za zglede primernejše.	,
Sploh pa se mi zdi temeljito priučcnje naglasa v vseh slučajih, posebno, kar se tiče krativca in strešice, jako težavno za to stopnjo, i to tem teže, ker se v slovenščini vsako naglašanjc dejansko ne zaznamuje, razven tega, da se v raznih krajih nekatere besede razno naglašajo, lcar še temeljitost priučenja posebno ovira. — Pa tudi marsikateri učitelj bi imel tu priliko reči: Na to različnost naglaševanja v slovenščini se moja ušesa v pripravnici nijso dosta privadila — morda prej v kakem zavodu
—	a gotovo nij, posebno alco se gojenci uče materinega jezika po tuje — jezičnih slovnicah, kakor smo se ob svojem času slovenščine učili po nemških slovnicah v pripravnici in deloma tudi pred v gimnaziji. Omenim pa naj tu še to-le, da ona „Dehnung und Schärfung'1, katero nam naši „Lehrplani" za to stopnjo predpisujejo, ki imajo pa le nemški jezik pred očmi, v slovenščini nima takšnega pomena — vsaj za pravopisje ne, kakor ga ima za nemški jezik. V slovenščini, kakor že omenjeno, se zatege in predtege, kratkost in dolgost djansko ne zaznamuje vselej, ampak le v posameznih slučajih, i to posebno ondi, kjer bi vsled opuščanja utegnila kaka dvomljivost z ozirom na izgovarjanje nastati.
S tem pa nikakor nečem terditi, da bi bilo priučenje naglaševanja na tej stopnji — Bog vedi, kolik „prezgodaj" vendar pa si ne upam ugodnega uspeha pričakovati iz raznih uzrokov, kojih sem nekaj že omenil. To neugodno stališče pa še nekatere razmere na naših ljudskih šolah močno zvišujejo. Razven tega, da je ljudska šola po sedanjih
zahtevah težko obložena s predmeti, da na glavni steber — m jezikov nauk malo ur pride, je treba še od teh, materinemu jeziku — kot učnemu jeziku odločenih ur — na tihoma proč jemati za nemško čitanje, nemško pisanje, nemško slovnico, nemški pravopis in nemško spisje toliko, da se doseže v drugem deželnem jeziku vsaj nekoliko uspeha. Za drugi deželni jezik učni čerteži (za Štajersko) nemajo nobenih ur odločenih, pa tudi ničesa ne določujejo, od kod je za podučevanje druzega deželnega jezika primeren čas dobiti — a tirja se vendar.
Dasi to, ravnokar omenjeno, strogo ne pripada na ta prostor, vendar se mi je to v utemeljenje svojih pomiselkov glede „ugodnih uspehov" pri poučevanji naglaševanja, omeniti potrebno zdelo.
V	§. 3. se zopet privaja izpuščanje poluglasnega e pred »,om. Vaje in naloge primerno pojasnjujejo in uterjujejo pravilo.
V	naslednjih paragrafih 4 — 8 je spored tvarine svojemu namenu prav primerno odbran: Soglasniki se dele v ozke in široke, v mehke in ter de; navaja se vporaba /a v pisavi in izgovarjanji; da se dva samoglasnika v enem zlogu ne pišeta; pisava lj in nj. Za pojasnjevanje in uterjevanje pravil se je skerbelo s primernimi vajami in nalogami.
Glede poslednjih bi se dalo morda le še dostaviti, da nekateri zgledi v vajah „ali nalogah sami za se nijso dosti" popolni, ali zbog svoje oblike otrokom na tej stopnji precej težko uniljivi. N. pr. „Sprednji, srednji, zadnji mož". Zdi se mi, da bi ta zgled veliko krepkeje zastopal svoje pravilo, ako bi bile njegove besede v celotnem stavku sostavljene.
Ali pa: „Koristna ognja je oblast— Da si je ta pesnikova so-stava lepa, je otrokom na tej stopnji vendar premalo domača, težko jim je pravi pomen hitro uspoznati. — Takšnega mnenja sem tudi glede onega stavka: „Življenja največe veselje je ljubezen, najboljši zaklad za-dovoljnost, najslajše blago ljubo zdravje, najboljše zdravilo zvest prijatelj — Res je, stavek obseza lepo misel, nauk skušenih mož; a zapopadek tega stavka otrokom na tej stopnji ne bo dosti jasen in določen na pervi mahljaj. Trebalo bi toraj najprej zaumen stavka razlagati, a potem še le preiti na pravopis, na pisavo Ij (nj), kar je pa tukaj pervi in glavni namen.	(Dalje prih.)
Dopisi in novice.
Z Dunaja, 17. febr. (Izv. dop. »Slov. Nar.«) V budgetnem odseku je pri debati o učiteljiščih dr. Vošnjak stavil resolucijo, da se naj vlada po-zivlje na učiteljiščih v Mariboru in Ljubljani slovenski jezik kot učni uvesti, v Celovci pa za slovenske preparande posebne paralelke napraviti. Proti je govoril Stremayr, svetovalec Herman, Herbst zlasti zarad Celovca, »ki je z okolico ves nemški«, Süss, Neuwirt, Heilsberg i.t. d. Dr. Vošnjak je večkrat besedo poprijel, da je branil svojo resolucijo in odvrnil
nasprotne napade. Ker pa je Herbst dejal, da za Slovence vendar bi zadostovali trije zavodi v Ljubljani, Mariboru in Kopru, paralelke v Celovci pa bi preveč veljale, je dr. Vošnjak opustil za zdaj dodatek zarad Celovca, da je potem bila resolucija sprejeta z večino glasov. Ali bo tudi v celej zbornici o svojem času našla večino, odviselo bode od tega, kako bo pri debati desna stran zastopana. Vsakako pa se je zdaj prvikrat, odkar je avstrijski parlament, zgodilo, da je v najimenitnejšem odseku, to je v budgetnem odseku, se sprejela resolucija nam Slovencem na ljubo.
Dr. Vošnjak je posebno grajal, da je vadna šola v Ljubljani in v Mariboru nemška, za učitelje, ki bodo potem na skoraj izključivo slovenskih šolah podučevali. Stremayr je dejal, da v Mariboru še slovenskih otrok nij za slovensko vadno šolo, o Ljubljani pa je pametno molčal. Še jedna smešna episoda je bila. Herbst je namreč ugovarjal, da postavna vadna šola za slovenske preparande bi v Celovci nemogoča bila, ker je Celovec in cela okolica daleč okolo nemška, vsaj kar je njemu znano. Ko se mu je dokazalo, da to nij res, se je zelo začudil in ekskuziral, da nikoli nij slišal, da bi okolo Celovca še Slovenci bili. Stremayr je dalje trdil, da je naročil ravnatelju mariborskega učiteljišča, naj vodi večkrat učence v slovenske šole v okolici, da se yadijo. Dr. Vošnjak: Niti ta ravnatelj, niti večina učiteljev ne znajo slovenski. Svetovalec Herman pravi, da se na mariborskem učiteljišči nekaj predmetov v slovenskem jeziku uči, v Ljubljani pa še več. Usta-voverci so se ve da glasovali proti resoluciji. Pri tej priliki je dr. Vošnjak odgovoril dr. Heilsbergu zarad njegove pritožbe o preganjanji Nemcev, da tak izrek ne more kot resen smatrati. Ce Nemci nijso pri drugih narodih priljubljeni, so sami krivi, ker se nehčejo še jezika narodov, mej katerim svoj kruh služijo, učiti. —
»Nazori denašnjega sveta so se sčistili, vsakdo hoče svoje, kar mu gre po božjej in človeškej pravici. Ali ker so se nazori sčistili, za to je tem silnejši boj slabšega za svoje pravice proti močnejšemu. Nam se pa je zmirom le dopovedovalo, da mi krivo činimo, če se poganjamo za narodovo svetinjo, za svoj jezik, kajti — reklo se nam je — vam je potreben »državni« jezik, nemški jezik. Zato so se naše šole vse potujčile, ponemčile, in, kar je zoper človeški razum, ponemčili so nam celo one zavode, iz katerih prihajajo odgojevalci naše, narodove mladine. Ali ne tiči tu notri zvita doslednost? Vi, kar vas se izobražuje, pridobiti morate si to izobraženost v nemškem jeziku; ker pa te svoje olike ne boste mogli razširjati v svojem jeziku, učite narod jedino zveličavnega nemškega jezika! Kaj ne, to nij germanizacija ?
Toži se o slabem napredku v narodnih šolah. Nij se čuditi; predpogoji so taki, vsled katerih drugače nij mogoče. Ko je naš narodni poslanec dr. Vošnjak v budgetnem odseku predlagal znano resolucijo za učiteljska izobra-ževališča, in tožil, da so ona čisto nemški uravnana, odgovoril mu je bivši naučni minister Stremayr, da na mariborskem učiteljišči »nij slovenskih otrok«, in zastopnik dozdanje vlade je dejal, »da tam se »nekaj« predmetov uči v slovenskem jeziku, v Ljubljani pa še več.« Res škoda, da gospod vladni svetovalec (g. Herman) nij tudi naštel onih predmetov, ki se na ljubljanskej prepa-randiji uče slovenski. Po naših informacijah sta to dva predmeta: slovenščina in verouauk; o prvem se to samo ob sebi ume, drugi predmet je pa jeden istih, katerega učitelj kasneje ne rabi pri otrocih, a se ga vrhu tega slovenski uče samo Slovenci, nemški pa neslovenski preparandi. Trditev, »da se uči na ljubljanskem učiteljišči več predmetov slovenski«, je najmenj
rečeno neutemeljena. Če pa učitelj, ki se je na preparandiji vadil prav za prav vseh predmetov samo v nemščini, stopi potem mej slovensko deco na kmetih, ali se je čuditi, če potem tudi ne zna ni naprej, ni nazaj, če mu manjka terminologije, ne zna slovenski misliti in ne doseže pri otrocih nikakega napredka ali pa površnega? Bog je ustvaril svet iz ničesa, a Bog je vsemogočen, nikakor pa ne more učitelj učiti ono, česar se sam nigdar nij učil!«
Od leta 1871. pa do danes, t. j. ves čas ustavovernega vladanja, odkar je odstopil Hohenwart od ministerstva, odrivali so slovenski jezik, kar moči. Zato je pa dan danes le malo učiteljev narodnih, še manj pa značajnih, vsak, ki je hotel kaj doseči, se je skril ali potajil. *) Dr. Vošnjakova resolucija globoko sega v narodovo individualnost, ki ima večjo važnost in bode več koristila, ako praktično veljavo dobi, nego v tem hipu računiti moremo. Prvi korak, da dobi slovenski jezik v našem šolstvu veljavo, je storjen, treba bo pa še druzega, pa se narodno šolstvo tudi ozdravi. Jezikovno vprašanje se je pričelo na Dunaji nam ugodno motriti, kajti dr. Vošnjakova resolucija bode, kakor se nam poroča, dobila v državnem zboru menda vendar gotovo tudi pomoč Čehov in Poljakov.	»Slov. Nar.«
—	(Vlada in šolske postave). Minister Taaffe je v državnem zboru dne 18. p. m. predstavil nove ministre, a precej potem prijatelje in pro-tivnike iznenadil z odgovorom na Mengerjevo interpelacijo zavoljo znane vloge čeških škofov. Minister je namreč pri tej priliki obljubil reformo postave o ljudskem šolstvu. Bekel je, da v vlogi škofov nij nič druzega, kakor uže več let znano in iz cerkvenih krogov večkrat naglašano cerkveno stališče, katero so zdaj škofje spet poudarili čisto iz lastne inicijative. »Kar se tiče h koncu interpelacije stavljenega vprašanja, nij nobenega druzega pota za to, da se postava spoštuje, kakor izpolnjevati jo, dokler je veljavna, ali se tudi ne odtezati skušnjam in opazovanjem glede primernosti posameznih določeb, ki se pri izpolnjevanji pokazujejo. Vlada je zbirala mej dvanajstletnim obstankom zdajnih šolskih postav te izkušnje in smatra za svojo dolžnost, tam, kjer se jej poprave obstoječega na podlagi izkušenj potrebne zde, uvesti jih po administrativnem in legislativ nem potu v veljavo«.
Ta ministerska izjava je bila od desnice z odobravanjem sprejeta, na usta-vovernej levici pak je vzbudila silen hrup, ugovor in strah, ali kakor »N. Fr. Pr.« pravi: »die höchste Bestürzung auf Seite der Verfassungspartei«.
Nasledek te Taaffejeve izjave je bil, daje knez Liechtenstein svoj znani predlog, s katerim se je imela vlada pozvati, naj šolske postave »v verskem in narodnem smislu« reformira, — nazaj potegnil ali oporekel. S tem tedaj odpade vse ugibanje v nekaterih listih: ali je bil Lieclitensteinov predlog nepolitičen in neprimeren, ali ne; ali bodo Čehi in Poljaki glasovali zanj ali ne, i. t. d. Resnica je, da je vlada precej po dopolnenji novega ministerstva stvar sama v roke vzela in naglasila, da pojde na začetem potu dalje in to je prav.
—	19. februarija. (Izv. dop. »Slov. Nar.«) — Slovenska resolucija. Npvi naučili minister Conrad in ustavoverci. — Dr. Vošnjakova resolucija o uvedenji slovenskega, kot učnega jezika v srednjih šolah po deželah, kjer prebivajo Slovenci, glasi se tako-le:	.
»Vlada se pozivlje, naj na srednjih šolah, vzdržavanih od države na Kranjskem, spodnjem Štajerskem, Koroškem in v Primorskih deželah za učence
*) Včasih skoraj ni bilo mogoče, drugače ravnati. Vred.
slovensko narodnosti uvede slovenski jezik kot učni jezik, a pri tem naj se daje priložnost naučiti se temeljito nemškega jezika, če treba s predavanjem nekaterih učnih predmetov v tem jeziku v višjih razredih«.
Resolucija je bila koncem vendar sprejeta, samo ugozdili so besede: kolikor pripuščajo učni pripomočki, ki se nahajajo (nach Massgabe der vorhandenen Lehrbelielfe). — Če se bode resolucija tudi v zbornici sprejela, t. j. če tačas ne bo slučajno dosti poslancev od desnice v seji manjkalo, kadar ta resolucija na vrsto pride, — ležeče je, in bode itak največ na tem, ali bode vlada hotela in dobro voljo imela, izvesti princip resolucije ali ne. Če ga precej le »po teh pripomočkih, ki uže so«, izvesti hoče, smo uže leliko zadovoljni za začetek in potem bomo počasi skrbeli, da vladi več slovenskih »učnih pripomočkov« pripravimo in na roko damo.
Denes je bila seja budgetnega odseka tudi v drugem oziru jako intere-santna. Novi naučni minister Conrad se je prav dobro obnašal. Nemški ustavoverski poslanci so ga namreč pritiskali in interpelirali ter interpelirali, da bi iz njega spravili kako obljubo, da bode v duhu Stremajrovem v naučnem ministerstvu dalje delal. Conrad pa tega nij hotel obljubiti. Rekel je: Zagotavljam vas, da nij kmalu koga, ki bi bil bolj sprejemljiv za interese vseh narodnostij, kot sem jaz: To je moj program in ob jednem nalog vlade. Potem je prosil, naj se mu malo zaupa, on si je svest dolžnosti poštenega moža, ki ne obeta več, kot kar hoče izpolniti. Potem je naglasil, da je treba denarja varovati tudi pri šoli, bolj počasen tempo vzprijeti, kajti kot upravni uradnik je on dosti uboštva in bede in teških bremen, ki ljudstvo taro, videl, da gotovo ne more tudi ozira na štedljivost z vida puščati.
Te poštene besede je minister Conrad rekel. Potlej so se ga ustavoverci še lotili in ga stiskali s »Stremayr-ovim duhom«. Ali on je stalno in trdovratno molčal. Ustavoverci so se silno jezili.
Pristav ek vred. Ko se je pa naučni minister Conrad poslavljal od spodnje avstrijskega deželnega šolskega sveta, in je hvalno omenil napredka šolstva v novejših časih, so ga pa zopet hvalili ustavoverni, rekoč: Ko bi bili mi to prej vedili, prihranili bi si bili marsiktero grenko, katero smo izustili zoper naučnega ministra. Kaj je tedaj pravo, kterim besedam smemo verjeti? Mislim, da se ne bomo zmotili, ako verjamemo besedam, katere je minister Taaffe v imenu ministerstva odgovarjaje na Mengerjevo interpelacijo v zboru izjavil; minister ni grajal škofov, ker so zahtevali revidiranje šolskih postav, obetal je tudi prena-redbe tam, kjer skušnje pokažejo, da jih je treba, — kakor smo uže zgorej povedali. — Tudi naučni minister si je v svojih visocih službah veliko skušenj nabral, katere bode sedaj, kakor sam pravi, uporabil. Iz tega sklepamo, da se bode nekaj uže spremenilo, a v poglavitnih načelih bode beržkone šolska postava ostala, kakor dosihmal, dasiravno nikakor ne izrekamo, da bi se po administrativnem potu ne mogle izvesti koristne poprave.
— V državnem zboru se je v petek 20. m. m. izročil Lienbacherjev predlog za znižanje osemletne šolske dolžnosti odseku, ko je naučni minister Conrad dejal, da vlada nema nič zoper to; dejal je, da ga bode jako veselilo, če bode mogel odsek kaj podpirati se svojimi dolgoletnimi skušnjami. Potem se je pričelo posvetovanje o Lienbacherjevem predlogu glede odpravljenja dr-žavnopravdniških funkcijonarjev.
B u d g e t n i odsek državnega zbora je sprejel v četrtek tudi Jiričekovo resolucijo, s katero se od vlade zahteva, da pomnoži na Češkem in Moravskem
od države vzdrževane češke srednje šole, naj nekatere prevzame država v svoje troškove, ali pa naj jim da podpore, na vsak način pa naj še v zdanjem zasedanji državnega zbora potom dopolnilnega zalitevanja k proračunu za 1. 1880 tako svoto določi, ki bo omogočila, da se češkim srednjim šolam vsaj početkom šolskega leta 1880/81 pomore.
Iz Dolenjske«'» piše se »Slov. Nar.« to-le: Pred letom je v fari na Eaki razsajala tako hudo bolezen »difteritis«, da je nad 40 šolskih otrok bila pobrala, a letos razsaja v sosednjej občini Studenec tako, da je od septembra 1.1. do zdaj umerlo uže nad 26 šolskih otrok, in še bolezen ne ponehuje. Od novega leta je tu od ne prav 1500 duš broječe občine uže 18 merličev, in v pretečenem letu bilo je 109 merličev tukaj, za polovico več, nego rojenih. Več slučajev je, da so vsi otroci pri hiši, po 3 in 4 in še kateri od staršev izumerli pri jednej družini.
Kranjska hranilnica je imela v ponedeljek svoj občni zbor. Po poročilu vodstva je denarni stan hranilnice jako ugoden. Premoženje, katero je v rokah hranilnice, se je koncem 1879. leta od 13 milijonov in 742.514 gold. 65 kr. pomnožilo na 14 milijonov 817.292 gold. 13 kr. Hranilnici lastni založni denar pa se je pomnožil za 1 milijon in 217.592 gold. 84 kr. Kakor druga leta je tudi letos v podporo občnokoristnih naprav, šol i. t. d. občni zbor odločil 9620 gold., od katerih je »Nar. šola« dobila 150 gold. za učne pripomočke.
Slovensko učiteljsko društvo ima navadno odborovo sejo prihodnji če-tertek 4. t. m. ob navadni uri (2 popoludne). Uljudno vabimo odbornike in prijatelje v prijateljski razgovor.
Katholischer Lehrerkalender auf das Schaltjahr 1880. Erster Jahrgang. — Herausgegeben vom katholischen Pädagogium. — Dritte Auflage. Donauwörth, Druck und Verlag der Buchhandlung des katli. Erziehungsvereines (L. Auer). To ni kar navaden koledar, v katerem se najdejo vse mogoče in nemogoče stvari, naznanila, marveč je namenjen določnemu namenu, namreč verski odgoji, zarad tega ima pri vsakem dnevu o letu cerkvenemu prazniku primerne svete in vodila za učitelje, polovica lista je prazno za razpolaganje (zapisovanje). Sicer ima ta koledar toliko raznoverstnega blaga, tako primerno izbranega, da se malo kje najde kaj jednacega. Med drugim ima tudi pri navadnem koledarju ped. zgodovinski koledar, v katerim najdemo imena vseh odličnih pedagogov, duhovnega in svetnega stanu. Spredaj ima podobo »Overberga«, tudi ima sliko »Kassianeja« (odgoj. zavoda) v Donauwörtliu. — Ima tudi zapisnik »Verzeiclmiss« bukev, učil, ki so učiteljem priporočevati in nemško - katoliško - pedagogično časopisje; denarstvo tujih deržav, razdelitev ur (Stundenpläne), katalog za učence, zapisnik izposojenih in razposojenih bukev i. dr. Obsega vsega skupaj 192 str. v 8°. V Ljubljani se naroča v katoliški bukvami. Kdor si kupi ta koledar, gotovo ni denarja po nepotrebnem potrosil. — No, to moramo priznati, da so tam odločni katoliki, ki umejo svojo nalogo krščanstva vpeljati v druščine in šole. Pri nas pa radi figo v žepu tiščimo, ter pravimo, bo že Bog dal, da bo bolje; se ve, da vse dobro, vsak dober dar pride od Boga, a človek mora vsak na svojem mestu storiti, kolikor more, potem še le sme pričakovati pomoči od zgoraj; liberalci pa niso tako zaspani, kakor mi, oni dobro vedo, da sreča je le tistim mila, ki si sami kaj upajo. Ali je morda tujstvo tako pokvarilo naš značaj, da si ne upamo pokazati, česar smo v sercu prepričani. (Cena koledarju je terdo^vezanemu 66 kr.)
„Nauk slovenskim županom", kako jim je delati, kadar opravljajo domačega in izročenega področja dolžnosti. Spisal Anton Globočnik, c. kr. okrajni glavar, Fr. Jož. redu vitez. Na slovenski jezik preložil Fr. Levstik. V Ljubljani. Založila in prodajata Klein in Kovač v špitalskih ulicah štev. 5. To je naslov nove slovenske knjige, ki je ravno izšla in se dobiva pri imenovanih založnikih po 1 gld., s pošto po 1 gld. 5 kr. in katero želimo, da dobi vsak župan na Slovenskem v roko ter jo pri svojem uradovanji tudi rabi.
—	Nas pa ta knjiga najbolj zanimiva, ker je prestava prišla iz izverstnega peresa g. Levstika, ki piše klasično slovenščino. Dasiravno nahajamo^tam več besed manj znanih, vendar niso samooblastno skovane, marveč sprejet^ iz ljudskega govora, in narejene po sorodnih speljavah in drugih slovanskih narečijah.
—	Zato bode ta knjiga služila ne le županom, marveč tudi pisateljem iskavšim slovenske izraze za nemške besede; verhu tega ima še »slovniček«, ki razlaga in pojasnuje manj znane besede. Ker ustreza ta knjiga dvojnemu namenu je gotovo priporočila vredna.
Učiteljski izpiti (Lehrerbefähigungs - Prüfungen) se začenjajo to pomlad 19. aprila. Čas za razglagenje je do 10. aprila pri vodstvu c. k. spraševalne komisije (dež. nadzorniku g. Pirkerju).
Javna zahvala. Slavna ljubljanska hranilnica je letos podarila »Nar. šoli« društvu v pomoč, šolam in učiteljem znamenit dar 150 gl. V dolžnost si štejemo, da se za ta velikodušni dar javno zahvalimo.
V Ljubljani, 26. svečana 1880.	Odbor »Narodne šole«.
Razpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. Na lrazredni šoli v Begunjah pri Cerknici, učit. služba, 1. p. 450 gld. in stanovanje, stalno ali tudi provizorno. Prošnje do 14. marcija t. 1. — Na 4razrednici v Kočevji, nadučit. služba, 1. p. 600 gld. in post. priklade, do 10. marcija t. 1.
Premembe pri učiteljstvu.
Na Kranjskem. Stalno imenovan je g. France Lunder, nadučitelj na Kaki, in gdč. Maria Francelj, učiteljica v Šentvidu pri Ljubljani. Gosp. J. Bezlaj, poprej zač. v Kranji in poslednjič podučit, v Terstu, stalni meščanski učitelj na Kerškem. G. J. Žiro v ni k iz Begunj, stalni nadučitelj v Gorjah. G. France Papa, nadučitelj v Kočevji, premeščen takisto v Metliko; začasni vodja v Kočevji je g. J. Š p i n t r e. Pomožna učiteljica na mestni šoli je spraš. učit. kand., gdč. Marija Podrekar; v dekliški sirotišnici je pom. učiteljica za ženske rokotvore sestra Marija Glaser.
Nove Greinerjeve pisanke
za učence ljudskih šol v desetih številkah se dobivajo na debelo in na drobno pri
Leopoldu Pirker-ju v Ljubljani.
Odgovorni vrednik: Matej Močnik.	Tiskar in založnik: J. R. Milic.