60. številka.
Ljubljana, v torek 14. marca 1905.
XXXVIII. leto.
Ishaja mk dan zvečer, kimSl nedelje In praudke, ter veti* po poiH prejeman m* evatro-ograke delele ca vae leto «5 K, a» pol leta IS K, «a Četrt leta 6 K 60 h, za en mesee s K so k. Za LJubljano ■ ponujanjem na dem ta m •to 24 K, sa pol »leta IS K, sa [četrt leta S K, sa en mesee S K. Kdor hodi aam ponj, plaža aa vse leto 23 K, za pol leta 11 K, m četrt leta 6 K 60 h, sa en mesee 1 K 90 h. — Za tuja delala toliko več, kolikor ana&a poštnina. — Na naročbtj brei [istodobne vpoSUJatve naročnine}! se ne oiira. — Za oznanila se pladnje od peteroatopne petlt-vrate po lx h, is ae se oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, Se te dvakrat, in po 8 h, če ie tiaka trikrat ali večkrat. — Dopiat naj ae izvole frankovati — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah St 6, iu aicer uredništvo v I. nadatropju, upravništvo pa v pritličju. — Upravnižtvu naj ae blagovolijo pošujati naročnine, reklamacije,
oznanila, t j. administrativne stvari.
n
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne Številke po lO h.
Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Jesenice.
Lepe načrte si je bila napravila nemška stranka na Jesenicah, da dobi občino v svoje roke, da napravi is Jesenic nemško trdnjavo. Na spomlad prihodnjega leta naj bi se ures ničili ti načrti, naj bi zaplapolala nad Jesenicami frankfurtarska zastava. Nemci so smehljaje zrli na silno težavno in požrtvovalno agitacijo Slo-renoev, zakaj prepričani so bili, da ostane ta agitacija brez uspeha in da pri prihodnjih volitvah na spomlad 1. 1906. zmaga nemška stranka v prvem in v drugem razredu. Računali so pri tem na pomoč nove železnice, pri kateri je nastavljenih več Nemcev, ki imajo v prvem razredu volilno pravico, in računali so b tem, da pridejo nekateri slovenski voliloi iz drugega volilnega razreda v tretji volilni razred, vsled česar bi bil Nemcem tudi drugi volilni razred zagotovljen.
Lepi so bili ti nemški načrti, ali — izjalovili so se dne 5. marca, ko je jeseniški občinski odbor izvolil trinajst častnih občaaov. S to iz voJitvijo se ni samo zaslužnim možem izkazalo zasluženo počešdenje, marveč se jim je podelila tudi volilna pravica v jeseniški občini.
Iq to je, kar nemško stranko tc-goti, ker s tem so uničeni nemški nakiepi glede pridobitve jeseniškega občinskega odbora. Nemško upanje na zmago pri občinskih volitvah na spomlad 1. 1906. je spla?alo po Savi, vsaj večine v občinskem zsstopu si Xemoi prav gotovo ne pridobe.
V evoji jezi poskušajo zdaj Nemci sprožiti veliko akcijo, da bi se izvolitev čaBtnih občanov razveljavila. Danes prijavljata graška »Tagespošta« in graški »Tagblatt« doslovna enaka članka o jeseniških častnih občanih, v katerih se poživljata deželni odbor in deželna vlada, da naj razveljavita izvolitev častnih občanov in se v ta isti namen kličejo na pomoč državni poslanci.
V teh člankih je pred vsem dragoceno priznanje, da se gre nemški stranki na Jesenicah za to, da kot
nemška stranka dobi občino v svoje roke. Doslej je to nemška stranka vedno tajila in zagotavljala, da ji je le na tem, da dobi tovarna na Savi primeren vpliv na občinsko upravo, sicer pa da nima nobenih namenov, ki bi mogli S!ovenoe vznemirjati. Zdaj torej imamo izrecno priznanje, da se gre za osvojitev slovenskih Jesenic. Sicer smo vedeli, da se to namerava, ali da so Nemci zdaj ta svoj namen tudi priznali, nam je vendar prav ljubo. Zdaj bodo spregledali tudi tisti Slovenci, ki doslej niso verjeli, da ima nemška stranka na Jesenicah take namene.
Obeta.»e akcije se pa ni prav nič bati. To nemško kričanje nas sili samo na smeh. Volitev se je izvršilastrogo zakonito in zato ne moreta ne deželni odborin ne deželna vlada ničesar storiti, tudi če bi hotela. Izvolitev častnih občanov spada med avtonomne posle vsake občine in se sme razveljaviti tak sklep samo, če se je kršil zakon. Na Jesenicah se je postopalo strogo zakonito. Naj-bojši dokaz, da se je res postopalo točno po določbah veljavnih zakonov, je pač to, da ne morejo Nemci navesti niti sence kake nekorektnosti, niti najmanjšega pogreška. Proti izvolitvi častnih občanov ugovarjajo zgolj in edino iz nemškonacijonalnih nagibov, svoj ugovor utemeljujejo zgolj s tem, da novi častni občani pri volitvah — ne bodo glasovali z nemško stranko.
Na take ugovore se pa ne more in ne sme ozirati ne deželni odbor, ne deželna vlada in tudi osrednja vlada ne more ničesar storiti, ako neče kršiti postave in mesto po pravici postopati z nasilstvom.
Naj torej Nemci kriče kolikor hočejo, saj s tem vlivajo samo — olja v ogenj.
Tolovajstvo v Knežaku.
Kako znajo žegnani farizeji resnico zavijati, je razvidno iz zadnjih številk »Slovenca«. Nas seveda to ni prav  nič presenetilo, ker poznamo
te vrste resnicoljubnih ljudi prav noter do obisti in nismo od teh podlih popov nikdar kaj boljšega pričakovali. Pobeljeni grobovi! Po njih mnenju bi se morali najbrže napa-denci v Knežaku nahujskanim razbojnikom še prav ponižno zahvaliti, da ao jih blagovolili nekoliko pobiti! Ker nimamo na dan po 24 ur prostega časa, se bomo v svojem od govoru omejili le na to, da pribijemo nekatere značilnejše laži. »Slovenec« piše, da je prikorakalo nad sto kat-narodnih volilcev pred županovo hišo. To je laž, žegnani lažniki! Bilo vas je ravno 67, vštevši 2 popa, mež narja, organista, 5 Koričanov in nekaj radovednih nevolilcev, ki ste mrklih obrazov prišli na volišče. T o j e jedva četrtina vseh volilcev v Knežaku! In še teh ste najmanj polovico OBleparili, ker ste jih nalagali, da boste volili Cucka! Zdaj so vam to katoliško narodni možje, a prej ste o tem previdno molčali! — Trditev, daje nekdo streljal iz županove hišeindaje županporinil Markovca proti Frajtu je najnesramnejša farška laž, kar so si jih izmislili, ki pa ob enem v polni meri potrjuje naše mnenje o častivrednem značaju te pakaže. Ali zapomnite st dobro, da vas niti ta zlobna trditev ne reši zasluženega plačila. Le tolažite se, dokler je še Čas, potem pojdete — »na ričet«. Namesto, da bi zdaj ti popje mirili ljudi, ki so jih brezvestno zapeljali in v nesrečo pripravili, jih pa še vedno h u j s k a j o z oČ vidnim namenom, da bi provocirali novo še večjo nesrečo. Te hijene kar koprnijo po krvi in po uboju. Ali vam ni še dovolj? Seveda ne! Ogromna večina občanov se vam ni dala premotiti vzlio skrivnim spletkam, ki ste jih bili vprizorili. Odtali so trdni in zdaj hvalijo Boga, da niso prišli v vašo družbo. A tudi vaše žrtve vas že preklinjajo. Le preparirajte krive priče, kolikor hočete; le sklicujte skrivne shode, nič vam ne pomaga. K večjemu boste imeli par žrtev več na vesti. »Druge
Goče« ste pisali v »Slovencu«. Res je, druge Goče, le v veliko večjem obsegu. Spravili ste 50 do 60 ljudi v nesrečo, ogromna večina občanov pa vas obsoja in se s studom obrača od takih — božjih namestnikov, žalostna vam majka!
Vojna na Daljnem Vztokn.
Kuropatkinovo poročilo o umikanju.
General Kuropatkin je poslal 11. t. m. tole poročilo: Ob fronti druge armade, kjer sem bil earn navzoč, je današnja noč pretekla brez bojev. Zadnji voji te armade pod poveljstvom generala Heršlmanaso ostali danes do 7. ure zjutraj na svojih pozicijah v bližini železniške postaje Suš it a j. O tretji armadi nisem prejel nobenega poročila. Deli prve armade so bili danes zjutraj oddaljeni od Tielina 25 do 30 vrst na jugu in jugovzhodu.
Sovražnik je danes napadel samo zadnje voje tretjega sibirskega kora* Prva armada Be umiče na že preje za vbo vojsko določene pozicije. Po poročilu poveljnika tretje armade so zadnji voji te armade danes zasedli pozicije na mandarinski cesti, ki so oddaljene 25 vrst od Tielina. Pred temi voji so se pojavili samo neznatni sovražni oddelki, zlasti konjenica.
V bojih, ki so neprestano trajali več dni, ao znašale izgube 50 000 mož. Umikanje iz Mukdena je bilo silno nevarno in težavno. Zadnji voji so se umikali v polnem redu in so se ustavljali samo na točkah, ki so bile že preje v to določene. Vsled neprestanih japonakih napadov na mandarinsko cesto, je bilo umikanje zlasti težavno za tren. Mi nismo korakali po cestah, marveč preko polja.
Ker se nahaja med Tielinom in Mukdenom mnogo rek s strmimi bregovi, so se vozovi opetovano morali ustaviti in se drug za drugim pomikati naprej, kar je zlasti zaviralo umikanje. Sovražnik je dobil znatna okrepljenja. Po izpovedbi ujetnikov se je bitke udeležila tudi Nogijeva armada in več drugih novih divizij.
Z ozirom na neznatno oddaljenost z Japonske in lahko dovažanje z morja je japonska armada ohranila vedno isto moč. Vzpričo že za časa miru izborno organiziranega vohunstva so-Japonci natanko poznali pozicije naše armade.
Z dne 12. t. m. pa poroča Kuropatkin: Po poročilu poveljnika zadnjih vojev se je dognalo, da se nahaja v strelni daljavi naših topov poldruga sovražna divizija, vendar pa ni došla nobena vest o resnejših bojih.
Po poročilu poveljnika druge armade je moral prvi sibirski strelski polk preBtati hude boje. Ta polk se je umikal med ognjem sovražnika, ki je prodiral od zapada, nanj pa so Btreljali tudi sovražni voji z vzhoda.
Polkovniku L e š u se je posrečilo od tega polka rešiti tri častnike, 150 mož z zastavo in eno baterijo. Ta polk je v boju dne 6. t. m. izgubil preko 1000 mož. Od Jurjev-skega'polka 25. divizije je ostalo samo 619 mož in 2 častnika.
Poročilo maršala OJame.
Iz Tekija se brzojavi ja: Maršal Ojama poroča, da se sovražnikove ii-gube v smeri proti Hinkingu Še niso mogle dognati. Preko 800 mrtvih trupel ruskih vojakov se je že našlo Po izpovedbi ujetih Rusov je bila 71. divizija skoro popolnoma uničena. Dasi so Rusi svoje zaloge in skladišča v MičunUnu in v drugih krajih sežgali, vendar smo dobili v roke veliko množino krme, streljiva in dru gega vojnega materijala.
V Sinmintinu je japonska posadka ujela nekega ruskega častnika, ki je prišel iz Sanghaja Dotični oficir se je vdal pred Port Arturjem in je bil izpuščen na častno besedo. Častnik je dano besedo prelomil.
Japonsko sobotno poročilo.
V Tokio je došlo 11. t. m. sledeče uradno poročilo: Naše čete v distriktu Shingkinga so zasledovale sovražnika in ga spodile z visokega terena Fušun in nadaljujejo zdaj svoje zasledovanje. Uplenile bo več sto voa in železniških vagonov ter dobile še mnogo drugega ne preštetega plena
Perorisi izza rimskih
kulis.
i.
Rimski klerikalec je človek, ki 8e za nobeno stvar tako malo ne meni, kakor za božje zapovedi in nobena stvar mu ni tako malo znana, kakor nauki svetnikov in cerkvenih učiteljev.
Ljubite svoje sovražnike in mo lite za tiate, ki vas žalijo, je učil Kristus, a njegovim namestnikom niti v sanjah ne hodi na misel, da bi se ravnali po ti zapovedi.
Ne vračajte zla z zlom, nego blagoslavljajte, saj ste poklicani, da imate blagoslov za svojo dedščino, je učil sv. Peter, ali na vsem svetu ga ni klerikalca, ki bi se tega držal.
Sveti papež Gregor je učil: Kdor Be za zlo samo zato ne maščuje, ker ne more, ta ni potrpežljiv. No, svetovna povestnica priča, da so bili klerikalci vedno pravi tigri maščevalnosti.
Posledica te krščanske Čednosti (ljubezni in potrpežljivosti), Če bi se izvrševala, bi bila strpljivost, a strpljivosti ni klerikalec nikdar poznal. Že za Kristusovih časov so farizeji imeli navado, dolžiti vsakega, kdor se jim ni uklanjal, da Boga kolne. Dandanašnji farizeji so to frazo nekoliko spremenili in dolže svoje nasprotnike, da vero preganjajo. Besede so nekoliko drugačne, nagibi so pa isti danes kakor pred 1900 leti.
Ni se temu čuditi. Rimski kle rikalizem je svojo malho in svoje posvetno gospodstvo branil v prej šnjih časih z grmadami. Danes, ko se ga je moderna kultura osvobodila, ko nima na kulturo nobenega vpliva več in tudi ni več v položaju zažigati grmad, se brani oač z drugimi sredstvi. Ali vse to p* »zadevanje je brez pravega uspeha.
Klerikalizem ee skuša rešiti 8 tem, da med masami vzbuja in neti najnižje instinkte in postal je zastavonoša vseh nevednežev, ki zaradi svoje neumnosti ničesar tako ne sovražijo, kakor omiko. Te čete omamlja
tako, da bo pijane, kakor bi se na-pile najnevarnejšega žganja. Kanaliziran kmet, fanatizirana ženska je v svoji verski vnemi podobna bitju, ki je pijano tako. da bo svojo pijanost prespalo šele v grobu.
Toda mi nikakor nimamo namena,   izpolnjevati besed, ki jih je Faust zaklioal menihu: "VVas bist du, Monch, zu storen mich
gekommen ? Ich kenn euch wohl und hass' eneh liingst
ihr Frommen 1 Willst du ums Haupt dein Ziogulum ver-
stohlen
Mir werfen,   wie die Schlinge einem
Fohlen?
Ich iache đein und spotte ganz gewaltig Der Metze Babels, alt und missgest a'tig.
Kakor rečeno, nečemo mi delati v tem smislu, pač pa hočemo v teh »Perorisih izza rimskih kulis« sem in tam podajati črtice iz življenja in delovanja rimskega klerikalizma.
Začeti hočemo s tem, da opozorimo slovensko občinstvo na boj, ki so ga začeli nemški katoliški duhovniki proti političnemu katolicizmu. Pri nas Slovencih je škof Jeglič najizrazitejši zastopnik političnega kato-
licizma in zato je za nas omenjeni boj posebno zanimiv.
Ta boj traja že dokaj let. Opetovano smo že opozarjali nanj in obširno govorili o nazorih, ki so jih razvili umrli katoliški prelat Fr. Ks. Kraus, potem katoliška duhovnika in profesorja Sohell in dr. MuMler, bivši dunajski vseučiliški profesor, katoliški prelat Eberhart in slovenski žup nik Vogrineo. Vatikan je sicer to prizadevanje že opetovano obsodil, ali prenehalo vendar ni.
Središče vsega tega gibanja med Nemci je društvo, ki se imenuje po omenjenem prelatu Krausovo društvo in ki razvija v Monakovem prav živahno delavnost. Pred nekaj tedni je imelo to društvo zborovanje, na katerem je katoliški duhovnik dr. Gerberts razpravljal o verskem in o političnem katolicizmu in je posebno značilno in dobro karakterizoval vernost tiste mase, ki jo klerikalci na Slovenskem imenujejo »naše dobro ljudstvo«, pri kateri je pa vernost postala čisto navaden paganizem. (Konec prih.)
Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem.
Zgodovinska, narodopisna in književna Crtica. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.)
Štefanu KuzmiČu je tekla zibel v Strukovcih v železni stolici. Rojstni kraj mu je bil tik štajerske meje. Kje in kdaj je dovršil svoje nauke, ne vemo. Znano nam je namreč samo toliko, da je bil učiteljem v Nemesesoć bliza Kiseka (Giinsza) v šoprunski stolici. Leta 17t>4. je prišel na svetlost njegov: „Vere krstŠanske kratki n ii v u k.~ Ta katekizem, kateremu je pridejanih nekaj molitev in pesmi, tiskal se je v Hali, torej na Nemškem, kjer so se tiskale vse prve slovenske protestantske knjige, dočim katoliški pisatelji niso imeli zvez z Nemčijo.
Ko je prišel v šard, bila mu je prva skrb, da si je uredil dom za svojo obitelj. S seboj je vzel očeta si Jurja, kateri mu je umrl 1766. leta in je pokopan na pokopališčn v Patru. V Surdu se je poročil z Ana Marijo, kateri ne vemo priimka. Bila mu je prva
Maršal Ojama je pa ravno ta dan sporočil v Tokio: Vse naše čete so se pomaknile od desnega brega reke Hanho in zasledujejo sovražnika z ▼so močjo in na vse strani in mu prizadevajo velike izgube. Včeraj popoldne so došle japonske čete, ki so zapustile Puho in se pomaknile proti severu. 11. t. m. so zadele na umikajočo se močno sovražnikovo kolono. Po kratkem boju so obkolile sovražnika in ga prisilile, da se je vdal. V okolici Mukdena se upira oddelek sovražnika brezupno.
Številnost ruske armade.
Japonski generalni štab oeni število ruskih čet, ki so se borile v bitki pri Mukdenu, na 300 000 mož pešcev, 26 000 mož konjenice s 1368 topovi. Povprečno je stalo 376 bataljonov s po 800 možmi v boju.
Kapitulacija?
Na zahodu Mukdena sta dve ruski diviziji odrezani od Japoncev in v obupnem položaja. Braniti se moreta le z bajonetom in Japonci pričakujejo, da s* vsak čas vdasta.
Japonci v bližini Tielina.
»Daily Telegraph« je dobil v soboto iz Tokia nastopno poročilo: Neka japonska četa ee nahaja okoli 15 milj južno od Tielina in vzhodno od železnice.
General Nogi, ki stoji na skrajnem japonskem levem krilu, ei je pridobil mnogo zaslug, zlasti da se je Mukden tako hitro okupiral. Nogi je odbil mnogo protinapadov. Majhen njegov oddelek je premagal celo rusko divizijo. Njegovi ljudje trdiio, da je bila ta bitka v primeri s Port Artur-jem le mirovni manever.
Uplenjena ruska vojna blagajna?
V nedeljo popoldne se je poročalo »Daily Telegraphu«: Ruske izgube na mrtveoib, ranjencih in ujetnikih znašajo 200 000 mož, uplenjenih je nad 500 (?) topov. Tudi|mnogo kovanega denarja je prišlo v japonske roke.
Obe diviziji sovražnikovi, ki sta bili obkoljeni zahodno od Mukdena, ata skoraj popolnoma uničeni. V boju mož proti možu so se borili Ruai z obupno hrabrostjo. Japonci so koncentrirali uničujoč ogenj na nje in metali nanje tud. ročne granate. Nato bo se vdali Rusi v gručah po sto in sto.
Zasledovanja in izgube.
Iz Tokia se poroča »Lokal-An-zeigerju 11. t. m.: Rusi se še vedno obupno upirajo na posameznih mestih zahodno od Mukdena; na severu mesta pa jih zasledujejo Japonci z vsemi j močmi. Po zadnjih cenitvah znašajo ruske izgube 150.000 mož, 50.000 od teh je ujetih; razun tega bo morali Ruai prepustiti nasprotniku 100 topov. Maršal Ojama poroča, da je Ku-ropatkinova armada docela pobita; vsako uro se vdajajo novi oddelki.
Rusko poročilo o zadnjih bojih.
Peterburški tdlegrafični agenturi 88 poroča iz Tielina 12 t. m : Od 7.
t. m. ob 6. uri zjutraj do 9. t m. so napadali Japonci rusko levo krilo in postojanke ob reki Šaho. Na tej fronti so imeli velike izgube. Japonoi bo obkolili polagoma med trdovratnimi boji rusko desno krilo in se bližali cesarskim grobovom. 9. t. m. so Japonci napadali v dolgotrajnih naskokih žeiesnioo. S trudom se je Rusom posrečilo, da so obdržali vas Nugentun v svojih rokah. Japonski streli so padali na železniški tir.
Da bi odbil obkoljevalno kolono Japonoev od svojega desnega krila, je zbral Kuropatkin velike moči proti čemitunu, v bližini Siaguze, napadel Japonce in stal sam v najhujšem ognju. Močan veter in prah sta ovirala operacije. Vas Cemitun bo dobili Rusi v svoje roke, toda Japonoi bo jih znova napadli in zjednačili delni uspeh Rusov. Tega dne so predrli Japonci južne ruske postojanke pri Kuisanu in se pomikali od vzhoda in zahoda proti železnici. Japonoi bo hoteli obkoliti Mukden, zato je bilo v noči 10. t. m. dano povelje, umakniti se proti Tielinu. 10 in 11 t. m. se je umikanje nadaljevalo.
10. marca so Japonci nadaljevali z napadi na ruske pozioije pri postaji Chutohitai. Kuropatkin je koncentriral južno od Chutohitaia konjenico proti vasi Sesintun, ki leži severno od Co mituna. Artiljerijski boj je trajal cel dan. Japonci so obstreljevali 13 kilometrov severovzhodno od Mukdena ležeči Tsuertum. Istočasno so nadlegovali majhni japonski oddelki ruske čete ob strani.
Oku v Mukdenu.
Kakor se poroča iz Londona, je dospel Oku in njegov štab 11. t. m. popoldne v Mukden. Okujeva armada je našla v ruskih bolnicah le 800 ranjenih Rusov in 300 ranjenih Japoncev. Ko so se začeli Rusi umikati, so zažigali Kitajci bolnice in druga poslopja v mestu.
Kitajska ropanja v Mukdenu.
»Novoje Vremja« poroča z bojišča: Ko so zapuščali zadnji ruski vojaki Mukden, navalilo je več sto kitajskih težakov na zaloge rusko-kitajske banke in ropalo po njih. Ker so bili Japonci Rusom takoj za petami, se jim je posrečilo ujeti mnogo roparjev, katere so precej usmrtili.
Nova bitka pri Tielinu?
Reuterjev urad poroča iz Tokija: Zasledovanje ruske vojske se nadaljuje. Domneva se, da se bo vršila nova bitka v bližini Tielina, kjer bodo Rusi poskusili zadržati Japonce na njihovih hitrih marših. Japonoi ' stoje že pri Tielinu. Rusi so viioma utrujeni in v neredu; baje imajo malo živil in malo munioije.
Sestava nove ruske armade.
Iz Pt-trograda se poroča: V vojno ministrstvo je došlo poročilo, da je premet na železniški progi Samara-Zlatoust transsibirake železnioe skoraj popolnoma ustavljen. 2000 zaprtih in
odprtih tovornih voz s pošiljatvami na bojišče stoji po postajah. Iz Pe trograda se je zaukazalo, nadaljnje pošiljatve blaga začasno ustaviti, da bo železniška proga prosta za prevažanje nove armade, ki bo po carjevem ukazu štela 600000 mot. Ker se je zafiei led po rekah tajati, bo bodo vojne potrebščine na ladjah dovažale v Mandžurijo.
Francoska  porodila o bitki pri Mukdenu.
»Eoho de Pariš« je dobil 12. t. m. iz Petrograda naslednje poročilo: Brzojavka iz Uaithaia, železniške postaje dvajset vrst severno od Mukdena, pravi, da se ruska armada v lepem redu umika. Kuropatkin ostane z dvema armadnima koroma v Usi-thaiu Ostali del ar m ide koraka v redu po cesti od Fušuna. Ruske izgube so enormne; znašajo teč nego 1500 častnikov in 70.000 mož na mrtvecih, ranjenoih in pogrešanih. Nasprotno pa je trdil neki častnik generalnega štaba, da so ruske izgube večje nego 100000 mož in da je sovražnik dobil v roke 100 obležnih in 300 poljskih topov. O kaki kapitulaciji Bilderlinga se ne ve nič. To poročilo ni videti pravo. Vojaški in drugi ofiaijalni krogi so vsi prestrašeni in preplašeni. Kljub temu je mesto mirno in gledališča so polna.
Parlamentarni položaj,
Brno, 12. marca. V Telčah je imel posl. dr. S t r a n s k v volilni shod, na katerem je razpravljal o političnem položaju. Poudarjal je posebno potrebo sporazumljenja med obema narodnostima na češkem in Moravskom. Pri tem je izjavil: »Ni izključeno, da baron G a u t s c h v dosego takega sporazumljenja pre-osnuje svoje ministrstvo v parlamentarno ministrstvo, v katero si pritegne dva Poljaka, dva Ceha in štiri Nemce«. (Kaj pa Jugoslovani?) Nadalje je izjavil dr. Stranskv, da še ne spada med deaignirane ministrske kandidate, zato pa lahko o zadevi jasno govori. Samoumevno je, da si Cehi vkljub parlamentarizi-ranemu parlamentu ohranijo proste roko. — Potem je prišel v svojem govoru na ogrske razmere ter povedal, da si je Avstrija morala Ogrsko že štirikrat krvavo priboriti dvakrat od Turkov, dvakrat pa od madjarskih revolucionarjev. Od tedaj pa so se razmere tako spremenile, da bi bilo napačno upati, da Habs burŽani znova Ogrsko pridobe.
Iz odsekov.
Dunaj, 13. marca. V jutrŠnji seji se začne debata o predlogu posl. dr, pl. D e r s c h a 11 e , naj bo izvoli odsek 48 članov, da preuči razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Debata bo trajala najmanj dve seji, mogoče pa je tudi, da se dožene šele prihodi ji teden. Poljaki bodo baje predlagali, naj se predlog izroči proračunskemu odseku, vendar pa je skoraj gotovo, da se izvoli samostojni  odsek. Pred
soproga in je umrla dne 5. maja 1764. leta v 39. letu svoje dobe. Živel je ž njo le osem let. Druga žena mu je bila Terezija Szakal iz Patra, vdova po možu Mihaelu Bošnjaku. Štefan Kuzmič se je poročil ž njo dne 25. novembra 1768. leta. Imel je tri otroke: Štefana, Ano in Elizabeto (f dne 1. decembra 1763). Z drugo ženo je živel enajst let.
Nemirna je Še bila doba, v kateri je začel delovati »Štefan Kuzmič, a položaj protestantskih Slovencev je bil zelo žalosten: Pregnali so jim duhovnike in preganjali so protestante, kateri so ostali verni novemu nauku. Potemtakem Štefan Kuzmič ni mogel dobiti službe v svoji domovini, nego je moral, ako je hotel delovati v Slovencih, tudi on prijeti za popotno palico in romati v Šomodsko stolico. V Železni stolici so bile protestantske župnije ustanovljene: v Križevcih dne 19. oktobra 17 8 3, v Pucincih in na Hodošu 17 83., a v Bo-doncih dne 29. julija 1792. leta.
Koliko je bilo takrat vseh naših protestantov, ne morem določiti. Recimo, da jih ni bilo 10.000 duš. Ivan Čaplo-vič poroča, da jih je 1829. leta, torej kakih osemdeset let pozneje, bilo:
v železni stolici . . 10.320 v zaladski stolici .   . 21
Skupaj 10.341 duš. Približno 10.000 Slovencev protestantov bilo je za Kuzmi-čeve dobe brez dušnih pastir j e v. Ker pa niso imeli svojih cerkev, hodili so molit v katoliške cerkve, kakor je še danes običaj v krajih, koder imajo luteranci predaleč do svojih cerkev. Čaplovič pripoveduje, da se v oni dobi po vsem Slovenskem ni videlo, da bi tod prebivali luteranci, kar je bilo naravno, ker niso imeli niti duhovnikov niti cerkev. Ker pa duhovniki niso mogli in smeli z govorjeno besedo poučevati svojega naroda, poprijemali so se peresa in so s tiskano besedo poučevali rojake in utrjevali v njih »krščanski navuku. Edini »Štefan Kuzmič je bil luteranski duhovnik, a on je živel daleč od svoje domovine.
Le dvakrat na leto se je videlo, da še med Muro in Rabo žive luteranci. Bilo je to ob Veliki noči in ob žetvi, ko so slovenski luteranci romali iz železne stolice v daljnji Šurd. Pomikali so se v dolgih procesijah, molili in peli slovenske pesmi.  Pot jim je kazala
reka Mura. Od Dolenje Lendave pa do Legrada, kjer se izteka Mura v Dravo, vodi ravna pot vedno kraj Mure. Pri Legradu so zavili na levo stran proti Šurdu. Ponavljali so to potovanje vsako leto dvakrat, da bi slišali v Š u r d u slovensko besedo in da bi tam prejeli občno odvezo. Mislimo si lahko, da se je ogromno ljudstva zbiralo vsako leto okrog male in neznatne cerkve šurdanske. Štefan Kuzmič je Že v Šurdu imel dokaj Slovencev iz bližnjih vasi: Mihalvd, Sand, Liszo, Sz. Peter, Bukkbsd, Szt. Pal, Porrog, Pat, Szent Kinllv, Vese in Bereny, a zdaj so še prihajali Slovenci iz Železne stolice in pridruževali so se jim tudi Maza r i iz bližnjih in daljnjih vasi in protestantski Hrvati iz Legrada. Bila je to silna množica naroda, katera se je vsako leto shajala v Šurdu in kateri je bil Štefan Kuzmič, okrog katerega se je zbirala, edina dušna podpora.
Za protestantsko gibanje je torej bil Šurd velikega pomena. Krepili so se tukaj naši Slovenci v svoji veri, okrepčani in potolaženi pa so se spet vračali v svoje rojstne vasi. Mnogo jih
jutršnjo sejo bodo vsi klubi imeli posvetovanja, kako stališče zavzemo napram Dersohattovemu predlogu. — V železniškem pododseku, ki ima prihodnjo sredo sejo, bo baje železniški minister strogo zaupno razložil, zakaj se je proračun za planinske železnice prekoračil za tako ogromne svote. Odločevali so vojni oziri, ker se bodo morale izvesti tudi fortifikatoriČne naprave.
Kriza na Ogrskem.
BudapeŠta, 13 marca. V položaju se ni prav nič spremenilo ter ee tudi ni storil nov korak za rešitev krize ne v Budapešti ne na Dunaju, pač pa so v liberalnem klubu deloma odgrnili mramornat kip ba rona Banffvja, ki je bil od 13. decembra 1. 1. zagrnjen s črnim suknom. Pri razkritju je rekel minister Berzeviczv šaljivo: »Rešitev krize se bliža!« — Splošno se opaža, kako vztrajno se razgovarja dr. Wekerle z raznimi politiki. Baje računa na novo večino iz liberalne stranke, liberalnih poslancev iz opozicije ter Hrvatov. — Opozicija zahteva, da se skliče državni zbor 4. aprila.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 13. marca. Iz vseh macedonskih okrajev dohajajo poročila o novih vstaških četah, in turške oblasti delajo neprestano, da nevarno gibanje uduŠe (?). Ker pa bo ceste slabe, ni mogoče dovolj hitro dobiti vojakov in orožnikov tja, kjer se pojavijo nemiri. Z mej se skoraj vsak dan poroča, da prestopajo nove VBtaške čete na maoedonska tla.
S o i i j a , 13. marca. Pri spopadu med bolgarskimi vstaši v vasi Mesi meri bo se turški vojaki neusmiljeno maščevali tudi nad bolgarskimi va-ščani, h katerim so se vstaši zatekli. Streljali so s topom v kmečke hiše ter jih zažgali, razen ld vstašev so ubili tudi toliko vaščanov.
Carigrad, 13. marca. Na dvoru so v velikih skrbeh, ker bo izginili neki komornik, dva sultanova adjutanta, neki divizijski in neki brigadni general. Vsi so baje ušli, a ker so poučeni o vseh vladnih in zasebnih sultanovih načrtih, je sultanov strah opravičen.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 13 marca. Skoraj v vseh tiskarnah so črkostavci zopet ustavili delo, tako da od danes naprej ne bodo mogli iziti časopisi.
Pariz, 13 marca. Atentator, ki ga je lastna bomba raztrgala v hotelu »Bristol« v Petrogradu, je bil anarhist Cuilon ter je prišel iz Rige v Petrograd z namenom, da umori carja (? ) Najel si je v hotelu sobo, ki je imela okno na cesto, po kateri bi se moral pripeljati car, ako bi se na povratku iz Carskega sela v Petrograd peljal s kolodvora v avojo palačo. In tu pri oknu je Cuilon čakal cele dneve, da vrže bombo v carski voz.
Krakov, 13. marca. Kmetski nemiri v Litavi in Beli Rusiji nara-
je ostalo stanovitnih v veri, katere jih je učil in jim razlagal Štefan Kuzmič, a mnogo je bilo tudi takih, kateri so se naveličali vsakoletnega dolgotrajnega romanja, in so se rajši zopet povrnili v katoliško cerkev. A da se je vendar ohranilo še toliko luterancev, to je zasluga Štefana Kuzmič a, kateri je navduševal svoje rojake z besedo in pismom.
Izprevidel je, da je narod treba poučevati in da mu je treba dajati dobrih knjig, katere bi osobito Slovencem v železni stolici dobro došle. A nihče njegovih rojakov ni bil temu delu toliko kos kolikor ravno Štefan KuzmiČ. Bil je svetovno naobražen mož, kar vemo iz predgovora njegovega „Novega zakona". Bilo mu je znano, da med Sred njim in Belim morjem, v Dalmaciji, Istri, Slavoniji, Bosni in Bolgariji, v hrvaškem, kranjskem, Štajarskem, vo-grskem, morskem, češkem, poljskem in mo8kovitanskem orsagu prebiva slovenski narod". Znan mu je bil Primož Trubar, Anton Dalmatin in še drugi slovenski pisatelji. Pripoveduje nam sam, da je imel naše slovenske in ćirilske in glagolske knjige v rokah. Ve-
šča jo. Kmetje ropajo in pcŽ;gajo. Bati se je, da napoči spomladi splošni kmetski punt. V gubernijah orelski in kurski ropajo kmetje največ ponoči. Cele gozdove posekajo v eni noči, toliko jih je.
Varšava, 13. marca Danes bi morali zopet odpreti srednje iole, toda starši in dijaki so za štrajk, dokler še os uvede poljski učni jezik.
Dopisi.
Iz Gonič.   (Se  nekaj dodatkov k »z g o d o v i,n i kranjskega učitelja-trpina v XX stoletju«) Dobro sem se zavedal svojega težavnega stališča v Starem trgu še predno sem  prišel  tja gori med »dobro znane Poljano e«, za kar se imam največ zahvaliti nekaj Časa v Starem trgu sluŽbojočemu tovarišu učitelju g. J Lokarju v Do-bličah.   Žito sem bil tam gori zelo — da do skrajnosti oprezen. Staro-trški »m o g o to i« vabili so me zdaj v to, zdaj v drugo krčmo (jih je tam kar 5 na kupu), naj pri čaši ž njimi »katero   zapoje m«,   naj malce »p o 1 i t i k u j e m« Ž njimi itd. Sel sem parkrat na ta hinavska vabila. Toda kmalu sem spoznal, da jo uteg nem na takem potu temeljito zave-žiti; zato sem te tej družbi po rocž nesti izogibal, osobito ker mi je   bil   prepoučljiv zgled tam tako tragično ponesrečeni   tovariš-predprednik rajni     gospod nadučitelj Ivan Zapanec In zategadelj sem se — po običajnem svojem vsakdanjem izprehodu — kar zakopal v   svoje   nočno gnjezdo— večkrat že, ko je solnce še visoko na obzorju krožilo.   To jih je silno jezilo. Ne boš počival! Na.večer osoli 9 ali 10. ure pridrvi ae pred šolo — in to se je skoraj  vsak večer sgo dilo —  cela  tolpa  surovib, pijanih pobalinov • razgrajačev.    Tam pred mojim stanovanjem napravijo prat. peklenski dirndaj: vpijejo, de:6 ae, tolčejo, mečejo v šolska okna drob. pesek, kličejo mi vsakojake zbadljive priimke, kakor: »Jako b«, »koz u«. (kozel) b • e e 6 , — plešejo, bije z nogami ob tla itd. tako, da mi ni bilo moč očesa zatisniti. Večkrat sem po noči kar pobasal posteljnino iz posteljnjaka in bežal ž njo v šolsko sobo, ki je zadaj na nasprotni strani, i postlal si tam v zadnji kotiček, da f sem saj nekoliko mogel zadremati. Vse to počenjanje z menoj slišala stadobro župnik in kaplan v farovž, katerije komaj lOkorakov oddaljen od šole, slišal je to ud kraj-nega šolskega   sveta Juri Fugina, čigar hiša se dri šolskega p o s 1 o p j a i n č i g a r spalnica je tik nadučitelj e-vega stanovanja, slišal je to tretji ud krajnega šolskega svetaJ Koce in drugi. Pa kaj so zgodi?   Bridko  sem tolil to nečuveno počenjanje z menoj imenovanim   udom   krajnega Šolskega sveta.   S ciničnim usmevom so me pogledali in rekli: »To je pri nas že tako« —. Seveda, saj velja vse to meni, katerega iz dna duše — da se milo izrazim — mrzite, če pa bi se bil pritoževal v Črnomelj, zaren-tačilo bi se bili nad  menoj, kakor nekdaj na  Š rekljevcu   »Gros že spet toži« —;  zatoraj  sem rajši trpel, dokler sem mogel.
HaT" Dalje v pnilooJ- ^Bsf
del je za lažiške Srbe, sploh mu je bilo znano vse slavjansko gibanje ia delovanje na književnem polju. Reči torej smemo, da je bil Štefan Kuzmič pravi mož za ogrske Slovence.
Štefan Kuzmič ni bil prvi pisatelj v ogrskih Slovencih. Že pred njim su delovala dva njegova rojaka: F r a u Temlin in Mihael Sever. Prvi je bil doma s Krajine, vasi blizu Can-kove v tišinski Župniji (zdaj cankovski in je izdal  „Gyorszki Katekizmu su v Hali 1715. leta. Drugi se je porodil v Vaneči, v župniji   Sv. Seba-stijana (Sebaščana) in je poslovenil i/ nemščine „R e d Zvelicsansztva Tudi ta knjižica je zagledala svetlost v Hali, in sicer 1747. leta. Štefan Kaz miČ nam pripoveduje, da je Temliuo vega katekizma svoje dni videl le dva primerka,  in  zato  mu  je  bila prva skrb, da je priredil drugo izdajo kate kizma. Storil pa je to Še prej, nego je prišel v šurd, a te je bilo  1754. leta, koje izdal v  Hali „Vore k r s z t-s a n s z k e  kratki  n a v u k.u (Da^je prih.)
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 60, dne 14. marca 1905.
Seja „Trg. in obrtne zbornice".
Ob določeni uri je otvoril predsednik gosp Josip Lenarčič sejo, pozdravil vladnega zastopnika vlad. svetnika g dr. K u lav i ca ter imenoval za overovatelje zapisnika zadnje seje zbor. svet. gg. Rak ovca in Fursagerja.
Nito je zbornični tajnik g. dr. V. M u r n i k prečttal zapisnik zadnje seje. K besedi se je oglasil svetnik gosp. Luckmann, kije naglaŠal, da nima sicer ničesar ugovarjati proti zapisniku, ni mu pa prav, da se zapisniki tako pozno vročujejo svetnikom, ko so že vse stvar'', o katerih se je v seji obravnavalo, pozabljene, vsled česar je zelo težko dognati, ako ni morda kaj izostalo iz zapisnika, ali ako se je vse sprejelo vanj. Z ozirom Da to je govornik predlagal, da se naj sejni zapisniki takoj overovijo, takoj dado v tisk in vroče svetnikom.
Po kratkem pojasnilu predsed nikovem se je ta predlog soglasno sprejel, nakar se je zapisnik soglasno odobril.
Naznanila predsedstva.
Predsednik g. Lenarčič je namami, da so svet. gg. Vil. Zupan 6ič, Gassner in Tonnies opravičili svojo odsotnost in da je trgov sko ministrstvo odobrilo zbornični račun za leto 1903. ter potrdilo od zbornice vodene oenzorje za »Avstro ogrsko banko«.
Svetnik g. Kregar je vložil tri nujne predloge, ki pridejo v razpravo po absolviranju dnevnega reda.
Nato je g. predsednik imel daljši govor o nekaterih gospodarskih vprašanjih splošne važnosti, ki so stala preteklo leto v ospredju, ter o delo vanju zbornice v preteklem letu. Ta govor priobčimo pozneje.
Naznanila tajništva.
Tajnik g. dr. M urnik je poročal, d* južna železnica ni ugodila predlogu, da bi se uvedel nov vlak med Zidanim mostom in biskom, ozi roma da se primeroma spremeni do-Bedanji vezni red, da je železniško ravnateljstvo v Beljaku odgovorilo na pritožbo glede postaje v Podnartu. češ, da ni mogoče spremeniti razmer, proti katerim se pritožuje občinstvo, da se je postno in brzojavno ravnateljstvo v Traiu obrnile na zbornico, da bi oddala a veje mnenje glede omejitve dostavljanja pri poštah na Kranj-ekem in glede vpeljave brzojava pri poštaem ur<&du na Savi; končno se je dzuštvo, ki udaja knjigo z zaznamkom vseh hotelov v Avstriji, obrnilo na zbornico, da bi mu preskrbela zaznamek hotelov na Kranjskem, kateri prošnji je zbornica radevolje ugodila Tajnikovo poročilo se je brez debate odobrilo.
Volitve.
Nato se je vršila volitev novega predsedstva. Za skrutinatorja sta bila imenovana svet. gg. Schrev in Roh rman n. Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 17 glasov. Za predsednika je bil voljen g. Jo s. Lenarčič s 14 glaso vi proti 3 glasovom, kijih je dobil g. Kollmann. G. Lenarčič je volitev sprejel ter obljubil, da bo vse svoje sili posvetil v prid in korist zbornice, trgovstva in obrtništva. Za pod predsednika je bil voljen g. f*r. Kollmann s 16 glasevi; eden gla? je dobil g. Feliks Urbane. Provizoričnim predsednikom je bil izvoljen s 13 glasovi g. Feliks Urbane, dočim je dobil dosedanji prov. predsednik 3 glase, g Schrev pa eden glas; ena glasovnica je bila prazna.
Za pregledovalce računov so se na predlog g. svet. C. Pire a volili z vzklikom svetniki gg. Mejač, Rohr-mann in Vidmar.
Nato se je sklenilo na predlog in po utemeljevanju zbor. tajnika g. dr. V. Murnika osnovati stalni odsek, ki bi naj ukrepal o vseh najnujnejših stvareh v dogovoru in v sporazumu z ibomičnim predsedstvom.
Na predlog g. svet. Iv. Hribarja sta se izvolila kot zbornična zastopnika za komisionalne obravnave radi zago vitve vojaških naturalnih potrebščin do sedanja zastopnika gg. S c h r e y in M a j d i č. (Konec priiJ.)
Dnevne vesti
V Ljubljani, 14. marca. — Iz Knežaka se nam piše: »Slovenec" z dne 8. trn. piše glede prepovedane volitve za podobčino Knežak sledeče: „Županstvo je dobilo dotično brzojavko 1. t. m. opoldne. Županstvo je to pač naznanilo svojim pristašem, a nobenemu drugemu. To pa bi bilo lahko storilo, ker 1. t. m. ob 4. uri popoldne je bila volitev za podobčino Koritnice, kjer je bilo tudi iz Knežaka de 40 volilcev. Tu naj bi bih rekli : Jutri ni volitve v Knežaku, - tega župan ni storil . .     Na to moramo res-
nici na ljubo konstatirati sledeče : Že pri podobčinski volitvi v Koritnicah so bili klerikalci tako nahujskani, da bi bili kmalu dejansko napadli člana volilne komisije g. Sterleta: Klici: „Ven ž njim, udarite po njem!", naval klerikalcev proti volilni mizi, so gotovo za to zadostni dokazi. Sicer se pa bode o tem gotovo še govorilo na drugem mestu. Župan je bil tudi prvotno namenjen povedati pričujočim (40) volii-cem Že v Koritnicah, da ne bo najbrže drugi dan volitve v Knežaku (dasi i to ni postavno), a spričo tolike razburjenosti, kakor se je bila ravnokar pojavila, je bilo pač zelo umestno, da tega ni storil, ker bi utegnilo to zanj postati usodno. Pozneje je župan o tem nekaterim osebam, s katerimi je prišel slučajno v dotiko, povedal, a merodajno mesto za take razglase je vzlic temu edino le občinska deska, za katero sta zlasti župnik in kaplan pač dobro vedela, saj sta jo skozi mesec dni skoro vsak dan prihajala gledat. Sicer je pa smešno in neumno trditi, da bi mogla ta malenkost provzrociti — pobijanje! Pravi vzrok temu obžalovanja vrednemu izgredu je in ostane pač večmesečno neprestano hujskanje in nedopustna agitacija tu k. duhovnikov. Da se pa to od njihove strani noče priznati, nam je povsem umljivo.
— MMed živimi11. Iz notranjskega farovža znana Nežika Meden je po smrti svojega župnika prišla za kuharico v ihanski fjirovž, nedavno pa se je za prvim svojim gospodarjem preselila med nebeške oleandre. Imela je l*po opravo in 1400 kron v posojilrrci. In o tem denarju je opetDvano pripovedovala svoji omoženi sestri, da ga dobe otroci sestrinega sina. Povedala je tudi, da ima že tako narejen testament. Ko pa je umrla, prisvojil si je župnik v Ihanu ne le njeno pohištvo, temuč tudi hranilno knjižico s 1400 kronami, češ, da je rajna Nežika vse njemu podarila kar »m e d ž i-v i m i«. O kuharičiui oporoki noče župnik ničesar slišati. Sorodnikom pokojnice bi župnik ihanski zelo ustregel, ako bi tako »darovanje« bolj pojasnil s pravnimi dokazi, še bolje pa sorodniki store, ako požreš nega župnika v ta namen povabijo pred sedišče, kjer bo morda le moral knjižico izvleči na dan, četudi tako kislega obraza, kakor je moral to storiti kranjski tehant Koblar.
— Repertoar slow. gleda«
li*ča. D*nes zvečer grofa Leva Nikolaje v iča Tolstega znamenita drama »Moč teme«. — V soboto, dne 18 t. m., je beneOČna predstava v korist kapelniku slovenske opere, g. Hi 1 ari j u Benišku, in sicer se vprizori Smetanova narodna opera »Poljub«, ki je eden izmed najlepših umotvorov slavnega skladatelja »Prodane neveste«. — V nedeljo, dne 19. t. m., to je na praznik sv. Jožefa, se ponovi opera »Poljub«, popoludne pa bo vprizori Sohillerjeva »Devica Orleanska« kot dijaška predstava. — Drama študira sedaj veseloigro »Ne v loterijo« in pa izvirno narodno igro »Testament«.
— Odbor »Splošnega slov. ženskega društva" prosi vljudno vse cenj. članice, naj vrnejo gotovo tekom 14 dni vse one društvene knjige, ki imajo še staro numeraoijo, ker sioer ne bo nikdar mogoče popolnoma preurediti knjižnice. Hkratu javlja odbor iznova, da treba plačati od vseh knjig, ki jih imajo društvenioe dalje časa kot en mesec, — globo.
_ Zanimiv komorni koncert Glasbene Matice, v kate rem sodeluje slavni komorni kvartet Heroldov iz Prage, obeta biti eden najzanimivejših koncertov letošnje sezone. Na razpolago nam je nebroj ocen na stopov teh umetnikov iz čeških, nemških in ruskih časopisov. Kvartet je izšel iz šele slavnega „češkega kvar teta« (Heftmann, Sak, Nedbal, Wihan) in mu dela prav idealno konkurenco. Igra kvartetistov je tako fina, skrajno minucijozna, pa tako temperamentna in oduševljena, da je pevsodi najmuzikal nejše občinstvo presenetila. Umetniki kvarteta pa so tudi sami zase veliki virtuozi na svojih inštrumentih. Oba vijoiinista, Herold in Brož, sta solistično izvrstna zastopnika svojih inštrumentov in kot posebno izvrsten 8* hvali ognjeviti   bračist   (vijolist)   gospod Vavra.
Berolinski Časopisi ne morejo kvarteta prehvaliti. Berolinski „Lokal Anzeiger" pravi: Naši znani in slavni komorni kvarteti so s praškim Hereldovim kvartetom, ki si je v Beethovenovi dvorani burni uspeh priboril, novo in ostro, hudo konkurenco dobili. Gespodje Herold, Brož, Vavra in Škvor so rojeni glasbeniki, ki, kar se tiče tehnike, čistosti intonacije, natančnosti v skupni igri in velikega temperamenta, za svojimi svetovno slavnimi kolegi „češkega kvarteta" prav nič ne zaostajajo. Tudi pri njih se nahaja prav posebno izboren bračist (vijolist) z velikim, plemenito krasnim tonom. „Berliner Zeitungu pravi, da je praški kvartet berolinsko občinstvo in berolinske komorne kvartete brez Trara- reklame naravnost s svojo mojstrsko igro „napadelu in vse presenetil! Tako lepih ocen nam je iz vseh mest, kjer so do sedaj kon-certovali, na razpolago. Zanimivo je, da bi bil* pred leti gospod primarij kvarteta Herold skoro prišel za stalno v Ljubljano kot vijolinski profesor k Glasbeni Matici, toda njegova vojaška službena leta so ga zadržala, da ni mogel priti. — Komorni koncert ba v petek gotovo krasen, radovedni smo le, ali se med našim občinstvom 'najde toliko glasbenih razumnikov in prijateljev najčistejše, idealno lepe komorne glasbe, da bi bil obisk za Ljubljano in za Slovence dostojen. Vstopnice se prodajajo pri g. Lozarju na Mestnem trgu, Vsi oni, ki o glasbeni umetnosti in kulturi pri Slovencih resno mislijo, naj nikar ne zamude tako čisto krasnega koncerta se udeležiti.
— „Martrli" v Tivolskih sprehajališčih. Ako potuje človek po gorati Gorenji Štajerski ali Tirolski, naleti jako pogosto na takozvane »martrle«, ki v »živih« barvah in besedah naznanjajo poznim rodo vom, da se je tam na ta ali drugi način kdo ponesrečil. Take table so nekaka svarila, da bodimo na takih krajih previdni ali pase tako nevarnih potov sploh izognimo. Tudi na Gorenjskem najdemo še dokaj ta kih tabel z napisi: »Tuki je bil nesrečna smert sturu .. .« Saj pa se tudi ne manjka na Gorenjskem pre cej nevarnih klancev, ob katerih je voznikom taka tabla uspešnejši opomin, kakor naslikana — cokla. Da pa je človeško življenje v smrtni nevarnosti tudi na lepo nasutih sprehajališčih v Tivolskem gozdu, pove nam najnovejši »martrl« nad mestnim vo-dohramom. Tam je najnovejši čas s tremi debelimi kavlji na nežno drevo pribita deska z »umetniško« našli-ksno Marijino podobo in podpisom: »F(ir deinen gcadigen Sobutz«. Ker nismo ničesar slišali o kaki preprečeni nezgodi na teh sprehajališčih, ker sploh Še nikoli ni bil na teh po tih nihče napaden, ni i nadlegovan, nam je ta javna zahvala res zagonetna. Morda za »martrl« še mestna uprava ne ve, dasi se mu bo vsled zarjavelih kaveijnov gotovo posušilo mlado drevo. In mestna policija, ki skrbi za red in varnost tudi na teh sprehajališčih, ali se nič ne čudi taki konkurenci. Sicer bi nič ne imeli proti temu, ako prismojene ženske na vsako drevo obesijo križ, sv. Florjana ali Boštjana, — ako je prav tako tudi lastnikom . gozdov — toda v mestnih Šetališčih tik ob mestu pa za tujce gotovo ni posebno vabljivo, ako čitajo, da je tukaj varno življenje le tistega, ki ima na svoji strani »gnaiigen Sohutz« nebeške kraljice. Izrodki domišljije kake praznoverne nemške teroijalke — vsekakor zarjavele kot so kaveljni v podobi — ne smejo nadomestovati napredne uprave in vzorne policije.
— Kra ijska podružnica avstr. pomožnega društva za bojne na pijući h. Podružnici pri stopila sta gosp Avgust Novak, imejitelj tvrdke J Globotsobnigg v Žekznikih kot ustanovnik s petimi letnimi doneski po 100 kron in gosp. Karol Luckmann, ravnatelj kranjske obrtniJBke družbe na Javor niku kot podpornik z enkratnim prispevkom 200 kron.
— Gapou — odkod prihaja ? Ime ruskega svečenika in sedanjega revo'ucionarja, ki je hotel 22 januarja izročiti v imenu delavcev carju peticijo, je skrajšano iz imena Aga f o n Agaf jn • Agathon - Araeoai (\V77.iK: = dober) Grška črka i> (theta) se pre tvarja v rusko 8 (phtt*), ki se izgo v»rja kot ph =f, ne pa kotth V besedi Aga fon je zadetni vokal A izpadel, f pa se izgovarja v maloruščini trdo kot p, torei mate: Gapon A ker se zadetni G v maloruščini izgovarja mehko kot h, zato se glasi to Bedai po vsem »vetu znano ime pravzaprav H spon. Tako je nastal torej Hipon iz besede Agathnn.     Ne filolog
— Ja* na vinska poku&nja v tukajšnji deželni kieti bo lutn v sredo, od 7.-9 ure zvečer. Canjene < biskovalce opozarjamo na novodošla vina rulandeo, nemški in laški riz ling, »cesarsko vino« (rulandeo po-mešao z burgundoem), na zelen, pitalo in dr., ki se nahajajo na srednjih in levih stelažah. Vrate, produ-
centi, kraji in letnice so razvidne na posebnih tablicah, obešenih na dotičnih sodčkih.
— Društva postnih uradnikov okrajna skupina „Ljubljana" je imelo včeraj 13. t. m. pod predsedstvom gosp. višjega poštnega u lici jalu Drag. Butoraca, svoj letni občni zbor. — Udeležba je bila povsem jako povoljna. — Kot zastopnik tržaškega poštnega ravnateljstva je posetil zborovanje višji poštni komisar gospod Hummel. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: višji poštni ofi-cijal B u t o r a c, ulici jali H o 1 d, M a y e r, Sirnik, Tomažin, Zadnik; njihovim namestnikom gospodje: poštni kontrolor Jenko, o lici j al B u r j a n, asistent V e 1 e p i č ; kot preglednika računov gospoda: oticijal Palčič in asistent Lassbacher. — Za delegata k občnemu zborovanju centralnega društva poštnih uradnikov na Dunaju se je izvolil gosp. oticijal M a y e r, oziroma v slučaju zadržanja njegovim namestnikom g. oficijal Tomažin.
— Poroka. Danes se je poročil o. kr. domobranski nadporoč-nik goRocd Rudolf Maister z gdč. Marijo Stergerjevo, hčerko c. kr. sanitetnega inšpektorja g. dr. Sterg rja. Iskreno ČestiUmol
— zaročil se je jurist gospod Stanko RudeŽ z gdč BogomPo Globočnikovo, učiteljico v Št Jerneju.
— Iz Toplic na Dolenjskem se nam piše: Dolenjske To plice — kako ste prijazne a navidezno zapuščene! Nihče se vas ne spomni v zimskem Času. Mislil bi kdo, da vse spi in počiva. Toda to ni tako. Omenili smo Že, da se je osnovalo „Bralno in pevsko društvo", katero si prav pridno nabira knjig, uči in vadi v petju, tako da je že nastopilo in pokazalo, koliko se zamore v kratkem Času proučiti. Pustno nedeljo je priredilo društvo svoj društveni pevski večer. Ob napovedani uri se je nabralo vzlic slabemu vremenu polno občinstva. Prišli so celo iz bližnjih in daljnih vasi, tako da so bili vsi kotički do zadnjega natlačeno polni. Pelo se je res jako dobro. Tudi plesa ni manjkalo, kajti plesalci so rajali do ranega jutra. Pred 14. dnevi je priredila „požarna bramba" svojo predpustno veselico v prostorih Kneza Auersperga. Tudi tukaj je bilo zelo prijetno in zabavno. Le prehitro je minul čas veselja, dasiravno smo se šele proti jutru poslovili in odšli k počitku.
— Javni vinski semenj v
Krškem« — Da se vinogradniki krškega okraja in obmejne Štajerske čimprej znebijo svojega lanskega izbornega vinskega pridelka, se priredi tudi letošnjo spomlad javni vinski semenj v Krškem, in sicer prvo sredo po sv. Jo žefu, t. j. dne 22. t. m. Začetek ob 9. uri dopoldne. Pred otvoritvijo bo imel deželni potovalni učitelj Fr. Gombač strokovno predavanje o vinarstvu. Zbirališče na vrtu g. Fr. Gregoriča in sicer v slučaju lepega vremena na prostem, ob neugodnem vremenu pa v steklenem salonu. Ker je ponekod še veliko dobrega vina, Želeti bi bilo prav obilne udeležbe od strani kupcev. Vsak producent naj prinese seboj 1—2 litra za prodajo namenjenega vina. Županstva, župniki in učitelji po deželi, naj blago-vole ljudstvo pravočasno opozoriti na to prireditev. Pripomniti moramo, da postajajo taki semnji vedno bolj priljubljeni ker je to kupcu in producentu jako prikladen način za sklepanje ugodnih kupčij.
— Nemški Maribor. Prijatelj našega lista nam je poslal eelo zbirko imen prodajalcev in trgovcev mariborskih, iz katerih se razločno spezna, da je Maribor pristno pra-germansko mesto. Berimo: PototBch-°igg» Sabukoscheg, Zopppatb, Go-betz, Straschill, L-ppmk, Novak, Krainz, Leskoscht ck, Wabitsoh, Skala, Tschutsahek, Jartsohitsoh, Lontsoha-retz, Bregar, Wrba, Kokoschinegg, Tschebull, Tsohiritsoh! Ali ni to vse pristno nemške koreniket Niti enega slovenskega imena! Zato so mariborski očetje vedno na braniku, da se ohrani nemški značaj mesta!
— Javna dolska narodna knjižnica na Gorici v Savinjski de-lini obstoji eno leto. Knjižnico je ustanovilo uciteljstvo dvorazredne šole na Gorici z dohodki šolskih slavnosti, pri rejenih v ta namen leta 1903 in 1904. Knjižnica ki ima 853 knjig, slovenskih, hrvaških in Čeških, je bila otvorjena le od 6. jan. do 2. apr. 1904. in od 1. dec. 1904. naprej, vsega vkup samo 4 zimske mesece, ker ljudstvo po leti niti ob nedeljah nima časa za Čitanje knjig. V teh 4 mesecih se je izposodilo na dom nad 500 knjig proti pristojbini po 4, 6, 10 do 20 vin. za komad, kar se mora smatrati za ugodnost. Nekaterim revnim so se knjige brezplačno izposo-jevale. Knjižuica je imela koncem leta 1904. dohodkov 302 K 65 vin., stroškov pa 301 K 58 vin., prebitka torej 1 K 07 vin. Žalibog ima knjižnica svoje nasprotnike in to v ljudeh, ki so po svojem poklicu pozvani širiti knjigi pot med narod. Poročevalec računov v okrajnem Šolskem svetu gornjegrajskem
je črtal iz letnih računov krajnega šolskega sveta na Gorici za leta 1903. vse troške knjižnice, a njene dohodke je obdržal v računih. Krajni šolski svet na Gorici se je temu črtanju uprl, kateri želji je predsedništvo okr. Šol. sveta ugodilo. Vkljub mnogim težavam in ovi ram se knjižnica vendar lepo razvija in pričakovati se sme, da se tudi drugod ustanove take knjižnice.
— Vlak Jo povozil med Pragarskim in Slov. Bistrico železniškega delava Jakoba Dreva, ki se je vračal zvečer po progi domu.
— V Afriki prijeta fttajer-ska roparja. 281etni Fr. Wruss iz Svičine pri Mariboru in 221etni Fr. Cvetko iz Kamenščaka pri Ljutomeru sta delala v tovarni za užigalice v Stainzu na Sred. Štajerskem. V začetku decembra 1. 1. sta bila brez dela ter se potikala okoli Hartberga do ogrske meje. Zjutraj 14. decembra sta priča kala nekega mladega posestnika, ki jo Šel z večjim zneskom denarja na semenj. Zgrabila sta ga ter ga davila toliko časa, da sta mislila, da je mrtev, potem sta ga zavlekla v gozd, mu pobrala denar, uro in čevlje ter zbežala. Po daljšem zasledovanju se je zvedelo, da sta dan pred ropom taka moža prenočevala v sosednjem okraju pri nekem posestniku, ki si je ogledal njuni poselski knjižici ter si tudi imeni zapomnil. Roparja sta zvedela, da ju orožniki iščejo, zato sta jo popihala v Gradec, od tam z železnico do meje, potem peš preko Bavarske do Nancvja, kjer jima je pošel denar. Ponudila sta se francoski oblasti za vojaka, bila sta sprejeta v legijo tujcev ter so jm poslali v Afriko. Francoska služba pa jima ni ugajala, zato sta pisala nekemu znancu na štajersko po denar, da zbežita od vojakov ter se vrneta domov. Prijatelj pa je pismo izročil orožnikom in diplomatičnim potom se je kmalu doseglo, da je Francija zločinca izročila Avstriji. Včeraj sta že sedela pred graškimi porotniki ter je dobil \Vrasa 12 let, Cvetko pa 8 let ječe.
— Štrajk v Nabrežini. Klesarski stavki v Nabrežini, o kateri amo že poročali, so se pridružili vsled mnogih diferenc z gospodarji vsi kamnolomci, ki štrajkajo zdaj že tretji teden. Delodajalci so si poskušali dobiti klesarjev iz Italije in jim obetali po 5 — 6 kron dnevne plače. Nekaj so jih res dobili. Toda ti ljudje niti pojma nimajo o kle-sarskem delu zlasti kraškega kamenja. Samo lastnik rimskega kamnoloma (Cava romana), g. H. Vildi, je spoznal, da so Kraševc1' najboljši klesan kras. kamenja in da Štrajk organiziranih delavcev največ škoduje delodajalcem, zato jim je prodal svoj kamnolom za 300.000 K, kateri znesek bodo v obrokih plačevali. S tem pride to podjetje v domače roke, v last skupnim klesarjem in kamu o * lomcem v Nabrežini, ki si ta teden osnove zadrugo z naslovom „Produktivna zadruga kraškega kamna z raznimi kamnolomi v Nabrežini". Zadruga se priporoča vsem, da bi pri njej na-ročevali vsa klesarska dela, da bi uspevalo podjetje v prospeh delavnemu ljudstvu v Nabrežini in okolici.
— „Jadranska banka v Trstu11. Narodni možje in slovanski domoljubi v Trstu ustanove v kratkem „Jadransko bankou in je osuo valni odbor te banke Že zasnovan. Pravilnik je izdelal gosp. dr. Gustav Gregorin. Po pravilniku je določena temeljna glavnica 2,000.000 K. Prva emisija bo znašala 500.000 K. Banka bo uradovala v hrvaškem, slovenskem in srbskem jeziku. Nje delovanje se bo raztezalo na vse veje Širnega bančnega poslovanja, vsi moderni posli bankarstva se bodo v .Jadranski banki" vzdrževali in vršili. Od vseh zavednih Slovanov v Trstu in okolici se pa pričakuje, da se oklenejo tega novega narodno gospodarskega slovanskega podjetja.
— Starčev samomor. 72-letal umirovljeni telegraični uslužbenec in trafikant Jožef Palme v Trstu se je v nedeljo zjutraj ustrelil v bližino srca in je bil takoj mrtev. Virok: večletna huda bolezen.
— Prijet tat. V Trstu so aretirali 30 letnega pisarja Ivana Bina, ki je zle glasen tat in ki je pred kratkim izvršil več tatvin. Na sumu jo tudi, da je pred nekaj tedni vlomil v uradne prostore okrajnega glavarstva v Kopru, kjer si je prisvojil mnogo kolekov, znamk in 150 kron denarjs.
— Pretep. V nedeljo zvečer oo oe v neki gostilni ob državni oooti pri Trstu začeli prepirati Črnogorci in Slovenci, ki delajo pri zgradbi nove železnioe. Iz prepira oo jo razvil hud pretep, pri katerem sta bila Slovenoa 22 letni Frano Hrovat ta 26 letni Ivan PetruČič ■ noii težko ranjena. Prepeljali so ju z rešilnim vozom v bolnico, storilcev pa ie niso dobili.
— Mednarodna panorama.
Ker srečujemo angleške turiste skoraj po celem svetu, mislili bi, da nimajo doma naravnih krasot. Ta teden v panorami pa se prepričamo, da A m-g 1 e š k a v tem pogledu nikakor no zaostaja za takozvanimi interesantnini deželami. Malo je na svetu mest, ki ki
imela tako očarljivo lego, kakor n. pr. Bath. Nadalje vidimo mesta Cambridge, Canterburv, Brighton, Peterborongh, Norvich, Lincoln itd. In vsa ta mesta tekmujejo med seboj z orjaškimi zgradbami in bogatimi nasadi. Posebno stolne cerkve so tolike, kakršnih nismo vajeni gledati v ostali Evropi. Angleška se pač glede kurijozitete v vsem meri z Ameriko. — Prihodnji teden potujemo v Kajiro, Aleksandri j o, Smirno in Malto.
Izpred tub., deželnega sodišča. »Kazenske razprave pri tak. deželnem sad.šču. 1) Alojz Zupančič, delavec, se je mudil lansko leto s svojo ljubico na Hruš ci Jomal je pri trgovcu Ignaciju Wein?r(u na Jesenicah na uosnie razno blago in na pravil 75 K do'ga. Odtod je izginil in stopil je v Bob. B strici v službo. Tu M tu je nsleparil Adolfa Šaufoa za na up prodano mu obleko in pe rilo v znesku 38 K 70 vin., in za 6 K posojila. A tud) tu ga je vzela noč Prišel je v Solkan in sprejel tam deio. Na enak način fe prevaril trgovca Makove*, od katerega je jemal blago na upanje, za 44 K. Tudi Masoven ni dob 1 od obdolženca ne krajcarja povračila. Zupančič je bil obsojen na tri mesece ječe. 2) Peter Gornik, urarski pomočnik v Ljubljani, je tukajšnemu urarju Francetu Zaje i v večkratnih ugrabkih izmaknil srebrno uro, uro budilko srt-hrni privesek in razne posamezne dele ur. Obaoi*»n je bil na 2 meseca težke ječe. 3.) Štefan Bricelj zidarski pomočnik v Bizaviku, je prišel rogo-vilic pred hišo Franceta Babnika. Na Babnikovo vprašanje, kaj da hoče, ga je Brioeli dregnil z vilami v ust*, da mu je predrl lice. Akoravno je imel Babnik motiko v roki, se ni mogel ubraniti napada. Brioelj je bil obsojen na 10 mesecev tižkeječe. 4) Anton S sme, delavec v Z*ln', je vstopil pri Antor u Kunstku na Perovem brdu za hlapca. Izmaknil je gospodarju žepno uro, dve verižici in par čevljev. V Zupančičevi gostilni v Višnji gori je pa vzel Janezu Lohkarju 3 K vreden klobuk. Obdolženec je po storjenem dejan u pobegnil. Seme, ki je bil že enkrat zaradi hudodelstva groljulie kaznovan je bil obsojen na 7 mesecev težke ječe. 6.) Juri Zupane 19 let stari delavec, je več&rat z domačima hlapcema nočil v hlevu Ivine Treven v LJubljani. Nekega popoldne je dobro vedoč, da ni hlapcev doma, odprl hlev in jima pobral nekaj obleke. Obsojen je bil na 2 meseca strogega zapora.
— Preprečena izselitev.
Alojzija Janežtčeva, 35 let stara kra-marica z Grosupljega, katere mož je v Ameriki, je imela med tem časom ljubavno razmerje z zidarjem Ivanom Bevčičem iz Skaručne, in so se ji že pokazali »znaki ljubezni«. Začela je razprodajati blago pod ceno z naklepom, oditi potem s svojim ljubčkora s tem denarjem v Ameriko. Orož ništvo na Grosupljem je pa o tem obvestilo mestno policijo, češ, da ima pri ljubljanskem veletržcu gospodu F. Urbancu getovo na blagu dolg, katerega ne misli plačati. Sinoči se je res pripeljala s 7ietno hčerko v Ljubljano, da bi kupila vozni listek za v Ameriko, kar ji je pa preprečil nadstražnik Večerin s tem, da jo je aretovaJ. Aretovanka g. Urbancu res dolguje čez 1000 K na blagu, katero ji je dal iz usmiljenja, da se preživi, prodajat in je imela pri sebi le 170 K, 180 K pa pravi, da jih je dala ljubČku, katerega še niso dobili. Oidana bode c. kr. deželnemu sodišču.
— Subagent. Na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Ni kolaj Večerin je včeraj aretoval Ivana Potočnika iz črnomeljsketra okraja, ker je hotel odpeljati 14 ljudi k agentu Zw.lchenbartu v Bazel. Zwil-chenbart je Potočniku obljubil dobro provizijo in še vozni listek do Amerike zastenj, ako mu jih srečno pripelje do tja. Vse to bi bili morali seveda izseljenci plačati sami. Kdaj se bodo naši ljudje vendar spametovali in se posluževali domačih agen-tur, ki so vsekakor zanesljivejše, kakor tuje. Potočnik je imel pri Bebi čez 700 K denarja.
— Tatvine. Domobrancema Ivanu Hislerju in Martinu Mandmou je bil iz cdklenjene šupe ukraden vojaški plašč in štifldte. Osumljenec jo je odkuril. — Zasebnici Ivani Gre-gorinovi je v Trnovskih ulicah št. 6 izpred hiše neznani tat ukradel 11 parov namočenih ženskih nogavic. — Hlapcu Francetu Dremlju je dne 12. t. m. zvečer neki tat ukradel iz podstrešja par zimskih škornjev, vrednih 17 kron.
— Zakonska nezvestoba, — tatvina — nevarno prete-nje. V tozadevno včerajšnjo notico se je vrinila neljuba pomota. Fran Okoren je imel denar nalGŽen v »Kmetski«, ne pa v »Ljudski posojilnici«, in je tedaj policijo samo ob sebi umevno obvestila »Kmetska posojilnica«, da hoče Okoren dvigniti denar.
— Aretovana je bila v soboto ▼ HruSiei Frančiška Strigljeva ii Majlanda pri Zidanem mostu, ker je začetkom februarja okradla Marijo Golobovo na Glinoah in je bila zaradi tega policijsko preganjana.
— Pobegnil jo prisiljenec Alojzij Nemec, 26 let star, rodom iz Vrtojbe pri Gorici, od zgradbe hotela »Union«.
— Hrvatske novice. — Sub auspioiis bo te dni na zagrebškem vseučilišču promoviran sodnijski avskultant Mladen P l ive rio —Šolo za policaje ustanovi zagrebški župan dr. Amruš. — M o bamedan — odvetnik. Dr. Halid beg Hrasnica, potomec stare bosanske pldtnske rodovne, je dobil dovoljenje, da se naseli za odvetnika v Sarajevu. VseuČiliške študije je izvršil na Dunaju. — Zima v Bosni. V Hrebljini planini so nekemu kmetu volkovi požrli nad 50 ovc. V vasi Opočani pri Županjou je snežni plaz zasul hišo s štirimi osebami, ki so jih našli mrtve.
* Najnovejše novice. —
Angleški vojni proračun za leto 1905 in 1906 znaša29813.000 funtov šterlingov, t. j. za celi milijon funtov štrl. več kot lani.
— Milijonska sleparka C ha d w i k je bila obsojena v 14-letno ječo  in  v  globo  70000 do larjev.
— Rudolf Alt, ^ etni slikar je umrl včeraj na Dunaju.
— Poslopje deželne vlade v Črnovcih je deloma pogo relo. Šzoda se ceni na 100.000 K. Deželni predsednik je s svojo rodbino šel stanovat k ruskemu konzulu.
— Grofica Montignoso se je baje odločila, da sama izroči kralju princezinjo Moniko.
— Tirolski »Bauernbund« odločno zahteva, da se skliče tirolski deželni zbor po Veliki noči.
— Na črnih k o z a h je obolela na Dunaju neka deklica, ki je prišla iz Rusije.
— 200 000 K dolgov je napravil v Budapešti tovarnar Kotzo ter pobegnil.
* Parlament v Tranovalu. Kakor poročajo angleški listi, dobe Buri še ta mesec svoj ustavni parlament. Vsak volilni okraj pošlje po enega zastopnika v parlament. Volilne okraje porazdeli kraljeva angleška komisija. Vsak državljan ima enakoveljavno volilno pravico. Obe transvalski stranki bodete v parlamentu enako zastopani, namreč vsaka po 18 noslancih.
* Vpihavanje zraka, nova zdravstvena metoda. Neural-gijo ali živčne bolezni je tako težko ozdraviti kot le malokatero drugo bolezen. Večkrat se rabi mortij za zmanjšanje bolečine, česar posledica pa je, da se mnogo na živcih bolnih ljudi vda morfinizmu. V najtežjih slučajih je koristna kirurgična pomoč, »da se oboleli živci raztegnejo ali prerežejo. Francoski zdravniki so pa iznašli novo sredstvo, ki obstoji v tem, da se vpihava zrak pod kožo toliko Časa, da bolečina po neha. V 8 do 10 dneh ta zrak popolnoma izgine. Masiranje obolelih delov telesa pomaga k temu toliko, da je v večini slučajev treba samo enkratnega vpiha vanj a zraka.
* Spomenik jablani. V Wi-lingtona (Massachuaetts) so postavili spomenik v čast Baldvvinove jablane, ki je tam nastala. Ta jablana je največjega pomena za izvoz severoame-riških držav. Stari Indijci so častili drevo, pod katerim je Budna spal. Vsekali so ga v kamen, toda vse v zvezi z Buddho. Rimljani so častili figovo drevo, na katerem sla obvisela Romul in Rem. Kristjani so zasadili topol, da bi častili spomin ujetja Kristovega. Psom in konjem se postavljajo spomeniki, toda postaviti spomenik kakemu drevesu, ki je le za izvoz velikega pomena, to je mogoče do zdaj samo v Ameriki.
* Predsednik krajnega šolskega sveta — analfabet.
Kje je pač kaj takega mogoče? Kie drug)e kakor v strogo klerikalni Tirolski. Pri konstituiranju krajnega šolskega sveta neke obe ne v bri-ksenškem okraju je bil namreč nedavno izvoljen po prizadevanju domačega župnika za predsednika mož, ki ne zna ne pisati ne brati. Ker je proti volitvi neki član protestira), odgovoril je krajni šolski svet, da na podlagi zakona ugovor ni dopusten. Po volitvi prtdsfcdnik niti Še vedel ni da se je tudi sam volil, ker mu je župnik zapisal na listek njegov« ime
* Ćudna šola. Na obalih reke La P lata v Južni Ameriki imajo pač najbolj čudno šolo. Po uro in še več so oddaljeni živinski hlevi drug od drugega v sredi Argentinije. Šola je. Učenci prihajajo aa konjih, oboroženi s samokresi. Ker učitelja še ni, vadijo se v streljanju v tarčo. Tu pride učitelj ravno tako na konju in dobro oborožen. Samokresi se odlože in prične se pouk,
ki pa ne traja predolgo. Po pouku se spet poizgube učenci vsak na svoj samoten stan, in tudi učitelj odrine v drug kraj, kjer je napovedal ravno tako Šolo.
* Kje je peklo? Franoek se je prepiral s svojim mlajšim bratom Tončkom ter mu med drugim za-klioal »norec«! Oče, slišavši psovko, je poklioal Franoka k sebi ter mu rekel: »Ali ne veš, da je pisano v sv. pismu: Kdor reče svojemu bratu norec, je zaslužil peklo?« Pri tem je oče priložil Franoku par gorkih odprl vrata ter ga pahnil v kuhinjo — k mami.
* JU i so gliste strupene? Zdravnika James in Mandoril sta dokazala s svojimi poskusi, da gliste niso strupene. Izvleček različnih glist sta brizgala živalim pod kožo, pa tudi v druge telesne dele, in sama sta uživala jajčeca glist. Nikoli pa se niso pokazali nasledki zastrupljenja. Da vsled glist zlasti otroke večkrat glava boli in krč lomi, je iskati vzroka v tem, da delujejo gliste na Živčevje. Ker jetiČni ljudje svojo bolezen velikokrat lahko prenašajo, če imajo trakuljo, se je vobče mislilo, da ima trakuljin sok moč zoper j etiko. Poskusi so pa pokazali, da tra kuljin sok nima nobenega Škodljivega vpliva na mikroorganizme.
' Tujci v Stratfordu. Sirat ford je rojstno mesto Shakespeare-jevo. Statistika dokazuje, da ima Stratford vsako leto najmanj 200000 K zaslužka le zato, ker je Shakespeare tam rojen. Iz vseh delov sveta pride leto in dan v Stratford 20000 do 30 000 tujcev, ki bi drugače izostali, in treba jim je le malo izdati, da zaslužijo mestni prebivaloi zgorajŠnji znesek. Preteklo leto je bilo 26.510 obiskovalcev.
* Dedič 500 milijonov dolarjev. V nekem londonskem hotelu se mudi Anglež Rockefeller, ki je podedoval po svojem očetu nič manj nego 500 milijonov dolarjev. Ako bi bil ta denar sami cekini, bi ga ne moglo sto krepkih mož v vrečah na hrbtu nesti. Tega zlata bi bilo več, nego se ga je dozdaj izkopalo v vseh transvalskih zlatokopih. Stari Rockefeller, njegov oče, je v svoji mladosti še delal po polju, krompir okopaval in Žito žel Ker je bil pa vsestransko delaven in ker je imel povsod izredno srečo, začel mu je denar rasti in pred 20 leti, ko se mu je rodil edini sin, je imel že 12 in pol milijona dolarjev. Premoženje se je vedno večalo in danes se ceni na okroglih 500 milijonov dolarjev. Neki statistik je izračunal, da se Rockeller-jevo premoženje vsak dan zveča za toliko, da če bi štel bankovce po pet dolarjev, bi jih moral vsako minuto 16 in vsako uro 1000 prešteti to pa 8 ur nepretrgoma. Stari in mladi Rockefeller živita jako zmerno in so jima razve-seljevanja in športi milijonskih krogov docela neznani. Ne kadita in ne pijeta nič. Oče je sina vzgojil silno strogo in skrbel, da je bil vedno pošten, delaven, da se je učil in da ni imel denarja. Po zunanjosti sta oba tako preprosta, da bi jima nihče ne prisodil takega premoženja.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 14 marca. Na današnjo sejo poslanske zbornice so prišli vsi ministri v frakih. Ministrski predsednik baron Gautsch je zbornici predstavil novega domobranskega ministra fcm. S c h 6n-aicha. Zbornica je potem takoj začela z razpravo o Derschatto-vem predlogu, naj se iz oli odsek 48 članov, ki se bo bavil z vprašanjem, kako se uredi razmerje med Cislitvansko in Ogrsko. Derschatta je svoj predlog obširno utemeljeval in zlasti ostro kritikoval dualizem in uredbo delegacij, a pozitivnih mi sli ni sprožil. Veliko zanimanje je vzbudil dr. Lecher, kije pojasnil desperatne razmere v obeh državnih polovicah. Za njim sta govorila Schopfer in Scheicher. Seja traja še. Prihodnja seja bo najbrže v petek.
Dunaj 14 marca. Po prizadevanju vojnega ministra Pit-reicha se je med dunajsko in med ogflsko vlado doseglo porazumljenje, vsled katerega se zvišajo vojaškim penzijonistom starega stila njihovi dohodki, in sicer častnikom in uradnikom do 7. razreda za 10%, gažistom, ki niso v noben razred uvrščeni, pa za 15°/o- Tega zvi sanja po postanejo deležni le popolnoma neimoviti penzijonisti in mora vsak posameznik za zvišanje posebej prositi in dokazati svoje uboštvo.
Duna) 14. marca. Prezident poslanske zbornice, grof Vetter. je obolel.
Rusko-japonska vojna.
London 14. marca „Standard" trdi, da se je Kuropatkin že 8. marca hetel umakniti na Tieling, a vojni svet v Petregradu mu je naročil, naj bitko dobojuje.
London 14. marca. Poročila iz Tokio javljajo, da nadaljujejo Japonci zasledovanje ruske armade z vso silo in da so prišli prvi japonski oddelki že na sever nad Tielinom
London 14. marca. Angleški listi prijavljajo naravnost blazno pretirana poročila o ruskih izgubah. Po teh poročilih bi bila polovica Kuropatkinove armade uničena
Pariz 14. marca. Listi trde, da se med zastopniki francoskih bank in med ruskim finančnim ministrstvom ni doseglo porazumljenje glede novega posojila in da so se poganja pretrgala.
Gospodarstvo.
— Razpis dobave pragov
(Avelarjev). C. k. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem vršila na borzi v Bruslju ponudbena razprava za dobavo pragov (8ve-larjev) in drugega lesa za leti 1905. in 1906. V letu 1905. bo dobaviti 142.000 polokroglih hrastovih ali bukovih pra gov in 35.700 kosov hrastovega lesa za temelj posebnim napravam. Leta 1906. bo dobaviti 220.000 hrastovih in bukovih pragov in 58.500 kosov hrastovega lesa za temelj posebnim napravam. Pojasnila se dobe v pisarni gospoda „de Rudder, Administrateur des Voies et Travaus., II, rue de Louvain, Brussel" in v pisarni „Commission de Reception du Materiel de la Voieu, 32, rue dltalie, Briissel".
Poslano.*)
Javno vprašanje
g. Maksu Koželju
akademičnemu slikarju v Kamniku.
Ker ne dobim na svoja 3 pisma niti odgovora, Vas tem potom vprašam, kakšno mnenje imate Vi o dani častni besedi, katero ste nesramno prelomili. Dokler ne zadostite svoji dolžnosti, Vas imenujem javno podleža brez značaja.
Na Dunaju, 10. marca 1905.
Sveioslav Peruzzi
821 akad. kipar.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda
so od 1. do 28. februaarja 1905 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slovenski Narod" v listih od 1., 4., 8., 11., 15.. 18. in 25. februarja izkazane zneske skupaj 271 K 52 vin; upravništvo „Glas Naroda" 100 K; uupraTništvo „Domovine" v lttu 1^04 izkazana darila po 51 K 20 t; podružnice: v Slov. Bistrici 100 K; ženska v Trbovljah 184 K; moška v Ajdovščini 33 K; ženska v Gorici 100 K; v Mokronogu 110 K; izvenakademiska v Gradcu 163 K. Posojilnic«: Vzajemno podporno društvo v Ljubljani 200 K; branimo in posojilno društvo v Ptuju 200 K; v Vipavi 20 K; v Trebnjem 20 K; okrajna v Litiji 30 K. Društva: čitalnica v Starem trgu pri Loža prebitek veseličnega dohodka 59 K 20 vin. Mohorjani: v Slov. Bistrici 20 K; v Laporju 10 K. Tvrdka Itid Perdan prispevek od prodaje družb inih vžigalic 1000 K; založništvo družbi nega pralnega mila prispevek 42 K 50 v; Anica dr. Rakovčeva iz Celja 200 K; Fran Podobnik nadućitelj v Hajdini skupilo za zdra-ieno cevko za smodke 7 K 39 v; dr. Vilimek v Gornjem gradu zbirko v gostilni „Na škarpi« 2 K 40 v; Zora Lenarčiče va za razglednice 8 K 40 v; rodbina Kraigher mesto venca pok. g. Juriju Kraigherju 10 K; Jurij Zver, trgovec zbirko 6 K 66 v; Bernard Salamon zbirko na gostiji Andreja Hrena 4 K; Katica Vogrinova zbirko na gostiji Jože Sušnika in Julke Vogrinove 6 K; Ivan Murkovič zbirko na gostiji Pignarjevi 4 K 50 vin; Adolf Robida na Dunaju preostanek Gregorčičeve veselice 10 K; Ana Kozlevčar v Litiji 20 K; Fran Podgoršek v Ponikvi zbirko povodom izvolitvi župana 7 K 30 v; Anton Cibič v Crničah 8 K; Josip Ciperle na Dunaju 2 K; Jos. Janžekovič 2 K; Slov. planinsko društvo preplačilp za „narodni kolek < povodom planinskega plesa 20 K; Za „narodni kolek 50 K; aa mladinske spise 10 K 5 v; Za družbeni koledar 125 K 85 v.
Blagajnistvo družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani.
1671 neobhodno potrebna zobna Creme *
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Rogaški „Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču Zdavnitto Bright-ovim vnetjem obisti priporočena kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline jgS sladkorni griži
zdravilni vtpebi. zaprtju
bolečinam na jetrih.
Umrli so v Ljubljani;
Dne 8. marca. Marija ZaLi ni, železo sprevodnika žena, 33 let. Tubercul. pulm
— Janez Hribar, gostač, 66 let. Tubercul.
— Janez Ogrin, delavec, BO let, srčna hiba
— Apoloni]a Skopec, gostija, 75 let, osta-relost.
Dne 11. marca: Terezija Thomitseh, knji govoujeva žena, 68 let, Rimska cesta 23, Arteria.
Dne 12. marca: Marija Logar, kurjače? . hči 7 mes., Marije Terezije cesta 11, Ecclampsie.
— Viktor Lukanovic, stotnikov sin, 14 mea., Predilne ulice 10, Broncbitis capitlarii.
Zahvala.
Slavaa posojilnica v Konjicah je blago-volila poaariti »Slov. pev. društvu s sedežem v Ptuju* 20 kron, za kateri blagi dar se najprisrčneje zahvaljuje
za odbor „Slov. pev. društva
Zupančlfi, predsednik.
Borzna poročila.
ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni kurai dan. borze 13. marca 1906.
4>
majeva renta •   .   .   • •
■rebrna renta.....
avstr. kronika renta    . .
„   zlata       ,      . . ogrska kronska  .   .   . .
. »lata „ . . . posojilo dežele Kranjske . t1 ia« posojilo mesta Spllet . »V.*/. , . Zadar . *7i*/j bos.-here. žel. pot. 1902 4° 8 Seska dež. banka k. o. .
*•/• . • . I . 4«V . »t. pisma gal. d. hip. b. «Vt% Peit.   kom.   k.   o. z.
10»/, pr.......
4'/,*/. zast pisma Innerst. hr.
* /■ /t
- i
dež. hr.
s. pis. ogr. hip. ban. obL ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4< ,•/, obi. Seske in d, banke . *•/. prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/c prior, dol. žel.....
!•/. . Jnž. IsL knp. «/.*/» • 41 ,8 e svst pob. za žel. p. o. .
■rsiks,
Srečke od L 1860'/, .   .   . .
■ n   i» 1864 .   .   •   . .
. tizske......
a    sem. kred. I. emisije .
■ ■»!!•■• , ogr. hip. banke . . . . srbske k frs. 100— . r turske......
BnitMki srečke ....
Kreditne ■ . . . •
inomo&ke . . . . .
Krakovske . • . • •
Ljubljanske . • . • .
A.tsL rad. križa . . . . .
Ogr.    „     0 b • . • •
Badolfove ■ . . • .
Saloborške „ . . . .
Dunajske kom. . . . . .
i>«iuice
J al ne železnioe.....
Državne železnioe .... avstr.-ogrske bančne delale« . Avstr. kreditne banke   .   . . Ogrska      ,       .      . . £i vnos t enake       9      ■ • Premogokop v Mosta (Brux) aipinake moataa .... Praske žel. mdr. dr. .   . . Rima-Maranyi   .   .   .   . . Trbovljske prem. družbo avstr. orožne tovr. družbe . Oeike sladkorne družbe . .
VaJato.
0. kr. eekm......
SO franki ••••<•*
tO marka.....
ooverelgni......
starke........
LaAki bankovei.....
Bubtfi ........
Dolarji........
100*40 100*35 100*56 120*05
11895 99*60
ioe-5o
100* — 101*45 10016 100*15 101*50
107-66 100*10
100-60 100-—
100 — 100*76
99*— 99*60 81940
101 20
188-S77 26 172 76 30850 804* 279 25 107 — 142 76 24-80 483 — 79-88-
67 —
68 -38— 66*— 76-—
635 —
9? 60 681 75 . II1645--. H 680-75 .    796 25 . k 160*-664 50 624 50 126*7 — 640 60 290 — 676 — 166 —
11*32 1806 23*46 28*90
117-22 96*40
262 76 4-84
BUfo
100 .
100*65 100*75 120*25 98* 7 i 119 15 101-101*60 100*— 102*4:» 100*65 100*65 10210
108-65 101*—
101*20
101*—
101 — 101*75
100-821*40 102*20
190-i'j 283 25 174 75 818-314 — 283*2» 111 14375
26-80 493-—
83-
92"
71-
69
41*
69 -
81-646 -
93 60 662*75 1664 -
6H1*75
796 2j 260*25 666 — 625 bO 263T— 64250 292 677 -168
11*36 19*08 2354
23 9S
117*42 •6-tiO 263*76 6*-
2itne cene v Budimpešti.
Da« 14. saarea 1906. Termin.
fieaica za april .... za 100 kg. E 19*68
Pieaiea . maj   ....  ,  100 .   . 1942
Plenica  B oktober .   ...   100 .   . 17*20
Rž        . april ..... 100 .   . 16*58
Koruza   .maj   ..... 100 .   . U*48
Oves     , april   ..... 100 .   . 1468 BMiSlv. N espresrneaj eno.
Meteorologično poročilo.
ruma nad mor)ta Mit.   Sndajl mftal tlak TIS 0 mm
J	Ca* opazovanja	Stanje barometra V ZSZf	fi Ji	Vetrovi	Nebo
13.	9. zv.	733 6	68	p. m. as ah	dal
14. •	7.rj. 9 pop.	733 8 7811	29 100	brezvetr sr.jzah.	megla del. jaaii^
Srednja včerajanja temperature: 72* nor male: 81*. — Padavina 9 7 —m.
Večja, dobro upeljana
prodajalna
s špecerijskim blagom in železnino na glavnem trgu v Rudolfovem se proda. 797-2 Pojasnila pri lastniku A. Pauser v Rudolfovem.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« In -proti raj m
vse vrste rent, zastavnih pisem, pri jo rite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000*000»
2w«ft)ava li ekskosptuja Oaji predujma u vrednostne papirja
izžrebane vrednostne   papirje in    25a.rra.r-u.je srećke proti vnovčuje zapale kupone. 3sro.rz.nl lzg-ubi.
Vinkuluje in devinkuluje  vojaške žonitninske kavcijo.
Kskoiupt In InkMio meulf    T£S (fcjT Bo«
Podružnica vSPLJETU.
Denarne   vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—30
Promet s čeki in nakaznicami.
Iščeta se za neko pisarno v Ljubljani
komptoaristinja in knjigovodinja.
Pogoj pri prvi stenografija, strojepisje, popolno znanje slovenščine in nemščine ? govoru in pisavi; pri drugi znanje dvostrokega knjigovodstva in vseh dru-gih'komptoarskih del. Obe gospodični naj^bosta iz dobrih hiš. Vstop 8 1. aprilom 1905.
Pismene ponudbe s prepisi izpričeval na upravništvo „Slov. Naroda" \od^Šifro „MerKur 100". 82o -1
Naprodaj jo lopo
posestvo
na Veliki Loki tik deželne ceste ob vodi preko mostu, 4 minute oddaljeno od žel. postaje in pošte. Hiša je zidana ima 5 sob, kuhinjo in klet, dva zidana hleva za Živino, v je z opeko krito in pod prav v dobrem stanju na novo prekrit s slamo. Pri posestvu je tudi njiv za 10 mernikov obsevka in pa gozd. Na željo tudi več njiv in gozda.
Več se poizve pri lastniku Alojziju Šla j paliti, posestniku v Veliki Loki na Dolenjskem. 8is—i
Za razsvetljevanje
vil, gradov, hotelov, tvornic, kavarn itd., povsod kjer ni plinarne ali električne centrale je najbolj pripraven in od strokovnih avtoritet priznan
aparat za zračni plin
i rius
\ Obrat absolutno brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Najcenejši obratni stroški. Postavi se brez koncesije v vsak prostor. Na stotine referenc. 565 -8
=   Ceno* n liti gratis. =
F. BOTHE & Gie.. Dunaj IV., Schaffergasse št. 13
a.
na
II redni občni zbor
li
dne 30. marca 1905 ob 3. uri popoldne v dvorani „hotela Union" v Frančiškanskih ulicah.
IDrLOTzn-i red.:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Poročilo o računskem zaključku za leto 1904.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Zvišanje delniške glavnice za 600.000 kron z izdajo 1200 delnic III. emisije h 500 kron.
5. Volitev enega člana v upravni svet za dobo enega leta.
t>. Volitev o Članov nadzorstvenega sveta za dobo enega leta.
T. Predlogi delničarjev, ki jih mora predlagatelj vsaj 8 dni pred občnim zborom prijaviti upravnemu svetu, ako hoče da pridejo na tem občnem zboru v razpravo.
8. Sprememba pravil: $ 3. družbenih pravil, da se razglasi družbe razglase v uradnem v Ljubljani izhajajočem lista in še enem ljubljanskem dnevniku. § 4. Osnovna glavnica se zviša od 300.000 na 600.000 kron v zmislu sklepa občnega zbora od dne 29. januarja 1904.
Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo glasovalno pravico, morajo 5 dni pred občnim zborom položiti svoje delnice v pisarni „Zadružne zveze" v roke blagajnika družbe „Union" gosp. I. Jegliča od 9.—11. ure dopoldne (§ 10. zadr. pravil).
Letni računi so na vpogled v smislu določil § 27. družbenih pravil v stavbenski pisarni „hotela Union" v Frančiškanskih žlicah.
V Ljubljani) dne 14. marca 1905.
m Upravni svet.
O. 2zx.
priv.
tovarne za platneno, namizno in damastno NORBERT LAMER & SINOVI
Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n./M.
Zaloga n* i
Antonu Šarcu v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 8 specialna trgovina z opremami za neveste
Vsi iizciellsl 86 prcd.aJaJo po tistlU cenili, IseilEor -v tovarni ea.xaa.I-
1289-51
Jščc se dobro IdoCa manjša
gostilna
v Ljubljani v najem.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 783—2
Dobro ohranjena
srn *w
s stanovanji v Ljubljani s čisto letno najemščino K 2700 se odda pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja pod „Zinshaus 3555" na naslov Haasen-stein & Voglerf Dunaj I. 811—2
Odda se
piajalui prosi
na lepem prostoru v sredini mesta, pripraven za vsako obrt.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 757—3
-^■■sSBB^BHBlBHBVaBVBVaS^HBs^
Zgodovinska povest
(ponatis iz .Slov. Naroda")
Je izšla!
Ta povest je, izhajaj e v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Scfmentnerju v Ljubljani.
Izt:« po K 1-60, po pošti K 1-80. ^saaaMHsiBi^HB^BVsHHBVsHaaai^
Pariški svetovna razstava 1900.
£4U DENTIFRlM *D0CTEURP1ERBE
Svet«
loalavna ustna voda.
Dobiva se povsod.     2921—46
■8U80 8)|Z!N  po3e|q oupps
ojuad ;o>juj in 0|9q 'oojabSou e^siuep uj e>|$om 'aoiAPvioj jojjj; u; e6e|8 'eoideo e>jsiuep (joqoj judez 'edjQ§ 'l^iusedpejd 'e\uy efupods 'ezn|g 2 2 !SS«j»a«>s*i vv^gp^sop^jv •raoqran3 uiiaofepvda uoavjz z
ieAt?ai[ tnnnAo^na^đ
e6o|ez euipj
•ujeaoi muejiiuouej f|oqfeu zi. opodsoS u; euiep ez eSe|q eSaupouj oSojez o>j!|8a
OT— ZLI vpoiođuđ
o>;N3S3rJioona
vniAOJrjj) iinpom
preizkušen na deželnem kemičnem preizkus evališču za živila v Ljubljani.
Razpošilja v vsaki množini
IVAN MALI
v Škofji Loki
•   236- 22
Pijte
Klauerjev
„Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
00
I
V večjem industrijskem kraju na Koroškem se odda dobro situiranemu trgovcu v zakup
mlin
z dolgoletnim najboljšim obratom, s pe-karljo za bel kruh vred in pa s prostori za trgovino z mešanim blsgom na ugodnem prostom
Cenjene direktne ponudbe pod MD. H. 1905* na upravništvo „Slovenskega Naroda". 807—2
Bolni na pljučih in vratu, v grlu, nadušljivi!
Kdor bi se rad enkrat za vselej iz-nebil pljučnih in bolezni v grlu, celo naj trdo vratnejših, dalje naduhe, Če je še tako zastarela in skoro neozdravljiva — naj se obrne na naslov A. VVolffskv v Berlinu N., VVeissenburger-strasse 79. Na tisoče zahvalnih pisem jamči za veliko zdravilno moč njegovega zdravljenja.    Brošura zastonj.
636—8
A 151 4 4
796-2
C. kr. okr. sodišče v Višnji gori naznanja, da je dne 20. novembra 1904 umrl v Žalini Št. 36 brez oporoke Anton Eha rt.
Ker je sodišču bivališče zapustnikovega sina Franceta Ehart popolnoma neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovenega dne pri tem sodišču javi in oglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom gosp. Karol Plei-vveisom, c. kr. notarjem v Višnji gori.
G. kr. okrajna sodnija Višnja gora
dne 7. sušca 1905.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod Iz vozziegra, reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoći osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljubno, ces SelsthaJ v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v  Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, ces Selzthal v Solnograd, Inomost,   čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Marij me   ;are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne1 osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno,   čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prage, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten.  —  Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo  direktni voz I in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj * Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer ? Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj  osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjntraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da nsja Cez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr,  Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc^ Inomost,   Zeli  ob jezeru,   Lend-Gastein,  Ljubno,  Celovec,  Šmohor,  Pontabel. — Ob 4.° ur! 44 m popoldne osebni vlak  z Dunaja, Ljubna, Selzthal a,   Beljaka, Celovca, Monako voga, Luo-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada če« Klein-Reifling, iz Steyra, Lin ca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA LZ NOVEGA  MESTA LN KOČEVJA. Osobni vlaki:  Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta i» Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže. Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 ari 36 m zvečer istotako. — ODHOD LZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. uri '28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob  7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki »e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
W J^JOCXXKCs»l X X X X K»3»2C»J»D»LXXXXX
knjigotržec &
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. *
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke »ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbl „Narodne TIskarne". —
Te knjige so:
Josdpa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona1- po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a S gld, 80 kr.
Zamikov! zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, bros. a 50 kr.
A, Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a W kr.
Targenjev: Otol ln sinovi« Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novelo, broš. a 20 kr. Beuefl-Tf ebizsky:   Blodno dnie.
Roman, broširan a .u ar.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan
a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln nasi časniki, broširano a 40 kr.
J e 1 i n e k: Ukrajinsko dame, Povest,
broširana k 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazno pripovedko, broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. k 25 kr. Theuriet:   TJndlna.  Povest,  broš. k
20 kr.
A. Trstenjak:   Slovensko gleda
lisde, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broš. k 10 kr!
— Gregorčičevim kritikom, broš. h 80 kr.
Avstrijski patrijot: >rPartolwesen der Slaven", broširano a 50 kr.
# Po znižani coni priporočam: Fran Kocbek, Progovori, priliko In roki. Prej ^3 60 kr., sedaj »tirno ;«<> kr,
Kmf ffJŠT Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na S vse domače in tuje časnike ter knjige.
977095
JQ
MX
26
Rudolf J^aister
c, f$r, nadporočniJs
Jy(ari; Jrfai'ster
rojen a
Sierger
I.....poročena.
V     ubijan i, dne 14. marca t905.
819
Proti debelosti
Not način notranjega in zunanjega zdravljenja debelosti, brez porabe zdravil in brez {g;*, _ premene hrane ali načina življenja.
Da postanete vitki
in si obenem utrdite zdravje, rabite samo
pristno italijansko  U|*g| DlftO
ki 80 je iznašli 00. kapucinci. — Nič veO debelih teles, niC več krepkih bokov, ampak mladostna vitkost, barmonska rast in Po vporabl. •graciozna oblika stasu brez i zpremeni t ve načina življenja. Hrane ni treba preminjati. Ni zdravilo. Preprosto prijetno zdravljenje bres vsake   Pređ ^P01™*0« . nevarnosti. Piirodni izdelek ki zdravju ne Škodi, za kar jamčimo.   Prirodni učinek.
p« Samo h valna priznanja.
Ural milo stane z natančnim navodilom v Skatljah s tremi velikimi kosi po 250 gr K 10.—, 6 kosov K 16—, 12 kosov K 30— s poštnino in carino vred po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. Za enkratno zdravljenje je treba vsaj 3 kosov. — Naročila naj se naslavljajo na izključljivo upravičenega tvomičarja
Lodovico Pollak v Milanu (Italija).
Pisma stanejo 25 h, dopisnice 10 h. — Dopisuje se v vseh jezikih.
417-3
300 jopic po 4 gld.
podvlecene, zadnje mode  z balonastimi rokavi;   brez konkurence.
1000 deških oblek po ... 5 gld. 2000 otroških oblekic od   1  „ naprej.
Originalne angleške obleke, svršniki, modni telovniki se dobivajo samo v
, Angleškem skladišču'
Največja izbira oblek za gospode in dečke in športnih sukenj najfinejše izvršitve kakor tudi najmodernejša damska konfekcija po čudovito nizkih
tvorniških cenah.
0# Bernatovič      804 _3 v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 5.
V najem se da takoj
gos
gosp. Jos. Jesiha v Medvodah pod zelo ugodnimi pogoji.
Informacije pri dotičniku. 798—2
Hiša naprodaj.
Prostovoljno se proda hiša v Krakovskih  ulicah  &t. 22 s
6 sobami, 2 jedilnima shrambama in 2 kuhinjama. Cena 6000 gld.
Ponudbe M. Š, Na Mivki št. 4 v Ljubljani. 778—2
Najbolj&i
maršala
in
vino Vermouth
dobavljeno direktno iz Italije.
Na zahtevo se dopošljejo vzorci.
Franc Cascio
B66-B     Hilšerjeve ulice 3.
Pravkar Izolo >
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—29
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ..Ljubljanskega Zvona" L 1881. priob-če vati svoje bajke in povesti, je ostrmel s'u venski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrdni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga širšemu s vetu. ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji In Iliri0
broS. 3K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h.
Verske  bajke  in Bajke in
povesti o Gorjancih. I.
broS. 2 K, s po&tnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
Šola v Sostrem se bo zidala.
Dela  so   cenjena  na   17.380 K,   katera  se bodo oddala na posamezne obrtnike.
Nacrti, proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbnega odbora Franc I.ipahu v Dobrunjah št. 67 od 5. do 20. t. m.
Zapečateni oferti bodo poslati predsedniku
z 10° a varščino.
714-5
do 20. t. m. Stavbni odbor za zgradbo nove Sole v Sostrem
Franc Lipah.
Inteligentnega gospoda
ki ima mnogo znanja, nastavi najprvo kot potovalnega uradnika za stalno plačo in diete, pozneje pa kot glavnega zastopnika za Kranjsko, stara zavarovalna družba za življenje.
Prosilci   naj naslavljajo prošnje pod „Izpre-
menitev poklica" na upravništvo »Slovenskega
Naroda ".
*JA      ***      *>yt *** »**
U80jam se vliadno javljati častitemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici, da sem prevzel tukajšnjo dobro znano restavracijo Fantlnl, sedaj
restavracija JRIEDL" i Mi.
Opiraje se na svoje dolgoletno poslovanje Da Donaja, v restavraciji Fi-Bsherjevega hotela in v zdraviliški restavraciji v Kamniku, kjer sem imel pri* liko, da sem si pridobil posebno naklonjenost svojih častitih obiskovalcev in tujih gostov, in sem v prijetnem položaju, da morem ustreči v vsakem oziru vsem zahtevam tukajšnjega cenjenega občinstva.
Točil bom samo prirodna vina najboljših vrst, originalno plzensko pivo (prazdroj), gossko pivo, oboie naravnost iz soda.
Po gledaliških predstavah vselej sveža kuhinja.
Trudil se bom z veliko vnemo, da si pridobim cenjeno zaupanje p. n občinstva, in še posebno opozarjam na povsodi najboljše znano ekskvizitno dunajsko in italijansko kuhinjo.
Zagotavljajoč fiao in solidno postrežbo ob zmernih cenah 5e pripomnjam, da so klubne in družabne sobe vsekdar na razpolago
Pripročam se najvljudneje za mnogoštevilen obisk z odličnim spoštovanjem
803-2
Ivan Friedl,
restavrater.
- soboto»dnc *•marca onustitve trnovitu*
====== se prične zaradi popolne    SELjrSS*"999 w w_SJg-mM— »*»2g
prostovoljna prodaja.
3(er blago hitro pohaja,
ne razpošiljamo vzorcev,
ogleda si pa lahko vsakdo.
Prodaja se: najnovejše blago za damske spomladanske obleke, svilnato blago za bluze, patetoti, plašči (grunnenmSntel), okoli 200 izgotov-ljenih svilnatih bluz od gld. 3*50 višje, fini franc. batišti in pralni zefiri od 16 kr. višje, posteljna pregrinjala in garniture, plišaste preproge
od gld. 1*65 višje ter žensko in moško perilo. m-t
jnestni trgirTs. Jntan primožic, Ljubljana, lastni trg št. 25.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko ..jelen".
Varstvena znamka.
in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
<m  je QV~ zajamčeno čisto
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime]
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
1082-67
Ustje (Češko)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrsta aa evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod!
Ustje (Češko)
Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Taviar.
jgajtajaa in titk , M aro dne tiskarni*.