32. številka. Ljubljana, petek 8. februarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. IchaJH vsak dan, iivzemši .... Jiv.tvo p-j ^r^sn:oih. :o- vel> po poiti t>rojoroan kh a v s t r o - ojre rs k e deiele za celo leto 1« gld., sa pol leta 8 f.ld., m ootrt leta 4 »M. — Za f.J uhlja no bro* poftdjauja na dotD ta celo leto 19 r1«-, M ćotrt lota 3 gld. 30 kr., za en mosec 1 frld. 10 kr. Za pošiljanju ca dom so računa 10 kr. za moaoo, 'jO kr. la čotrt leta. — Za tuje deželo toliko voc. kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje ua ljudskih Soiah Id z« 4ijakn volja znižana >y>a in ric kr., čo »o dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se • otmanririL — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiSi 3 „glodnliflka Btolba". Opravii istvo , na katero "»i MsuTOTnlOo ^INafci 'tirnim** a ^kKmHoiie -cnanila, t. j. administrativne reći, jo v „Narodni tiskarni" v Kolumnovej hiši. Telegrama »Slovenskemu Narodu". London 7. februarja. Časniki poročajo, da je angleška vlada dobila naznanilo, da je ruska vojsku vmurširala v Carigrad. Ateno 6. februarja. Ker so zastopniki velevlastij grško vlado zagotovili, da fcodo vprašanje Helenizma v prihodnjej konferenci predložili in grško-turške provincije branili, lisi urila je «1 ška vlada nadaljuje ntaršiia-Jije svoje vojske. Vojska. Da si je »premirje", dohaja uam iz Londona vendar velevazna novica, da so Uu si v Carigrad vmarširalil Počakati je treba, da li se ta neaadejana vest tudi potrdi. Ohcijalna že nij. Vendar neverjetna tudi ne bi bila. Možno je namreč, da so Busi neposredno s T ur ki, Angležem kljubu, II a ti h o in a samos talen dogovor nuredili, Rusi: v Carigrad pustili, in preko glav vse „Evrope" tudi dalje delajo mir, prav mej soboj. Će se novica o prihodu Rusov v Carigrad obistini, bode gotovo vzbudila neizmerno senzacijo v Evropi 1 Ne dosti menj važna je druga novica: o revnem, milovanja in smijanja vrednem fijasku grške vlade in vojske. Hrabro «o sli Heleni, ti bastardi slavnih junakov, v boj za svobodo bratov. Ali komaj so začuli, da ima od vseh Slovanov tepeni bore Turek še toliko moči, da se vendar Še proti njim obrata, pulo jim je junaško helensko srce v s—-...... —*—■———-----s==-= Strašni prizori v Plovni po njenem padu. (Dopis Noinirovirf-Dančoiiku v ruskem „Novom Vrouiunu".) Jugozapadni del Plevne jo ves v razvali-sab. Orni ostanki hiš, stene prebite s krog-ljami, raztrgane, strehe. Nič celega. Samo bela mošeja je ostala cela, ošabno moleča svoj krasni minaret nad kopico razvalin. Kmalu pustiš za soboj ta mestni oddelek. Tri dru-gej m ose j i se začenja oddelek, ki je mulo pretrpel pred našim ognjem. Ulice so puste, nišo brez stanovalcev. Dolga vrsta zaprtih produjalnic in pri stanovanjih zakrita okna . .. Iz kletij se čujejo včasih streli. Tu so se zaprli fanatiki iu streljajo na mimogredočo. . . Čem dalje, tem strašuejo raste in raste vtis mrtvega mesta .... Grede k trgu s staro mošejo — se vidijo ljudje plazeči se plašljivo ob stenah, ob strani. Skušajo se stisniti v junaške hlače in junaško so se obrnili v tek domov! Pa ti ljudje hote imeti nekovo premoč mej Slovani in narodi sploh v orijentu. Kakor se poroča iz Zemuna, je knez M i-lan prejel 3. t. m. od velikega kneza Nikolaja takov telegram: „Čestitam vašej visokosti na srečnem končanji vojske. Turki so sprejeli podloge ■ mirti, katere smo jim postavili, in v katerih se je tudi oziralo na srbske interese. Tako je tedaj skleneno premirje za toliko časa, dokler bode trajalo pogajanje o miru. Zarad tega prosim, da vaša visokost ukaže, da se vojaške operacije na vseh točkah ustavijo ter tla se z otomauskiuii poveljniki o mejnej črti v Btnislu natančnejših določeb, katere vam jutri pošljem po posebnem oficirji, sporazumete. Nikolaj". Zbog tega telegrama ukazano je bilo srbskim poveljnikom, da ustavijo sovražne operacije ter da začno s turškimi komandanti domenke. Dne 18. jan. v jutro so se Črnogorci od vseh strauij približali O d s in j s k i m utrdbam ter so nanje naskočili. Krila jih je črna tema. Vojski Bta zapovedovala vojevodi Vrbica in Plamenac. V mestu (M si nji nij bilo več Turkov nego kaka dva bataljona ni /umov in nekoliko albaneških mustehahsov. Ob tako ranem Času, kakor je bil odločen naskoku, menili so Črnogorci oudotuo turško posadko iznenaditi ter zatorej' tudi premagati. Zato so glavni naskok napravih od slabejse utrjene morske strani. Ali Črnogorci so se bili vendar malo zmotili v svojih mislih, kajti prvič je bila turška posadka popolnem pripravljena za boj, a drugič ste bile pred utrdbami mesta ua morji usidrani dve turški oklop-nžci, kateri ste nevarnost uaskoka z one strani kakšen kut. /ensk iu otrok nij nič. Zato se pa valja na tlaku, v blatu — ua stotine truplo v . ... Živci postanejo tako topi iu pogled se uže tako navadi, da čurstvo žalosti ogluši pri osmo trenji teh človeških hekatomb. Videti je, da še nij so od zdavnaj ta truplu. Evo, jedcu je šel — oslabel, pal z licem proti zemlji iu tako umrl. Tri drugem se vidi, — da je hutcl poslednjo iniuuto zakriti obraz pred nekaj strasnim, ltoke so tako tudi otrpnile .... Tretji je razprostrt sredi ulice, lina rano ua čelu. Davno se je užo za-sušila iu začruela ... Ulej, tam leži jeden z glavo navzdol ua poSevji..... Konj komaj luoplje iu se komaj vzmakuje . . . Pri jeduej prodajalnici so dveri odprte. Tam je uže vi-šnjevkast mrak. Nekaj je ua tleh. Vstopimo. Skoro nag človek leži, primaknivši glavo iu steguivši roko k davno ugusuivšeuiu kurišču. Kupček hladnega prahu in sam gospodar je uže tudi ves hladen. V tem višnjevkastem mraku se še žalostueje kažo njegove višnjev-kaste črte, obledelo lice in okostele roke, ki nipravljali mnogo večjo, nego so si jo i/prva domišljevati mogli črnogorski sokoli. Toda, kar je bilo jedenkrat skleneno, imelo se je ua vsak način izvesti — in črnogorska vojska je mimo tolike nevarnosti le tem hujše jela naskoko-vati na Odsinj. Da-si je bila turška posadka v mestu dobro oborožena ter pripravljena, bi vendar Crnogorci ne bili izgubili mnogo svojih vojakov pri tem podjetji, da nijste turški oklop-nici jeli pogubno streljati v njih redove. V pol ure so izgubili tako preko 130 mrtvih iu ranjenih. Naposled pak so srečno prodrli t mesto in, ker so se Turki tudi ondi branili, je njih izguba še večja nego ista črnogorska, kajti s padlo jih je okolo 400, a ujeli so jih 500, katere so odveli v fort Nehaj. Ponovljeno staro ministerstvo. Zmotil se je, kdor je mislil, da se bodo nemški ustavoverci veselili ponovljenja ali zo-petnega vzpostavljenja Auerspergovega ali Las-serjevega miuisterstva na vlado. Ustavoverna nemška stranka je nehvaležno pozabila, da ima ona samo temu ministerstvu svoje življenje, svojo večino v državnem zboru in deželnih zborih zahvaliti, pozabila, da je ono „meso od njenega mesa". Ustavoverno nemške novine o ministerstvu uže tako pišejo, kakor da bi mu bile v opoziciji. Poglejmo si izreke le dveh glavnih glasil: sodbo prestol-nične „N. Fr. rr." in provincijalne „Tages-poste". Mi se držimo teh p ro ti v ni h a pod-učnih člankov, ker s svojega sta liši'u pisati jih v Ljubljani pred drž. pravduikoiu itak ne moremo. Glavno glasilo nemških ustavovercev „N. Fr. Pr." izreka v prvem članku v listu G. febr. še sedaj iščejo gorkote v rujavem kupčku pepela . . . Jeden je sredi prodajuhiice. Gotovo je umrl lakoti. Nušli so ga tu runiuuski vojaki, iskavši plena in vlomivši vrata. Pri sledečej hiši me je zanimalo krlelo vojakov. Na njih licih se nikakor ne pozna navadni strah. Povprašam in pokalo nii na dvor. Grem — v sredi je bila zemljanka, kjer so se Bulgari varovali pred našim ognjem. Pred granatami so bo obvarovali v zemlji, ali ne pred gladom. Cela družina je tu zbrana, ali — nijednega živega. Poseben vtis napravi nek mrtev otrok, ležeč še do sedaj v naročji mrtve matere. Starec sedi v kotu, kakor bi bil živ. Njegove osteklevše oči gledajo naravnost na vas. Je li to od lakote?..... Mora biti tako .... Tu nij klasičnih — objedenih rok in temu podobnih grozot. Tu je prišla smrt sredi popolnega molka iu udanosti v osodo. Samo otrok je menda dolgo plakal, predenj je zamrl na izsuhuelih prsih ... Ko sem izšel, naletim na necega Bulgara. llečem mu: včeraj so mi pravili, da je govorica o strano- Dober svet. Nasledki zmage slovanskega orožja se bodo začeli počasi tudi za nas avstrijske Slovane kazati. Evo jednega: Italijanska „Riforma", glavno glasilo Cri-spijevo, terja, naj se Avstrija konstituira kot slovanska država in zaznamlja kot glavni nalog Italije to, da vse podpira, kar bi moglo narodnostni princip utrjevati. Dozdaj je le en italijansk list, ki daje Avstriji ta edino politično modri svčt, kmalu pa pridejo od raznih krajev enaki svetovalci. Ta svet so namreč Avstriji dajali vsi oni politikarji, ki bo videli uže pred tridesetimi leti, da ona ne more ni v Nemčiji niti v Italiji nadvladstva vzdržati, temuč jo bode iz obeh izrinila nepremagljiva ideja narodnosti. Ta svet dajejo Avstriji glasno oni veliki dogodki, ki se zdaj zaglavljajo in dovršujejo na jugu naše monarhije: preporo 1 južnega Slo vanstva, katero je zdaj pod Turčinom vzdihovalo. Po slavnih zmagah slovanskega orožja in po svetovnem ntrjenji našega slovanskega narodnega zavedanja bodemo odslej mi avstrijski Slovanje sami temu dobremu svetu znali tako krepko naglaševanje ponavljati, da bode koncem izpolnjena terjatev njegova. Z zadovoljstvom pa koncem smemo razlog tega italijanskega sveta na znanje jemati: da bode namreč Italija povsod podpirala narodnostno načelo. Mi smo prepričani, da v strogem izvedenji narodnostnega kot političnega načela ima v sebi prihodnji mir sveta svobodo in naravno civilizacijo. Proti temu govore le stari predsodki in neopravičene stare strankarske predpravice. Hrvat Starce vic. Povedali smo bili ob svojem času v dopisu iz Zagreba, da je izdal znani Veliko-IIrvat Starčević, kateri ne pozna ni Srbov ni Slovencev, nego propoveduje, da so nsvi i svuda Hrvati", novo brošuro z naslovom „na čemu smo", v katerej govori o zadnjem občnem položaji. Naš dopisnik je tačas, še ne bravši brošure, menil, da se je stari hrvatski politični razkolnik poboljšal in da sodi o Slovan-stvu, Srbstvu itd. tako kakor drugi ljudje. A žalibog da to nij istina. Pač pa je res, da o Rusiji vse drugače govori nego je ne kdaj, a v mnozih nazorih j*e o3tal stari. To bode bralci najbolj fzprevideli, ako nekatere njegove izreke iz brošure posnamemo. O Turkih ima on še zmirom svojo posebno sodbo, da so najliberalniji ljudje, kajti so „kraljeva bratja, svoje volje Turčina podlagati, ter kad ovaj ode, mnogo ie puka s njim odselilo, i s njim složno vojevalo, proti našim, „osloboditeljem". U istinu, izselivanje iz Turske uvek biaše slobodno. Dakle, da bude n. p. u Serbii samo malo gorje nego u Bosni, kerstjani Bosne, bar poradi vere, bili bi več davno Serbiu napučili. I nut, osim težkih krivacah, nebiaše i nije iz Turske i z s e 1 j e n i k a h. — U Turskoj biaSo kovan novac, a drugde, koliko puk štetuje na papir-novcu. Kerstjani Turske, mužkarci ođ 24. do 40. godinah odkupljuju se od vojničke službe sa 1 for. 50. n. na godinu, a taj bi se iznos, drugde. veselo desetprostručio. Iz prihoda Turske vidi ae, po razmerju zemlje I dušah, neznatnost deržavnih štibrah, a daće vlastelinom biahu još neznatnie, idjahu bo it pogodbah koje uz velike zemlje a malo puki moradiahu kerstjanom prekoristne biti. Sve vere biahu slobodnie nego u ijedno? kerstjan-skoj deržavi Europe. Škole dizati ter a nje po volji namestjati učitelje i predavati nauke* biaše slobodno, dok se one nepokazaše ognjištem urotiih i bunah proti deržavi." O Busiji piše: „Prie kakova poldruga veka imala je Rusia kojih 5.000.000 dušah, danas ima ih preko 80,000.000 Drugde, nikada se narod i deržava, u tako kratke vreme nepovečaše. Tu je različnih pasminah, jezikah, verah, stopnjah prosvetlenja, sraese kakove ni kod Rimljanah nebiaše. Ta razrožna množina, uz premnoge zapreke, u tako malo vremena nemogaše se u jednu celoat stopiti. Uz mnogo dobra tu mora i zla mnogo biti. Ali svu ovu neizmernu herpu dušah v'ada, drugda i oživljuje samo jedan duh: Ruština U toj pučini različnih živaljah, o ustavu nemogaše govora biti, i razumni neželiše g«. Svaki narod utelovljen Rusii, osim Poljakah, koji se sami naj većina u p r op a s t j u j u, napreduje bar kao ljudi, u nekojem pogledu. Zato je Rusia jedina obrazujuća der-žava Europe, i zato se utelovljeni narodi raznarodjuju lakše nek igde drugde. — Ruski vladari negaze reč zadanu svojim narodom. Dakle, dok ovi vladari ne- bvojo nezadovoljnost, da je celo ministerstvo zopet na vlado postavljeno. „Čeravno na videz vse pri starem ostane," pravi, — rčeravno vse kaže, da se je ravnalo le o vnanjej epizodi: vendar je popolna izprememba v položenji m inister s tva nastopila. Ministerstvo je tisto in vendar nij več tisto kakor je bilo. Ko je bilo ministerstvo Lasserjevo poklicano k nasledništvu lluhenvvartovega, bila je z njim pozvana ustavoverna stranka n a v 1 a d o in ta je pri volitvah dobila večino... Zdaj je ministerstvo parlament ne večine nehalo vladati, zdaj začenja ministerstvo krone državno krmilo voditi." Na dalje razpravlja „N. Fr. Pr.", da tega ministeratva zdaj ne vrže niti zaupnica niti nezaupnica, ministri so samo zaupni možje krone, ne pa ustavoverne stranke. S tem izreka ustavoverni list svoje nezaupanje in odpoved svoje strauke ministerstvu. Mi to samo zapisujemo, a nezadovoljni biti nemarno povoda. Drug nemšk ustavoveren list „Tagespost" od 6. t. m. piše: „Ministerstvo Auerspergovo ostane v posestvu svojih portfćljev, a dolgo gotovo ne. Temveč more se ukora j kot gotovo prorokovati, da se njegove razmere z nstavoverno stranko v bližnjem času ne bodo poboljšale, temuč, da se bodo poslabšal e.u Tako ta nemšk list. — Mi Slovanje bodemo le dobiček imeli in le veseli, če se nemško prorokovanje kmalu izpolni. Nas more le veseliti, če čujemo zdaj tako govorjenje o stvareh in osobah, katere so se nam iz istih peres pred nedavnim še z vso drugo barvo slikale. Kako se bode ustavoverna stranka sama vedla? Od kraja, ko smo čuli, da je ministerstvo zopet na svoje mesto povrnilo se, mislili smo: glasovali bodo, ljubi nem-škutarji, za vse, kar bode ministerstvo hotelo, obtorej tudi za p od raže nje kave in petroleja, proti kateremu se je stranka prej tako odločno izrekla, da je ministerstvo moralo ostavko dati, ker je bilo za to podra-ženje Magjarom zavezalo se. Pri tej veri dozdaj še ostajemo, da si ravno čitamo v du najskih novinah, da je klub levice državno-zborske v tajnej klubovej seji sklenil, da zo-petni vstop ministerstva njegovih nazorov ne menja, t. j., da bode ostal pri sklepu zoper podraženje finančnih colov. Volk dlako menja, a ne čudi. tali, koje je tu lakota prouzročila, pretirana, a denes morajo moje oči gledati take podobe. Odgovori mi: vaši bo govorili z bogatimi čor-baždijami, koii gotovo nijso trpeli tacega stradanja, a reveži so umirali na stotine . . . Grem dalje. Ulice so ožje, akopram so še širje, nego vse, kar sem jih jaz do sedaj videl po mestih. V hišah se pokazujejo naši zdravniki. Turki jih prosijo, da bi prevezovali ranjene in sami izražajo popolno nezaupanje k svojim turškim zdravnikom .... „Ste li vi uže davno tukaj V Ste videli turške bolnišnice V mi reče dr. Stukovenko, ko ni'.1 zagleda. .Ne." pTedaj pojdite z menoj!" Z nama gre ravno kar od Gurka pri šedši naš poznani umetnik V. V. Vereščagin. To, kar hčem sedaj le povedati, je tako strašno, da bi jaz no verjel, ko bi ne bil videl z lastnimi očmi. Stopili smo na dvor neke bolgarske hiše. Na desno in levo je nekoliko lesenih hramov. Presune nas — kakor duh iz sveže ruzkopane mogile, v zraku je kužen smrad. Gremo po stopnicah na vrh, kjer so strjene krvave luže, na balkon, kjer so vsa tla pokrita z organičnimi ostanki najgnjus-nejše baze, s šopi gnjilih cunj . . . Odpro se prva vrata — pet mrtvih. Leže v vrsti na tleh brez postelje. Kakor se vidi, je lezel jeden k vratim — in tako tudi umrl, ne do-segši vrat. Glave so čisto na tleh, oči odprte. V ranah se motajo črvi ... V drugej izbi sta dva mrtva in dva živa. Jeden stoji, naslanjajo se na steno, in gleda z motnimi očmi na nas. Vidi se, da so mu je uže zmedlo. Ne razumi ne turški, ne bulgarski. Drugi leži mej dvema truploma. Vse njegovo življenje so osredoto-čuje v pogledu. K njemu se skloni naš voditelj — ustnice polumrtveca nekaj zašepctajo: „vodo prosim" uže štiri dni ničesa jel in ne pil .... Mi zhežimo od tod, misleči ua to, da bi se živi odmah odnesli v bolnišnice. „Ne, gospodje, počakajte" — nas Stukovenko pridržuje" — vi letate radi v bojnem času na konjih, da hi se odličili v napadu iu junaštvu. Pojdimo do konca in jaz vam pokažem vso travestijo vaše vojne." Zopet gremo za njim. „Ne daleč — v teh ulicah je v vsakej hiši in tedaj tudi ▼ sledečej turška bolnišnica." Tri izbe. V jednej je — pet truplov, v drugej — dvanajst. Teh leži za vrstjo za steno jedno tik drugega. Oči jednega gledajo iz temote na nas — gotovo je živ. Da, tudi glavo je nagnil k nam. Kužen smrad, Vereščagin brž okno odurne. V temno i/.ho prodre BVltloba Jedno iz trupel se maje, privzdiguje glavo, Imče se tudi Sferno vzdigniti, a pade zarad slabosti. In zopet ga nij videti v tej kopici za vrstjo ležečih teles. Samo jeden se je i/kazal živega. ,.Moj Bog, še obvezani nijso bili," je vskliknil nekdo — v resnici, pri vseh zijajo rane, turški zdravniki menda Še mislili nij-o pomagati sv« jim ranjenim, dokler je v IMevni vladal Osinim- paša. In Še na desetine in stotine hiš, brez preti-ranja na stotine — in povsod taka podoba, I Na petdeset mrtvih je okolo — pet ali šest j živih. Vse so sem znesli z redut in iz tranšej mogahu dati prati ustav, dok neće da narod obsenjuju, a dok mnogi Rusi vapiju za slobodom ; što biaše naravnie od obične deržavne doskočice: narod odbiti da nemisli o svojih etvarih, i zabaviti ga stvarmi izvanjskimi? U tom pogledu Turska biaše najpogodnia. — Rusia* je danas jedina deržava, koja ima svest o svojem poslanstvu: o razširenju svoje vere i narodnosti. U tom su, bez iznimke, svi Rusi složni. Ni za ta dobi tja nebiaše priličnie zemlje od Turske." Po tem se pa jezi, da je tudi v Rusiji „slavosrbska pasmina" (slovanofili), a meni, da nij močna, pa da jo vlada le za orodje rabi. „U istinu, nitko nemerzi Slave i Slav-stvo, bilo pod kojim imenom, koliko Rusi, i noima netemeljitiega mnenja od onoga, koje hoće, da će Rusi dizat, štitit, Poljake, Horvate, Bulgare, Čehe, Serbe, ili makar koju narodnu osebnost." „Tako razvikana slavska Rusia, ima uče-njakah svake struke; nu nepokaza Slavca, koj bi mogao uz nogu stati n. p. Jordanu, Dobrovskom, Kopitaru, Kolaru, Šafariku, Miklošiču, itd. Slavstvo je čedo A u s trie; (!) ova ga je rodila i odgojila ) za da se Poljaci, Hervati i Čehi puste u sanjario, propustiv svoja prava i svoju osebnost, zada ona uzmogne ove narode terti kao Slavce, koji da teže na sever, i za da ona od Zapada dobiva priznanje i pomoć proti ubitačnu življu slavstva. Slavosrbstvo, bilo kojeg oblika, po naravi vodi u Ruštinu i u njoj se razpada. A tko, kako li bi bio mogao, u Austrii, raditi očito za Rusiu? Slavoserbstvo zamenu ime, prideržav Btvar." Kaka čudna zmes! Kar potem Starčević o Avstriji govori, tega pri nas tiskati nij dovoljeno. Vrnivši bo k Rusiji hvali jo zopet: „Ako se primeri prihod Rusie s prihodom drugih zemaljah, ter se onde odračuna prevelik dohodak iz deržavnih imanjah i rudah, vidi se kako su ni štetni tereti u Rusii. U „znanstvenoj knjižnici medjunarodnoj" sjaju i ruski učenjaci, ter bo ona sbirka tiska ruski, kako i francezki, i englezki, i talianski, i ne-mački, pak učenjaci ovih narodah dostojo se *) To je stari beđaiiti uk Staržovićov. Naj bi k nam prišel glodat, kako jo Avstrija gojila Slo-vanatvo. in prepustili osodi. Turški zdravniki „rudeče lune" se nijso nič menili za ranjence, tuji ba-hači, ki so se imenovali zdravnike, — pa še menj. Nesrečni bo umirali jeden za drugim brez hrane, brez kaplje vode. Nikdo se nij zmenil za-nje, nikdo nij zahajal k njim v te mogile. Srečni so bili tisti, ki so kmalu končali Kako je strašno za bolj lehko ranjenega — preživeti samemu po šest dnij, po šest nočij sredi truplov. V popolnem molku zakn ženega mrtvega prostora ugleda vsakrat, kadar odpre oči, nepremakljive črte in nepremakljive poglede svojih uže na veke zaspalih tovarišev .... Okna so zakrivali, dveri zapirali; kakšen zrak so morali dihati stradale!, pričakovaje v tej celici smrti in okroženi s6 smrtjo ! In zopet tako noč in dan, vsako uro, vsako minuto, zraven gnjijočih mrllčev. Nij slišati živega glasa, ve se, da so zapuščeni, zapuščeni od vseh in za vselej. Morc-le katera muka biti strašneja in se-li more meriti Dantejeva domišljija s tako resničnostjo! Drugi dan sem sam hodil iu odpiral dveri, čitati ruske ,,barbare", i u ruskom „despo-tizmu" ima onoga bilja plemenita, za koje se nežna u nekojih ,,ustavnih" deržavah. Pro-svetljeni Rusi, poznavalci Europe i sta-ležah, u seljani nu traže budućnost, snagu, veličanstvo: pojavljenje, koje se još pokazalo samo kod starinskih Rimljanah. Posle ovoga rata Rusi će dobiti potrebitih polakšicab. Glavni nezadovoljnici, „urotnici", „nihiliste" Rusie, najodličnii su muži po staležu, po imatku i po znanju, njihovo ro -vanje mora prestati, i postati najčistiim i najzakoniim otačbeničtvom, dok im se dopusti javne posle razpravljati slobodnie i javno, a to vreme nije daleko. Kako nekad gerčtina raz-trova rimsko carstvo, tako nemaČka s d u h a raztače Europu i Ameriku. Sama Rusia trebi tu sduhu, i naskoro može od nje oftistjena biti. „Na mesto moriti trezno, i ocenjivati dostojno napredovanje Rusie, na mesto s njom aporediti, narodom slobodu blagostanje prava dati, ter učiniti da ovi imaju što branit i da se nemoraju drugde boljemu nadati; kako se radilo nekad v Talii i u Nemačkoj ter se ocernjivanjem protivnikah, ubijanjem volje i snago narodah iz same meržnje do sjedinenja onih zemaljah stvorila ona sjedinenja, tako evo sustavno se radi o sjedinenja nove, u svakom pogledu najznamenitie deržave. „A Bveršio Be današnji rat kako mu drago Rusia vodi sustavnu politiku, koju drugdu zovu idealističkom; Rusia je zaslužila i dobila pri-klonoBt u Iztoku i ususedstvu; nadvladana, i makar okresana, ona se od dana do dana baca za zbilja svom snagom za srušiti gnjilež su-sedan; dobitnica, ona će urediti stvari tako da za nju dozri j a vaju. Nazadnje pa svojim zemljakom prorokuje, kakor iz jeze, da ga nijso hoteli poslušati, tako-le: „Hervatom, katolikom, namenjena je dosadanja zanešenost Pol jak ah. U oči današnjega rata, kad-no se još moglo raditi, ne s izgledom na siguran uspeh, nego s častiu i s duševnostju, izišla je izjava v duhu hervat ske stranke prava (t. j. Starčevićevcev, tačas na Ruse in Srbe psujočih). Na nju je odgovoreno po navadi. Dakle, kada nastanu do-godjaji, koji nemogu izostati, kada se praktičnost, pokaže obsenom, umišljena jakost i gospodstvo herdjom, ova stranka branivša samo pravo i obćenitu korist, a branivša sa m o svoju Ča 31, gledajuć da Ilervatl ne-gube ništa, a da metafizičke moći propadaju sa svojim delom, — ova će stranka mirno moći Šaljivu izreku na preozbiljno stvar oporaviti : „Tu Tas voulu, Georges Bandin." Politični razgled. \orran|e I o. V Ljubljani 7. februarja. Budgetni odbor ttrinvnvff*w -zhortm je privolil ministerstvu dispozicijonsfond s 15 proti 7 glasom, potem ko je ministerski predsednik naglašnl, da jo tega .treba. Celo nasveti, naj se da le nekoliko, bili so zavrženi. — S tem je najvažne'ši odbor dal ministerstvu — zaupnico. To so ustavoverci parlamentarni in konsekventni! CoJt^-i „Pokrok", organ dr. Riegra, se ostro obrača proti cerkvennpolitičnemu „če-ehu", kateri je odsvetoval svojim bralcem, zlasti duhovnom po deželi, pospeševati prodajo lo-zov za češko narodno gledališče, ki se stavi. V mi it i 4 gld. 60 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . o7 „ 70 „ /.lata renta........ 75 n 80 „ lo60 drž. posojilo..... 11 - „ 50 „ Akcije narodno banke .... SOS „ — „ hn U it no akcijo...... 2ii8 „75 „ London......... US m 35 „ Napol.......... 'J „ 4-1 „ (J. kr. cekini....... 5 „ 60 „ Srebro......... 103 „ 7U „ Državne marko...... 58 „ 25 „ Kdor želi kaj ir žaganja -w kupiti, naj piše pod naslovom: %ukhii|c>, |m>*i«-i< slutit*- v BorOl ii Ivo il raii/.iUiil . Dobiti jt lepega žaganja žakoj, kateri 110 klg. moko drži, po 15 kr. (30—2) Novosegnega, rokodelnega, konfekcijskega, sukiienega iu platnenega blaga zaloga C. VVannischa, V l.jllllljltni. UII 1114-sllM-lll trgu Nt* 7, priporoča svojo velike sklade izdelkov, primernih za muIouc in pl*'»e v piiHtnej dobi 1878. (9—11) Dve kočiji, <«-•> čisto novi, še prav malo rabljeni, na pol pokriti, se prav v ceno prodajeta. — Ponudbe sprejema administracija „Slov. Naroda*'. w Kdo hče ~w m«»!M<»idno gmil, in to zb prečilo je dolgo čiisa moje študije. Cul sem od Vase čudapolne Kevalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim E>o mesečnem užitku V»še tečne in okusne Uo.a-esciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cend in okusno-hrano, kot najboljši pripomoček, ter ostanem Vat adani Gabriel Tesohner. slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jotrah bilo je moje stanje hujsanja in bolečin vsake vrste sodem let sem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati,-tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdražonji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusih so vse, brez da bi moje bolečine zlajšali. V poluej obupuosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem so bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne hvaležnosti in popotnega spoštovanja. Markize do Brčhan. St. 65.715. Gospodični do Moutlouis na nupre-bavljonji, neBuanji in hujšauji. Št 76.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, ua pljučnom kašlji iu bolohanji dušuika, omotici in tiščanji v praih. Kevalosciere jo 4 krat tečnejša, nogo inoiio, ter to pri udraščenih in otrocih prihrani 50 Krat vuč na coni, ko pri zdravilih. V ulelutaon pnšionh j«o pol funta 1 gold. 50 fcjr., I rtint 2 gold. 50 kr., 2 mnta 4 gold. 50 kr.. 5 funtov 10 gold., i2 imitov 20 gold., 24 funtov 36 gold, &-evaiowciei 3-jrSiitouiteu v pašioah in Kevalesciere Chocolatoe v prahu i 2 cas l gld. 50 ar., 24 tan 2 gl. '.v Lr.j iii taa 4 gl. 60 kr., v prahu &a 120 ta* LO gi. troduje: Da Barry & Coinp. na i^nuajjl, J»a6J-SdMihgaec« št. 8, kakor v vsoh • . u.ih pri dobrih . karjih in špecerijskih trgovcih; tu;-.. razpošiOa du-bwj*a.b hiša na vso kraje po poatnib .uis. -unioAf: ali povaetjih. V HjKubljaul Eti. Mahr. J. S voh oda, lek&r pri „zlatom orlu", v Kelti pri lokurju J. P roda mu, v ri'iuvvu pri lokarju Birn jacberj a, . NjtijtLu pri lokarju Aljinoviču, v Trstu pri lokarju Jakobu Serravallo, pri drogoristu P. Koou a i J. U i r l c h u, v £»