CELJSKI TEDNIK CELJE, PETEK, DNE 4. MAKUA lUDO LFTO viti. _ gT 9 — CENA 10 DIN Urejuje urednllki odbor — OdffOTorsi ■r«4> pik Tone Maslo - Ti.ka Celj.ka tUkama UrcdniitTo: Celje, Titov trt It. 1 - Peital^ .redal 123 - Telefon аО-«Г - Teào«i ra««a fco.T-2M) pri NB FLRJ » Celjn. - иТГ' urrloina MO, polletna 190, ^»trtletna 129 Апвгјет. - I*haja Tiak p«t»k - Peitaln« Catana ▼ rotoTÍni — R*k»p4*a'* гга4«ш« 8. marec • praznik žena Po rsem svetu praznujejo že 46 let 8. marec kot praznik borbenih žena in materinski dan. Njegov pomen je velik in aktualen posebno še pri nas, ko so si revolucionarne jugoslovanske žene že v narodnoosvobodilnem boju priborile enakopravnost, ki je v naši socialistični državi tudi uzakonjena. Vendar se naše iene, zlasti na kmetih, niso še popol- noma osvobodile zaostale miselnosti in občutka manjvrednosti. Temu niso kri- ve samo žene, temveč tudi možje, ki večkrat podcenjevalno gledajo na žene. Dokler se ne bo vsa naša družba otresla ostankov stare miselnosti, ne moremo govoriti o resnični enakopravnosti žena. Zadnji čas je, da se ženska enakoprav- nost uveljavi tudi v praksi. Se vse premalo naših žena sodeluje v organih ljudske oblasti, v delavskem upravljanju, v odborih družbenih or- ganizacij in kmetijskih zadrug. Zlasti sedaj, ko bomo volili nove delavske svete, odbore kmetijskih zadrug in od- bore komun, bomo morali naše na-ored- ne žene bolj upoštevati kot doslej. Tudi žene same naj ovržejo predsodek, da niso sposobne opravljati raznih funkcij, no^ki ra naj ne gledajo na žene na- zadnjaško. Žene sestavljajo velik del državljanov in vzgajajo naš rod, zato irnajo velik vpliv v družbi. In p'^av zato 'inorajo sndMovati pri reš^vanm driiž- henih, političnih in gospodarskih vpra- šanj. Kajti dejstvo je, da popolne ljudske ohlaf^ti in ßamouprai^'opoldne. Po končani konferenci so si ude- leženci ogledali Hmeljarski inštitut v Žalcu, agroservisno postajo v Šempetru, naslednji dan pa Tovarno kmetijskega orodia in KZ v Zrečah, perutn'narsko selekcijsko postajo v Ločah ter Tovarno emajlirane posode v Celju. _ Normiranje po tabeli - toda ne iiablonsko, temveč življenjsko Smo v času živahnih razprav o no- vem plačnem sistemu in sredi sestav- ljanja tarifnih pravilnikov ter normi- ranja delovnih mest. Okvirni načrti in sistemi, ki jih je pripravil okrajni ljud- ski odbor so v veliko pomoč komisijam, ki te spremembe urejujejo. Ne moremo reči, da kje zares delajo narobe, toda kaj lahko se zgodi, da po- samezniki zaradi premajhnega poglab- ljanja in zaradi lažjega dela vse te stvari urejujejo preveč šablonsko, ko gledajo samo okvirne načrte, pozabljajo pa na specifiČTLOsti podjetij. Okvirni načrt je zares zelo dobro in strokov- njaško izdelan, ni pa preciziran v po- drobnosti za najrazličnejše zvrsti gospo- darskih organizacij. Ce bi se torej razne komisiJ2 v podjetjih držale strogo tega tabelaričnega navodila, bi s tem lahko dostikrat pogrešila. Jasno je to- rej, da morajo komisije tabele gledati kotakvinui navodila, ki pa se morajo^ prilagoditi podjetjem, njihovi proizvod- nji in karakteristikam dela. Poglejmo torej nekaj točk, po katerih komisije določajo stopnjo težavnosti delovnega mesta in kako različno lahko na njo gledajo različna podjetja: Verjetno bo najvažnejša in pri vseh podjetjih sorazmerno enaka ocena stop- nje časa, ki ga delavec rabi za pri- učitev dela na določenem delovnem mestu. Delo, ki terja za priučitev od enega do mesec dni, ne dobi nobene točke, za en mesec 5, za dva meseca 10, za štiri mesece 20, za pol leta 30, za devet me- secev 45, za leto dni 60, za dve leti 120, za tri leta 150, za pet let 180 in za iz- razite strokovnjake 220 točk. Ta kri- terij bo menda ostal povsod enak. Ni pa rečeno, da se morajo povsod držati IL kriterija v tabeli, to je načina dela. Vzorec okraja predvideva ročno delo brez orodja, z orodjem, vsakega na pol in končno čisto strojno delo. Točko- vanje se giblje od nič do 40 točk. Tak kriterij bi lahko uvorabili tam, kjer je stroino delo v podjetju perman'^ntnega značaja, skoraj obrnjeno pa tam, kjer je ročno delo večje važnosti. Vzemimo na primer steklarno, tam bo ročno dr^lo (brusilcev) gotovo bolj ocenjeno kot katerakoli strojna obdelava. Tako bomo morali pri njih ta kriterij drugače stopnjevati, na primer: navadno ročno delo, pol-^trokovno ročno delo, do iz- redno 77ažn''pn ročnega d"la. Tretn kriterij predvideva točnost dela, ki se giba od O do 4 točk. Ocenjeno je od na^mdnega, preko manj točn^^gn, točnega in do zelo točnega dela. Tu bo dvoj'^ podjetij, kot na primer kamno- lom in finomehanika, imelo veliko raz- liko. Podobno je z ostalimi kriteriji, ki jih predvideva tabela: napomnst in ne- zdravo delo, umazanost in odgovornost pri delu. Tako ima napornost najvišjo postavko 60 točk, odvisnost 30 točk, n'^^dravo delo 45 točk, nevarno delo 45 točk, umazanost 30 toČk in odgovornost 50 točk. Jasno je, da se podjetja ne bodo vse- lej držala teh po vzorcu predpisanih najvišjih stopenj. Nekje je lahko delo snažno, pač pa je nevarno. Drugje je delo nesnažno, ni pa težko itd. Tu si lahko podjetja po presoji nekje znižajo višino točk pri manj važnem kriteriju in to število dodajo tam, kjer je to potrebno. Tako bo na primer elektrotehnična stroka, zlasti tisti del delavcev, ki ima opraviti z visokÁmi napetostmi, zvišala postavko nevarnega dela morda na ra- čun umazanosti ali katere druge po- stavke. Finomehanična stroka postavko točnosti na račun nezdravega dela. Ke- mična stroka bo dvignila postavko ne- zdravega dela in umazanega d"la na račun katere koli druge postavke. To seveda zavisi popolnoma od specifič- nosti proizvodnje in karakterja delov- nega mesta. Po vsem tem je jasno, da mora komisija pri določevanju stopnj2 dela in normiranja delovnih mest pri- lagoditi vorpc okraja svojim prilikam tako, da okvirno ostane pri istem šte- vilu točk. Kakršno koli očitanje, da sistem, ki ga je okvirno osvojil celjski okraj, n\ dinamičen, da je sablowki, ne drži. Drži pa, da postane vsak, že tako pre- cizen sistem statičen in okoren, čim ga uresničujejo nedinamični ljudje, ki bi okrajni vzorec enostavno prepisali in ga priložili svojemu tarifnemu pravlniku. Gotovo bo v okraju zelo malo podjetij, ki bi lahko vzorec do pike nespremenje- nega uporabili, še manj pa tistih, ki bi ga ob pametnih prilagoditvah ne mogli uporabiti. Ob koncu je treba pripomniti, da do- ločevanje karakteristike delovnih mest ne more biti domena posameznika, tem- več, da mora pri tem delu sodelovati čim več ljudi, ker bo le tako lahko spe- cifičnost delovnega procesa v podjetju naüa svoj odraz v normah in ocenitvah delovnih mest. Tu mora sodelovati uprava, sindikat, tehnično vodstvo in predstavniki posameznih oddelkov, ki proces, težavnost in odgovornost delov- nih mest popolnoma poznajo. Delavci - Delcvke - Družinski ciani - Svojci! Delovne nezgode nam povzro- čajo letno materialno in finančno škodo in veliko trpljenja naših delavcev. Zaradi nepazljivosti pri delu, zaradi premajhne strokovn >sti, zaradi neuporabljanja osebnih in splošnih zaščitnih sredstev in za- radi površnosti pri delu se doga- jajo iz dneva v dan lažje, t žke in smrtne nezgode, ki zmatij'.u- jejo splošno in kvaVifikdc^isko delovno sposobnost delavce^ in delavk. Borba proti obratnim nezg 'am ni samo naloga podjetja, tf '^eč prav posebno naloga v-akcc' po- sameznika — na sleherne^ de- lovnem mestu, kakor tudi ' q(i družin in svojcev, ki so pr oki nezgodi neposredno ali posredno prizadeti. Borite se proti nezgodam z vse- mi sredstvi. Uporabljajte osebna in splošna zaščitna sredstva ter se v celoti in dosledno ravnajte po predpisih, ki so izdana v pod- jetju za higiensko in tehnično zaščito. Bodite pri delu previdni, da se boste lahko vrnili domov zdravi. Preprečujte nezgode in ono-arjajte sodelavce in družin- ske člane na varnost pri delu, ker boste s tem obvarovali najdražje kar imate — svoje zdravje in življenje. Ne/^godo je bolj'e in laže preprečiti, kakor pa zadob- Ijeno rano izlečiti. Okrajna inšpekcija dela Celje CENA 10 DIN \ ^^Р^^^^Ж ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^^/ .^^B ^^^^^^^M ^^^^ ^^^Г^ X ^l^^^ г«јије odbor — aiW- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^9^<^^^^^^^r / ^^^^ .X''^ ^^^Bf^r Maslo — tiakani« — ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^r ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ / ^^^^Л .^^^^^^^ TltoT trg - P*itml ^^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^F^ ^^^^ ^^^Ш^ ^^^Ш^ ^^^^ / ^^^^^у^ ^^^^^^^r r«del Í» - TelefoD aO-«r - T*ko«i r»««a ^^^^ ^^^^ / ^^^^ ^^^^^^^ 0.T-2M) pri NB FLRJ т C#Un. - Ut«« I ^^^^^^^^ pinina WO, polletna IM. é««rüetaa 129 V ^^^^^^^^^^ íM:ir.U%^Vi'-V'Lr;.^ glasilo socialistične zveze delovnih ljudi celjskega okraja ^ч^^^^^ Stev. 9 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 4. marca 1955 Število problemov raste, čim bolj si svet prizadeva, da bi jih rešil in raz- vozljal. Kakšna razočaranja so pretre- sla generacije v zadnjih desetih letih! Kajti še tako globoko prepričanje o tem, da se čas nikoli ne ustavi, da se življenje nikoli ne umiri, v človeku ne poteši potrebe po zatišju, varnosti in gotovosti. Potrebe in upanja, ki se več- krat sprevrže v samoprevaro! Spomi- njam se, kako sem včasih rad bral Ra- bindranatha Tagorea. Všeč mi je bila miselnost njegovega Modernega sveta in njegove knjige o nacionalizmu, bli- zu tiste miselnosti, ki je zavzemala te- ren med obema svetovnima vojnama v znamenju Spenglerjeve knjige o pro- padanju zapada. Danes se mi zdita pro- pad in vzpon sinonima za nezadržni zgodovinski proces, pri katerem se člo- veška pamet spopada s pobesnelimi na- goni in čustvi. Da stojimo spet pred razočaranjem nad razorožitveno konferenco, ni po- trebno niti več omenjati. Ce se zgodovina sploh kje ponavlja, se pri razorožitvenih akcijah nedvomno. Zahod se bo spet razšel z Vzhodom in to kar ob for- malnem vprašanju, kajti do jedra raz- orožitve nobeden noče poseči: Vzhod terja uničenje atomskega orožja kot prvo točko, Zahod pa bi rad najprej zvaril nekako kontrolno komisijo, ki bi nadzorovala razorožitev. Formoza je v stagnaciji. Attlee pred- laga nekako nevtralizacijo, vendar se stvar ne zgane. Edenov tržaški recept, da bi se Peking in Tajpeh pogajala di- rektno, ob strani pa bi imela vsak svo- je posrednike, je propadel. Ali bodo zdaj Colombo — države nastopile, se še ne ve. Konferenca v Bangkoku ni pokazala glede Daljnega vzhoda nobenih razve- seljivih perspektiv. Manilski pakt se je znova razodel kot slabo maskirano orodje za imperialistično politiko Za- pada v Jugovzhodni Aziji. Tajfun, ki divja okoli Formoze, se zaradi odloči- tev v Bangkoku ne bo polegel. Očitno je, da so sicer neka nasprotja med ZDA in Anglijo: Eden se je spet uprl Dul- lesu, ki je v poročilo vštulil »komuni- zem« in propagandni aktivizem zoper »komunistični ekspanzionizem«; Dulles je bil zoper sestanek v Singapuru in zoper to, da bi se britansko-zelandsko- avstralska vojaška zveza vključila v S E AT O - pakt. Toda to so samo majhni »Schönheitsfehlerji« na mrkem in nespremenljivem imperialističnem obrazu Moloha, ki bi rad paševal na največjem kontinentu planeta. Že uvod- na govora Dullesa in Edna sta razode- la, da gre za kolonialni poseg: »Prišli smo v Azijo pod pritiskom zgodovin- skih načel, ki se morajo izpolniti...« Eden pa je povedal, da gre za »načela demokracije in individualne svobode«, torej vseh tistih načel, po katerih je kapital zmagal in izkoriščal svet. Zato na konferenci ni bila toliko važna go- spodarska pomoč kakor pa vojaška or- ganizacija in organizacija propagande, za katero so priznali, da je težko vpra- šanje. Zares, težko je dopovedati, da volk ne kolje več. Da bi stvar bila še bolj jasna, je bil na delu tudi Harold Stassen, direktor urada za pomoč ino- zemstvu. Odšel bo tudi v Colombo dr- žave. Govori se namreč, da Indija nI več tako hudo nasprotna SEATO-paktu, kakor je bila doslej. Toda Indija ni prav nič popustila na ljubo ZDA v ki- tajskem vprašanju. ZDA in Britanija si prizadevata, da bi čim trdneje povezali Atlantski pakt z Jugovzhodno-azijskim, SEATO- paktom. Temu naj bi služil turško- iraški pakt. Kakor se že smešno sliši, k temu paktu so zdaj povabili ZDA, Anglijo in Iran. Eden se je na poletu v Bangkok ustavil pri Maserju in pri Mohamedu Aliju v Karačiju. Tudi na- zaj grede bo skušal čim bolj zrahljati sile tretjega bloka v Aziji v območju arabskega sveta, ki žolčno protestira proti turško-iraškemu paktu. Medtem pa Angleška admiraliteta lansira po svetu, kako bo zrasla moč angleške mornarice: vojne ladje bodo vse oprem- ljene z atomskimi bombami, na letalo- nosilkah bodo pristajala lahko kakršna koli letala, zgrajenih bo mnogo ladij z dirigiranimi projektili, skratka spričo razvoja orožja za množično uničevanje bo zrasla tudi pomembnost angleške mornarice. V deželi marseljeze je padlo pod giljotino razmer že 20 vlad. 21. vlado je sestavil Faure iz centra in desnice. Svet se vprašuje, kdaj bo padla giljo- tina tudi na tega mandatarja, kajti v Franciji padajo vlade zdaj zato, ker de- lajo, zdaj zato, ker nič ne delajo. Mendès-France je padel na primer za- to, ker ni miroval, ker je program vzel zares. Faure je obljubil, da se bo v enem letu standard dvignil za 100%. Alai mu vera! Ce bo jemal to zares, bo imel kmalu proti sebi vse sive emi- nence tistih 200 familij, ki odločajo o usodi Francije slej ko prej. Na račun Francije si utrjuje med- narodni položaj naša soseda Italija. Churchill je to povedal na brutalen način, ko je Scelbi v Londonu rekel, da se je Italija vrnila v krog tistih držav, ki so važne za izvajanje med- narodnih načrtov, ne sicer zaradi svoje vojaške moči (!), marveč zaradi geograf- skega položaja. Kaže, da se Scelbi ni nič užalilo in da večjega priznanja tudi ni pričakoval niti želel. V Zahodni Nemčiji se bije jo za ratifi-. kacijo pariških sporazumov, kakor da. bi hoteli dokazati, da je glavno obo-] rožitev Nemčije, ne pa njena združitev.': Toda združitev ostaja poglavitni pro-\ blem za drugi največji narod v Evropi.* Dokler se ta problem ne reši, dokler sei rešuje na tak način, kot se je doslej,! je to še vedno vojno stanje in vsi spo-i razumi so samo brezpomembna krpal papirja. ] In še dve potezi z drugih kontinentov:i V Ju^n': Koreji so reaktivirali dve di-.j viziji s pripombo, da bosta imeli dovolj] priložnosti dokončati nedokončani osvo-] bodilni boj v Severni Koreji. — V po-] gorju Aberdari v Keniji pa se v višini] 3 do 4000 m bori 8000 angleških polici-<^ cistov s 4000 pripadniki Mau-Mau. j Mnogo je tedaj dogodkov, ki kažejOf] da je svet pozabil na tisto staro resni-\ co: da je pravi zviagovalec tisti, ki' zmaga brez strela. Brez ozira тш toi pleše svet svoj bojni kankan. T. O. ] Nesreče pri delu v Celju in okolici Pred razstavo higiensko tehnične zaščitne službe Dne 12. marca bo odprta v Celju v mali dvorani Doma OF republiška raz- stava higiensko tehnične zaščitne služ- be, tudi ena od oblik borbe proti pre- velikemu šlevilu nesreč pri delu. Naj ob tej priliki navedemo nekaj podat- kov o nesrečah pri delu v Celju in okolici v letu 1954. Zdravstvena evidenca izkazuje za le- to 1954. na področju ZZSZ Celje 4790 nesreč pri delu, trajajočih 76.824 bol- niških dni. (Ker evidenčni službi še mnogo primerov uide, bo realno šte- vilo še nekaj višje.) Kaj povedo te številke? Povprečno vsak šesti delavec se je ponesrečil pri delu in bil v bol- niškem staležu 16 dni ali dnevno pov- prečno je bilo vse leto 213 zavarovan- cev v bolniškem staležu zaradi nesreče pri delu. Delo HTZ komisije pri ZZSZ Celje, še posebno pa dobro izvedena organizacija higiensko tehnične zaščit- ne službe po nekaterih podjetjih sta ponekod že rodila uspehe, saj so neka- tera podjetja znižala število nesreč pri delu v primeru z letom 1955. Med taki- mi podjetji so Cinkarna v Celju (lanu 524-, letos 279 nesreč), Rudnik v Laškem (lani 252, letos 210), Steklarna »Boris Kidriče v Rogaški Slatini (lani 154, letos 108), Konus v Konjicah (lani 105,1 letos 65) nesreč pri delu. Mnoga podjet-; ja so kljub borbi za preprečevanje ne-j sreč ostala na lanskem povprečju, med njimi Železarna v Štorah (555 nesreč) in Tovarna emajlirane posode (552 ne- sreč). Vendar pa je treba za obe omen- jeni podjetji priznati, da sta daleč pod republiškim povprečjem nesreč. Žele- zarna skoraj za 100 %. So pa nekatera podjetja, ki imajo še vedno precej vi- soko število nesreč pri delu in vsaj lesna industrija tudi presega repub- liško povprečje. Taka podjetja so lesna industrija Savinja (167 nesreč), Tovar- na kovanega orodja Zreče (189), Metka v Celju (94), Rudnik Zabukovca (254), od manjših pa zlasti Apnenik (49), LIO Šentjur (31), LIG Konjice (47), Celjske opekarne (34), Tovarna tehtnic (53), Kovinsko podjetje (65). H gornjim številkam računajmo 76.824 bolniških hranarin, stroške za zdravila, za zdravljenje v bolnišnici, potem pa izgubo narodnega dohodka, pa bomo dobili številko, ki gre v mili- jone in ki dokazuje, da je treba borbo proti nesrečam na delu še poostriti. O sredstvih pri tej borbi bo govorila zgoraj omenjena razstava, ki naj si jo vse prebivalstvo, predvsem pa delovni kolektivi, res ogledajo. JOŽE RAKOVŠČEK - 55 LETNIK S kakšno lahkoto nosi svojih 85 let naš znani Celjan, upokojeni šolski upra- vitelj Jože Rakovšček, telesno in du- ševno krepka korenina! Njegovo bo- gato življenje je bilo posvečeno narod- nemu prebujanju slovenskega ljudstva na Goriškem, borbi za napredek tam in pozneje na Štajerskem, prav tako pa tudi boju proti fašizmu. Jubilant se je rodil v dobi taborov 18. januarja 1870 v Kobaridu v kmečki hiši. V osnovni šoli je bila prva nje- gova učiteljica Dragoj ila Milek, ki jo je opeval Simon Gregorčič v pesmih »Pla- ninska roža« in »Ohrani bog te v cvetjl«. Obiskoval je tečaj učiteljišča v Kopru, ki je štel med dijaki 8 Slovencev, 5 Hrvatov in 5 Italijanov. Izmed njegovih sošolcev živi le še znani hrvatski knji- ževnik Emin Viktor Car. Slovenski uči- teljiščniki so iz Kopra radi zahajali v bližnje kraške vasi navduševat ljudstvo za slovensko stvar. 1886 se je seznanil s pesnikom Gregorčičem. Prvo učiteljsko službo je nastopil leta 1889 v Kobaridu. Doba in razmere same so zahtevale, da se je učitelj vneto lotil prosvetnega, kulturnega in političnega dela. Rakovšček je kmalu postal pred- sednik Tolminskega učiteljskega dru- štva, ki ga je vodil vse do prve sve- tovne vojne, pri tem pa je zastopal in- terese slovenskega učiteljstva in ljud- stva, v okrajnem šolskem svetu, kjer je moral skozi marsikatero vročo borbo. Bil je tudi tajnik Okrajne posojilnice v Kobaridu in oskrboval drevesnico Sadjarskega društva. Medtem pa ga je njegov nasprotnik okrajni glavar grof Marenzi razrešil službe in je šele s pri- tožbo na Upravno sodišče na Dunaju s pomočjo celjskega advokata dr. Dečka dosegel ponovno namestitev na enoraz- rednici na Šentviški gori. Tu si je s požrtvovalnim prosvetnim delom med preprostim ljudstvom pridobil velik ugled. Kot šolski upravitelj v Cerknem je vodu veliko borbo s klerikalci, ki so ga kot svobodomisleca spravili celo pred sodišče. UstanovU je v Cerknem Planinsko društvo in kot njegov pred- sednik 1907 odprl planinsko kočo na Poreznu (1632 m) z govorom, ki je v njem izrekel željo: »Naj stoji kot bra- nik slovenstva in naj kljubuje tujemu imperializmu!« To kočo so Italijani med prvo svetovno vojno porušUi, zdaj pa stoji na njenem mestu spomenik pad- lim borcem NOB, nova koča pa je po- stavljena v bližini. Novo torišče se je Rakovščkovemu kulturnemu in političnemu delu odprlo v Mostu na Soči. Kot predsednik Tol- minskega učiteljskega društva je go-, voril 1909 pri odkritju spominske plošče in spomenika skladatelju Hrabroslavu! Volariču v Kobaridu. Na njegovo po-j budo je bila ustanovljena ambulantna^ knjižnica, ki je obiskovala mnoge kraje na Goriškem. Med prvo svetovno vojno je vodil v Mostu županske posle ter se pri tem brigal za prehrano prebivalstva! in lajšal gorje beguncem. Po umiku ita- lijanske vojske na Piavo je prejel de- kret za obmejni Breginj. Tu je ob zlomu Avstro-Ogrske pričakal tujo vojsko. 2e tedaj, toda zaman je ljudstvo tam po- stavilo napise: »Tukaj je Jugoslavija!« Vse izprva dane obljube o pravicah Slo- vencev so se kmalu izkazale za laž. Rakovšček se je vrnil v Most na Soči, kjer je že pred vojno 16 let učiteljevaL Tu je zdaj vodil tudi Cebelarsiko dru- štvo. Pogumno je nasprotoval tujemu • pritisku in vzgajal mladino v narodni' zavesti. Ko pa so fašisti prevzeli oblast,! je bil izpostavljen neprestanim šika-j nam. Silili so ga z ricinovim oljem, gaj ogrožali fizično in nazadnje odpustili iz\ službe zaradi »neitalijanskega čustvo-" vanja«. Končno je 1927 odšel v Jugo- slavijo in bü nameščen na šoli v Loki pri Žusmu, nato pa v Lembergu pri Šmarju. Kot upo j enee se je naselil v Braslovčah, kmalu pa v Celju, kjer je uspešno predsedoval emigrantskemu društvu »Soči«. Med drugo svetovno vojno je moral drugič emigrirati — tokrat v Ćuprijo v Srbiji, kjer je z vsem srcem stal na strani narodnoosvobodilnega gibanja in delal v NOO. Naš jubilant je v svojih mlajših letih prepotoval vse avstrijske dežele, zlasti Češko, pa tudi Italijo in Bolgarijo, kjer se je zanimal za zgodovinske in kultur- ne spomenike in gospodarstvo. Jože Rakovšček je slej ko prej oseT>- nost, markantna po svojih vrlinah, ki dičijo naše najboljše ljudske voditelja učitelje in vzgojitelje. V dolgi in vihar- ni dobi je zvesto služil svojemu ljud- stvu, vnet za njegovo svobodo in na- predek. Njegov borbeni duh ni nikdar klonil, na svoje osebne koristi pa je rad pozabljal. Celje je lahko ponosno na svojega občana tako klenega kova, tako vzglednega življenja iri dela. Jubilantu želimo še vrsto let zdrav.i^ ob veseli zavesti, da je njegova pot bil^ prava in so njegovi napori rodui bogate sadove. F- R- Rezervni oficirji I. četrti so zborovali Pred dnevi je imel pododbor re- zervnih oficirjev I. četrti občni zbor katerega se je udeležilo lepo številc članstva. Ugotovili so, da je odbor do- segel vidne uspehe, le stik s članstvom ni bil najboljši. Morda je temu deloma vzrok tudi pomanjkljivo obveščanje članstva za sestanke in predavanja. Zboru sta prisostvovala tudi pred- sednik in tajniîc Mestnega odbora URO J tov. Divjak in Melik. Tov. Divjak je pododboru izrazil priznanje za uspešno delo ter seznanU člane z načinom pre- davanj v letošnjem letu. Splošna vo- jaška predavanja bodo obiskovali vsi rezervni oficarji skupno, medtem ko bodo strokovna predavanja po rodovih vojske. Da je odbor rezervnih oficirjev v tej četrti dobro delal, so dokazali tudi člani, ki so znova zaupali vodstvo organizacije staremu odboru. ZIDARJE, PRIUČENE ZIDARJE in DELAVCE sprejmemo tak:oj aU kasneje v stalno zaposlitev. "Delo je v zaprtem prostoru. Priučeni zidarji lahko pristopijo k izpitom po izkazani praksi. Sprejmemo tudi gradbene delovodje za takoj ali kasneje. Hrana in stanovanje zasigurano. Gradbeno podjetje »Graditelj«, Ljubljana, Smartinska c. 64/b V tovarni AERO so že normirali delovna mesta V nedeljo je bil v tovarni Aero ч Celju sestaneik upravnega odbora, de- lavskega sveta, upravnega odbora sindi- kalne podružnice, preddelavcev in zas- topnikov posameznih oddelkov. Edina točka tega sestanka je bila ocenjevan- je delovnh mest v podjetju in razprava o tarifnem pravilniku. Osnovo za toč- kovanje delovnih mest so uporabili vzorčna navodila okraja Celje. Na sestanku so predvsem ugotovili, da so v podjetju že lani imeli pov- prečno podobno urejene norme in oce- njena delovna mesta, pač pa so precej izstopile postavke za kvalificirane de- lavce, ki v preteklosti niso bili občutno razlikovani od nekvalificiranih, to se pravi, da so bili le prenizko ocenjeni. Zlasti se je to pokazalo pri preddelav- cih, za katere je potrebna daljša dobi priučitve. Najvažnejša postavka za Aero je bi kriterij časa, ki je potreben za pria čitev delavcev na posameznih delovni! mestih. Ker pa je bil v podjetju U kriterij deloma že pred uvedbo no- vega plačilnega sistema precej izkri staliziran, je bilo njihovo delo tolike lažje. Celokupen razpon od najnižje- ga do najvišje ocenjenega delovnega mesta se suče okoli 1 : 4, to se pravi da ima najvišje ocenjen strokovnjak štirikrat višjo postavko od najnižjega nekvalificiranega delavca. Da ta sistem ocenjevanja delovnih mest ni šablonska zadeva, dokazuje živahna razprava. Za nekatera delovna mesta so živahno razpravljali vsi'ude- leženci, saj so živo zainteresirani, da določijo vsakemu delovnemu mestu res tisto vrednost, ki jo zasluži. Vzorec okraja so v Aero nekoliko korigirali in ga prilagodili podjetju. Ker so neka- tera delovna mesta v Aero izredno umazana, zlasti tista, kjer imajo opra- viti z anilinskimi barvami, so postav- ko umazanosti povišali od 50 na 40 točk. Teh deset točk pa so si »sposo- dili< pri kriteriju napornosti, ki v tej tovarni ni ravno najbolj tipična. Tako imajo v kriteriju za napojnost dela namesto 60 po njihovem preadarku ko- maj 50 točk in so v postavki umaza- nosti dodali k zelo umazanemu delu še eno definicijo; Izredno umaza- no delo. V pogledu premije bodo v Aero po vsej verjetnosti popolnoma osvojili predlog okraja, ker njihovemu načinu proizvodnje zelo ustreza. V Ce!ju so letne skupščine uspešno izvedle vse organizecije SZDL Letošnje skupščine osnovnih organi- zacij SZDL so bile izredno dobro pri- pravljene. Poročila, ki so jih podajali odbori o delu svoje organizacije so bila po vsebini bogata ter so poleg organi-: zacijskih problemov obsegala vse važ-| nejše dogodke preteklega leta na pod-^ ročju notranje in zunauje politike ter gospodarstva. Pomanjkljivost je bila le v tem, da so poročevalci premalo kritično ocenjevali delo odborov in or- ganizacije kot celote v cilju, da bi na tej podlagi izdelali konkreten program za bodoče delo. Kazprave so bile pwvsod zelo živahne le ponekod so bile bolj podobne raz^ pravam na zborih volivcev, ker so ob- ravnavali pretežno terensko kulturno problematiko, manj pa je bilo govora o neposrednih nalogah, delu ter poli. tični vlogi Socialistične zveze. To јђ vsekakor posledica že omenjene po- manjkljivosti v podajanju poročil vod- stev organizacij zaradi katere razprava ni mogla najti prave smeri. Volitve so pokazale, da želi članstvo res delovne in dobre odbornike. Že samo predlaganje kandidatov je to po- trdilo, saj je bilo več slučajev, da so člani predlagano kandidaturo ovrgli, če so ugotovili, da kandidat ali zaradi svoje prezan-oslenosti ali zaradi nede- lavnosti ne bo mogel v redu opravljati odborniških dolžnosti. V vseh 25 osnov- nih orsranizacijah je bilo v odbore iz- voljenih skupno 228 odbornikov, od katerih je 4-2 žena in 186 moških. Po socialnem sestavu se odborniki dele na 45 delavcev, 20 kmetov, 124 nameščen- cev, 7 obrtnikov ter 32 ostalih. Že iz teh skopih podatkov je razvid- no, da je bilo preteklo leto v pogledu izvršenega dela uspešno ter bogato kljub elementarni nezgodi, ki je v pre- teklem letu za dobo treh mesecev za- poslila vse odbore osnovnih organiza- cij pri odpravljanju posledic poplave, ki v tem času za organizacijsko delo niso mogli dovolj skrbeti. Tako so os- novne organizacije izvedle skupno 105 članskih sestankov, odbori pa so se sestali na 214 rednih sejah ter sklicali 49 koordinacijskih sestankov z vodstvi ostalih političnih in družbenih organi- zacij svojega terena. Nadalje je bilo v organizacijah 45 predavanj iz najraz- ličnejših področij našega družbenega življenja, 19 prireditev in proslav, pri izvedbi proslave »Štajerska v borbi« je pa Socialistična zveza dala ogromen prispevek, saj se je prositovoljnega dela na Ostrožnem udeležilo 2198 čla- nov SZDL, ki so izvršili skupno 9038 delovnih ur. Letne skuščine so za nami. Vodstva osnovnih organizacij SZDL, okrepljena s številnimi terenskimi političnimi de- lavci, s polno svežino in voljo priprav- ljajo in tudi že izvajajo program dela, ki so si ga zadali. Želimo, da bo letoš- nje leto v pogledu dela še bolj bogato in pestro kot preteklo in da bo poli- tična aktivizacija zajela prav vse člane Socialistične zveze delovnih ljudi. Vajenska šola v СеЦи izročena svojemu namenu Preteklo nedeljo so se okrog desete ure začele zbirati množice okrog no- vega šolskega poslopja na Ljubljanski cesti. Z zastavami okrašena lična stav- ba — ponos mesta Celja, je sprejela svoje otvoritelje, da bi jo čimprej iz- ročili vajenski mladini in njenim vzgo- jiteljem, ki so že nestrpno čakali na ta veseli trenutek. Lepo uspela vajenska akademija v soboto zvečer je bila uvod k slovesnemu dogodku. Uvodnim besedam predsedni-« ka Sveta za presveto in kulturo potem, ko je vajenski pevski zbor zapel inter- nacionalo, je pred zastopniki Obrtne zbornice, političnih in oblastnih foru- mov, množičnih organizacij in prosvet-^ nih ustanov predsednik ljudskega od-| bora mestne občine tovariš Fedor Gra-í dišnik slovesno izročil ključe nové stavbe upraviteljici Zlati Marekovi 2 željo, da bi ta prosvetni dom vzgajal našo mladino za nove naloge sociali- stične družbe. Odkritosrčna in topla za- hvala upraviteljice tovarišema Riku Jermanu in Fedorju Gradišniku, ki sta v imenu ljudskega odbora in zbora pro- izvajalcev gradnjo začela in dovršila, je napravila na navzoče ganljiv vtis. Vajenci so pozdravili ta trenutek z recitacijo Roševe prigodnice »Naš novi dom« in s pesmijo navdušenih mladih grl. Nato se je zastopnik Obrtne zbor- nice zahvalil mestni občini za to veliko pridobitev za obrtništvo, ki je poleg cvetoče industrije in trgovine v Celju prav tako važen činitelj v napredku na- šega gospodarstva. Ob zaključku slovesnosti je pristopil predsednik okrajnega Sveta za presveto in kulturo prof. Anton Aškerc, ki je s. poudarkom velikega pomena pravkar odprte nove zgradbe i za naše vajence i za mesto Celje, izročil šoli nov radio za ozvočeno poslopje. Gostje so se nato razšli po okusno in moderno urejenih šolskih prostorih in izražali priznanje projektantom, grad- benemu podjetju »Beton«, Lesni indu- striji Mestinje in števUnim obrtnikom, ki so iz starega vojaškega skladišča na- pravili tako lepo in sodobno urejeno šolo. Celje je nanjo zares lahko po- nosno, saj je to prva vajensika šola, ki ima Lastno šolsko zgradbo. Posebno pa se je veseli vajenska mladina, ki je v njej našla nov dom za svojo strokovno izobrazbo in kulturnoprosvetno udej- stvovanje v lastni dvorani, najvišjem ielu nove zgradbe. -nik ^1 W^4^WW fP^^W^^WV so nujno potrebna hrana za doraščajočo mladino. РГГРТЛ P SI TI РРГЧР SADNI SOKOVI oTne^r-o^^^^^^^^^^ LbLbiH-aHU, LbLJb CELJSKI TEDNIK, 4. marca 1955 Stev. 9 — stran 3 Prva орегасЦа srca v celishi bolnišnici Zadnjo nedeljo meseca januarja t. 1. fO na kirurgični oddelek celjske bol- nišnice pripeljali 16-letnega IVANA GOSNJAKA, dijaka Srednje tehnične gole, doma iz Brezij pri Oplotnici, ka- terega je mlajši brat Lojze po nesreči nabodel v srce. Domači zdravnik je po- nesrečenca takoj obvezal in ga napotil y bolnišnico. Zaboden je bil ob 16. uri, na operacijsko mizo pa so ga položili 0b 20. uri in je ves ta čas močno krva- vel, tako da je izgubil ca. 21 krvL pežurni kirurg je ob sprejemu ugotovil močno izkrvavljenost in skoro brez- upno stanje ponesrečenca. Puls je bil jedva otipljiv, krvni pritisk 50. Po od- stranitvi obveze se je pokazala 2 cm dolga rana v petem levem medrebmem prostoru, iz katere je sunkoma brizgala kri- Kljub temu, da je pacient izgledal povsem izgubljen, se je kirurg dr. Roje odločil za operacijo. V borbo za mlado življenje je stopil ves dežurni kirurški aparat: trije kirurgi, dežurni internist, laborant, rentgenološki tehnik, bolni- čarji, instrumentarke in vse ostalo po- božno ose'bje. Tišino operacijske sobe je motilo le pripravljanje instrumentov jn umivanje rok — nemi, resni in za- skrbljeni pogledi zdravnikov pa so si dopovedovali: tvegati nimamo kaj, pa- cient je tako rekoč na smrtni postelji in mu je prisoditi le še kratko uro živ- ljenja ... Anestezist je začel z intrahealno nar- kozo, dežurni internist pa je kontro- liral transfuzijo in splošno stanje. Po- nesrečene je dobival po kapljicah kri v žile — vsega 220 kubičnih cm. Operacija se začne. Mirna roka ki- rurga odpre prsno votlino. Vreznina se nahaja na osrčniku in srčni mišici. Vsi pogledi so uprti v gibe operaterjeve roke. Instrumentarka spretno podaja instrumente in gazo, ki jo kirurg polaga v odprto rano srca. Vreznino zašije s tremi šivi, odstrani kri iz prsne votline in zašije še prsno steno. Seveda teče ves čas operacije v žile ponesrečenca zanj tako dragocena kri. Takoj ko sta srčna mišica in osrčnik zašita, ugotav- lja internist, da se stanje poškodovanca izboljšuje. Operacija je zaključena. Na čelu operaterja in njegovega asistenta je komaj opaziti roso znojnih kapljic. Vsi si oddahnejo, ves kolektiv je častno izpolnil svojo dolžnost. S posebno skrbjo in nežnostjo neguje celjski kirurg svojega varovanca, ki je prvi v celjski bolnišnici prestal srčno operacijo. Ko je tretji dan po operaciji bolnik zbolel še za težko pljučnico, so zdravniki skoro že obupavali nad nje- govim stanjem. Toda mladost in skrbna nega sta tudi to poslednjo borbo pre- stala in mladi Ivan bo te dni zdrav in nasmejan — kot ga kaže naša slika — zapustili bolnišnico. Operacije srca so pri nas še redke. Prvo poškodbo srca, pri kateri je bila kirurška intervencija uspešna, beležimo v Sloveniji iz leta 1952. Take operacije so uspešne le pri dovolj visokem stro- kovnem nivoju zdravnikov in ostalega osebja. Ko smo zato hoteli kolektivu celjsko bolnišnice čestitati pri tako uspeli operaciji, je operater sam skrom- no pripomnil: »Tu je mlado življenje rešila predvsem kri. Operacija sama na sebi je bila preprosta, tehnično mini- malna izvedba. Naša zasluga je edino v tem, da smo se pri tako brezupnem stanju bolnika takoj odločili za opera- cijo.« Brez dvoma pa gre zasluga za take in za vrsto presenetljivih, nezabeležen'h uspehov celjske bolnišnice strokovni usposobljenosti naših specialistov. Prav tako pa tudi ne smemo prezreti napora naše ljudske oblasti, ki je omogočila modernizacijo celjske bolnišnice, šola- nje prepotrebnega zdravstvenega kadra in štipendiranje strokovnjakov v tujinL In končno nam ta primer nazorno pokaže važnost akcij za pridobivanje krvodajalcev, kajti brez dragocene krvi bi takšne in slične operacije bile ne- mogoče. V Celju nujno potrebujemo še en otroški vrtec Zaposlene matere so iz dneva v dan 3olj zaskrbljene, kam bi spravile svoje Dredšolske otroke med časom, ko so za- X)slene po tovarnah in pisarnah. Ce se ¡ prošnjo obrnejo na gabrski vrtec, iobijo vedno en in isti odgovor: pre- lapolnjeno je. Prav tako pa obupanim nateram odgovarja tudi vrtec v Ašker- čevi ulici, da ni prostora in da so mo- rali že nešteto otrok odkloniti. Matere si skušajo na vse načine po- nagati, najamejo varovanke na dom, lekatere pa tudi vlačijo svoje otroke od »osede do sosede, da jih čuvajo med de- lovnim časom. So pa še tudi primeri, da mati svojega otroka zaklene v stano- vanje, medtem ko gre na delo. Da so otroci v takih primerih izpostavljeni vsakovrstnim nevarnostim, ni treba po- sebej poudariti — in lahko si tudi mi- ilimo, kako bo taka mati lahko oprav- jala svoje službene dolžnosti, ko ji nisli vsak trenutek v največji skrbi in )dgovornosti uhajajo k otroku v za- klenjenem stanovanju. In vendar zaenkrat ni izhoda, če ko- maj dva otroška vrtca v Celju ne mo- reta sprejeti večjega števila otrok. Med nujnimi primeri izberejo najnujnejše, odkloniti pa jih morajo letno več, kot jih pa sprejmejo. Ker je to vprašanje v Celju že nekaj let zelo pereče, so tudi na zadnji seji LOMO razpravljali o njem. Svet za pro- sveto je predlagal, da bi se v Aškerčevi ulici razširil vrtec, in sicer tako, da bi Se na dvorišču dogradil neke vrste pa- viljon, glede finansiranja pa bi bilo tre- ba zainteresirati Društvo prijateljev mladine. To bi bila edina možna rešitev, ker zaenkrat zaradi pomanjkanja de- narja h graditvi novega otroškega vrtca ne bomo mogli pristopiti. Drugi predlog pa je bil, da bi se v Gaberju v poslopju bivše policije uredil otroški vrtec. Danes so tu stanovanjski prostori, ki jih uporablja en sam člo- vek. Z manjšimi izdatki bi se lahko ta primeren prostor preuredil v otroški vrtec, ki bi lahko sprejel okrog 40 otrok. MEDNARODNE SKAKALNE TEKME Z NASTOPOM UDELEŽENCEV ZA CUP KONGSBERG BODO y ХОВЖ & MARCA РОРОЈда^ Plače naj bodo izraz večje storilnosti VTISI z OBČNEGA ZBORA KRA]KV^TCA SINDIKALNEGA SVETA V LAŠKEM Pred kratkim je bil v Laškem letni obrni zbor Krajevnegra sindikalnejïa sveta. Iz poročila je bilo razvidno, da je bil storjen kornk naprej v smeri pojîliibljanja delavskega upravljanja v naših gospodarskih podjetjih. Razprava je pokazala, da smo v ko- lektivih le premalo delali. Potrebno bo več tolmačenja vsakovrstnih ukre- pov, ki se tičejo neposrerinih proiz- vajalcev, predvsem v pogledu izgrad- nje laške komune pri čemer bodo morale sindikalne organizacije in or- gani delavskega samoupravljanja v naših podjetjih pokazali več zanima- nja kot do sedaj. Nujno je treba do- seči, da se bodo naši delovni kolektivi zavedali, da so oni kot neposredni pro- izvajalci nosilci našega družbenega sistema in da bo treba v komuni za- garantirati vodilno vlogo in linijo de- lavskega razreda. Nadaljnja razprava se je dotaknila tudi vprašanja nagrajevanja delavcev po novem načinu. Potrebno bo več tolmačenja tega sistema, predvsem zato, da se bo našim delavcem poka- zala razlika, ki je ne vidijo med no- minalno in realno mezdo in da je edina rešitev za dvig življenjskega standarda v dvigu produktivnosti. To se pa lahko doseže le z boljšo disci- plino in strokovnim znanjem delavcev. Nujno je, da bodo delavci prišli do spoznanja, da ni njihova plača — za- služek — odvisna od kosa papirja, ki ga imajo v žepu — kvalifikacije — temveč samo od njihovega učinka pri delu. Kvalifikacija predstavlja dejan- sko samo potrdilo o strokovnem znanju delavca in služi kot legitimacija za zasedbo določenega delovnega mesta. Tesno s tem je povezano tudi vpra- šanje norm. Potrebno je zagotoviti, da bodo norme realne, da ne bodo previ- soke ali prenizke, kajti vsako spre- minjanje norm bo v bodoče slabo vplivalo na naše delavce. Prav tako je važno, da bodo sindi- kalne organizacije pravilno tolmačile bistvo novega zakona o socialnem zava- rovanju delavcev in uslužbencev v go- spodarskih podjetjih, ki je stopil letošnjim letom v veljavo. Prosen Odgovor na članek „Radioaparat 2a pisarno — ali gumi/asle škornje'^ Ugotovljeno je bilo, da članek pod tem naslovom, ki smo ga 28. januarja letos objavili v našem listu, ne ustreza povsem resnici in ima tendenciozno obliko. Da bi se zadeva pojasnila, je Uprava za ceste in kanalizacije ob pri- liki polmesečnih izplačil sklicala sesta- nek celotnega kolektiva in dala vsebino objavljenega članka v javno razpravo med svojimi delavci. Kljub temu, da je zastopnik uprave vedno znova pozival navzoče, naj na tem mestu povedo svoje mnenje, obsodijo ali zagovarjajo pisca članka, so delavci molčali in sta v prid uprave govorila le dva ali trije disku- tanti. Clan našega uredništva, ki se je ude- ležil tega sestanka, je imel vtis, da je ta kolektiv zelo razbit, nesložen, gluh in trd za pri.iateljske odnose s strani uprave. In če kje, cvete prav v tem kolektivu na široko splošno nezaupanje, ki ustvarja plodna tla raznim »zavogal- skim govoričenjem«. Vzrok tega nepri- jateljskega vzdušja je predvsem v tem, ker je kolektiv tako razbit na raznih delovnih mestih. Sindikat in delavski svet bosta imela dvakrat težko nalogo, če bosta v ta kolektiv hotela vpeljati znosne razmere. Zato je ravnatelj po- zval vse navzoče, naj pomagajo, da s skupnimi močni likvidirajo takšne ne- zdrave odnose v kolektivu in da naj, če ima kdo težave in ne najde na te- renu razumevanja pri predpostavljenih, pride z odkrito besedo k njemu. Kot popravek na objavljeni članek nam je uprava z cesie posiaia nasiea- nja pojasnila: Noben član uprave ni ob priliki izplačila govoril o odvisnem de- narju v blagajni uprave in o nakupu radioaparata. Aparat je bil nabavljen s sklepom upravnega odbc-ra sindikalne podružnice, kjer so zastopani večidel delavci tega kolektiva. Glede nabave gumijastih škornjev pojasnjuje uprava, da jih je v letu 1954 nabavila 21 parov v vrednosti 43.450 din. Poleg gumijastih škornjev kot zaščitnih sredstev je uprava v preteklem letu na- bavila za svoj kolektiv 33 dežnih pla- ščev, osem kratkih jopičev za zimo, 31 kompletnih delavskih oblek, en par čevljev, 3 delovne hlače in 6 ženskih kril — v skupnem znesku 395.703 din. Gumijaste škornje so dodelili tistim de- lavcem, ki opravljajo delo v vodi ali na močvirnatem terenu, zaščitno obleko pa so prejeli asfalterji, šoferji, minerji in njihovi pomočniki. Dežne plašče so pre- jeli tisti, ki morajo opravljati dela tudi ob deževnem času. Za uporabo v zim- skem času so bili tehničnemu vodstvu, delovodjem, šoferjem, strojnikom in traktoristu dodeljeni kratki zimski jo- piči s krznom. Iz tega sledi, da je oseba, ki nam je poslala članek pod navedenim naslo- vom, bila napačno obveščena (saj ni član tega kolektiva) oziroma je zlona- merno posplošila primere, ko vsi de- lavci le niso mogli prejeti zaščitnih sredstev in so delali tudi v svojih oble- kah in v svojih čevljih. Primerneje bi bilo, če bi oseba, ki je piscu dala ne- točne podatke, pomanjkljivosti izpove- dala v ravnateljevi pisarni, kjer gotovo ne bi naletela na gluha ušesa. Mestni odbor SZDL v Ce'ju skrbi za- politično vzgojo članov osnovnih organizacij V cilju pojasnjevanja notranjih ka- kor tudi zunanjih aktualnih političnih in gosnodarskih dogodkov je Mestni odbor SZDL v Celju že v jeseni orga- niziral seminarje za odbornike vseh osnovnih organizacij. Seminarji se vrše redno vsakih 14 dni ob torkih v sejni dvorani Ljudskega odbora mestne ob- čine Celje. Zanimanje za predavanje nam dokazu.}e, kako potrebna je taka oblika dela za naše aktiviste, od ka- terih je odvisno politično delo na tere- nu. Tako se sedaj odborniki, ki poseča- jo seminar seznanjajo o določenih poli- tičnih in gospodarskih dogodkih, hkrati pa dobivajo tudi napotke za delo v svoji organizaciji. Odborniki so imeli dosedaj priliko poslušati 9 različnih predavanj. Obrav- navane teme so tolmačili predavatelji Olga Vrabič, Franc Simonič, Florjan Pelko, Fedor Gradišnik, Edo Grgič in Igor Ponikvar. Program za nadaljnje seminarsko delo pa obsega še predavanja kot so: Politično delo na vasi, problemi druž- benega upravljanja stanovanjskih zgradb, delo z mladino, žensko vpra- šanje in delo ženskih društev, novi zakon o socialnem zavarovanju itd. Kot vidimo, ne bo zmanjkalo aktu- alnih vprašanj o katerih mora raz- pravljati SZDL in o katerih si morajo biti še posebej na jasnem politični de- lavci na terenu. Želeti bi pa bilo, da bi odborniki osnovnih organizacij, ki obiskujejo se- minar, v večji meri prenašali pridob- ljeno znanje na članstvo svojih orga- nizacij. Če je namreč seminar name- njen okrepitvi politične dejavnosti naj- širšega kroga članstva SZDL, je vseka- kor nepravilno pridobljeno znanje in razgledanost obdržati zase, marveč ga je treba ob vsaki priliki posredovati. Edino na ta način bo zamisel Mestnega odbora SZDL uspela in rodila nepo- sredne rezultate. Zakaj na nekaterih kmetijah tožijo, da nimajo denarja? Mnoge kmetovalce, zlasti pa male po- sestnike, slišimo tožiti, da nimajo de- narja. Zemlja ne daje toliko dohodkov, da bi z njimi pokrili najnujnejše iz- datke. Se hujše je, kadar so slabe le- tine. Ko bi pa ti ljudje vedeli, kje so skriti zakladi, bi bilo vse drugače. Nič več bi ne bilo skrbi za denar in še za slabe čase bi lahko nekaj prihranili. Ta denar je skrit v zdravilnih in indu- strijskih zeliščih, hi povsod uspevajo na naši zemlji, mi pa jih za težke mili- jone uvažamo iz tujine, ker jih sami nočemo in ne znamo gojiti. Kdo bo pa hodil za njimi, stikal po pašnikih in travnikih, po lokah in gozdovih, da jih po dolgi in naporni hoji nabere komaj za šopek? Ne! Iz te moke ne bo kruha. Kje neki jih do- bivajo tam, od koder nam jih za drag denar pošiljajo za naše lekarne in to- varne? Sejejo in sadijo jih, pa jih ima- jo lepo na kupu, nato požanjejo in po- sušijo in denar je pri hiši. Seveda, brez dela in truda ne gre. Ce bi nam kdo predaval o zdravilnih in industrijskih rastlinah, bi ga niti poslušati ne hoteli. Sele po tem, ko bi govoril o skrivnost- nih dobičkih, bi napeli ušesa in se vpra- šali: Ali je to mogoče? Takole je na kratko povedano s to stvarjo. V Celju imamo lepo in dokaj veliko tovarno Etol, ki stoji v Ipavčevi ulici. Iz različnih rastlin izdeluje ta tovarna dragocena eterična olja. Ona dobiva rastline iz tujih dežel. In kako drage so! Pa pravi ravnatelj te tovarne: »Ko hi naši ljudje vedeli, koliko denarja bi lahko zaslužili z gojenjem teh rast- lin, ne bi bilo več pomanjkanja de- narja, na njihovi zemlji pa ne bi bilo niti enega praznega kotička. Povejte jim vendar to in pokažite jim, kako se to dela!« »Kdo?« »Eh, vi zadružniki!« Okrajna zadružna zveza v Celju se je tega vprašanja tudi resno lotila. Zbra- la je točne podatke o teh rastlinah in izračunala tudi denarno vrednost, ki bi jo za nas predstavljale. Poglejmo te številke vsaj za tri najbolj znane rast- line. Poprova meta daje na hektar 116 tisoč, kolmež 230.000, kumina pa 110 tisoč din. Teh rastlin je pa še cela vrsta. Imamo tudi podjetje »Gosad«, ki zbira, kupuje in prodaja gozdne sadeže in vse take rastline. Torej ni skrbi, da bi te rastline in sadeži ne šli v denar. OZZ je napravila še en korak dalje. Stopila je v stik z inozemskimi trgo- vinami, da bi pri njih nabavila seme in sadike. V ta namen bo rabila tudi nekaj denarja. Za sedaj računa na ka- kih 700.000 din. Kje ga bo dobila? Od- govor je kratek. V okrajnem proračunu je predvidena precejšnja vsota za po- speševanje kmetijstva. Prepričani smo, da ni ljudskega odbornika, ki ne bi gla- soval za to, da OZZ pride do tega de- narja za to koristno akcijo. Sedanje pa- sivne pokrajine bi spremenili v visoko aktivne. S tem pa zadeva še ni konča- na. OZZ nas bo morala poučiti o pri- delovanju teh rastlin in napraviti ne- kaj poskusov. Ko bo to uspelo — o tem pač ni dvoma — potem tovarna Etol ne bo več uvažala surovin, pač pa ba le izvažala svoje izdelke. Zakaj torej ni denarja? Ker Še ne znamo dovolj iz- koriščati svoje zemlje. -nik Počitnice na moriu ali v gorah! Počitnice? Le kdo misli že sedaj na počitnice, ko si mladina želi sneženo ravan za veseli smuk in se raduje lesketajočih, belih ko- smičev, ki so te dni veselo pa- dali z neba. Sonce pa bo vsak dan grelo topleje, snežena ravan se bo spre- menila v vabljiv zelen travnik, drevesa bodo bohotno razkazova- la svoje cvetoče krošnje in v zra- ku se bo nevidno občutila po- mlad. Komaj se bomo zavedli spremembe in že bo tu poletje z željami po počitnicah, lepiij. in koristnih, kjerkoli ob večno lepem modrem morju, ali ob vznožju vabljivih gorskih velikanov. Nekoč so se na počitnice pri- pravljali le otroci petičnih me- ščanov. Delavski, smo pod geslom »zdaj so počitnice« zavzeli svoje postojanke ob vodi izven kopališč, v gozdovih, kjer smo nabirali borovnice in suhljad za zimo. V žepu kos kruha in v glavi ne- ugnan »firbec«, ki nam je po- magal k spoznanju vsega nezna- nega. Tako smo se proti večeru utrujeni vračali domov, se najedli ; koruznih žgancev, ki smo jih imeli »v dobrem« za ves dan in i se nasrkali kave. Nikoli nismo znali povedati, kje smo bili, ali i kaj smo delali. Take so bile počitnice nekoč, in zato ni čudno, če številni star- ši smatrajo pošiljanje otrok v po- čitniške kolonije za nekaj nepo- trebnega, češ, tudi mi smo zrasli, ne da bi »hodili na počitnice.« Prav je, da bi se krog staršev s takim nepravilnim pogledom iz leta v leto manjšal in da bi s pre- pričevanjem staršev dosegli, da bodo spoznali korist, ki jih ima otrok od preživelih počitnic v ko- loniji ob morju ali pod planinami. Zato bodo dobri starši, ki se zavedajo ogromnih koristi, ki jih ima otrok v počitniški koloniji s spremembo zraka, okolja in vzgo- je uporabili rade volje vsaj otro- ške doklade za oskrbnino svojega otroka na letovanju. SVET ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO bo organiziral tudi za leto 1955 otroške počitniške kolonije, in sicer obmorsko o Bakarcu in Malinski, na otoku Krku ter Dišinsko D Kranjski gori. Te naše otro- ške kolonije so namenjene predvsem zato, da se okrepe in razvedre zdraostoeno in socialno ogroženi otroci. Sprejem šolskih in predšolskih otrok o počitniške kolonije se orsi le na podlagi tiskovine iPrijaoa za sprejem o počitni- ške ko'.onije<. Te yPrijavet dobe šolski otroci o šolah, predšolski otroci pa o orlcu ali D *Domu Tončke Cečevet. Sol- iki in predšolski otroci padlih borcev ali fašističnega nasilja lahko prejmejo take prijave tudi pri Mestnem odboru Zveze borcev. Vsi ostali starši predšolskih otrok naj pridejo TAKOJ v Tajništvo Sveta za zdravstvo in socialno politiko LO mestne občine Celje — soba št. 86. kjer dobe >Priiave< in osa potrebna navodila in ob- vestila. Točno in pravilno izpolnjene tPrijave". vrnejo starši v roku nekaj dni po mož- nosti osebno (predvsem za predšolske) lia, kjer so prijavo prejeli. Potrebno navodilo in ves postopek pri prijavljanju otrok je natisnjen na 3. in 4. strani prijavne listi- ne. V teh navodilih je tudi lestvica za plačilo prispevka, ki je letos tako ure- jena; da omogoča letovanja osem socialno ogroženim in zdravstveno šibkim otrokom. Opozarjamo starše in rejnike, da ne- točno ali nepravilno izpolnjene prijave, brez potrdila o prejemkih Svet za zdrav- stvo pri LOMO ne bo mosel upoštevati. FOK ZA VLAGANJE PRIJAV JE DO Í5. MARCA 19)5. Zato naj starši (rejniki) pohite s prijavami njihovih otrok v po- čitniške kolonije. Pozneje vložene prijave bodo upoštevane le izjemoma. Množične organizacije (SZDÍ,, RK, Dru- štva prijateljev mladine, ZB, Društva žena itd.) naj pri zbiranju zlasti pred- šolskih otrok in otrok, ki stanujejo o vlažnih stanovanjih, poplavljenih leta 1954 sodelujejo ter starše otrok odn. rejnike napotijo zaradi prijavljanja o počitniške kolonije — Tajništvu Sveta zn zdravftno in socialno politiko, soba 86, Mestne obči- ne Celje. Počitniške kolonije bodo dobro uspele le tedni, če bodo starši, šole, podietja in množične organizacije tovariško sodelovale pri pripravah o tej važni akciji v korist naših otrok. ro- j. Stev. 9 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 4. marca Komisija za plače v gospodarstvu za O LO Celje in Šoštanj Predsednik: inž. Štrukelj Janko« član Zbora proizvajalcer in direktor Tovarne organskih DarTil, Celje. Tajnik: Ogorevc Robert, nslužbenec GLO Celje. Člani: Volk Miloš, načelnik Tajništva za gospo- darstvo OLG Šoštanj; Uranjek Ivan, načelnik Tajništva za gospodar- stvo LGMO Celje; Sever Ivo, predsednik gospodarskega sodišča, Celje; Medved Albia. zastopnik OSS Celje; Skof Milan, zastopnik Trgovske zbornice Celje. SEZNAM PREDSEDNIKOV podkomisij za plače v gospodarstvo I. Podkomisija za energetiko: Predsednik: tov. inž. Vedenik Vlado, ■ Termo- elektrarna, Velenje II. Podkomisija za proizvodnjo in predelavo premoga: Predsednik: tov. inž. Arčan Rudolf, rudnik Ve- lenje III. Podkomisija za črno metalurgijo: Predsednik: tov. inž. Stegenšek Milko, Cinkarna Celje IV. Podkomisija za barvno metalurgijo, kemično industrijo in grafično industrijo: Predsednik: tov. inž. Kosi Vladimir, Tovarna organskih barvil, Celje V. Podkomisija za industrijo gradbenega materiala: Predsednik: Vodlan Dragotin, Cinkarna Celje VI. Podkomisija za kovinsko industrijo: Predsednik: tov. inž. Premšak Gerald, Tovarne emajlirane posode, Celje VII. Podkomisija za lesno industrijo: Predsednik: tov. inž. Stromajer Rudi, Gozdno gospodarstvo Celje VIII. Podkomisija za gozdarstvo: Predsednik: tov. inž. Knez Anton, Uprava za gozdarstvo Celje IX. Podkomisija za tekstilno industrijo: Predsednik: Gorinšek Valter, tekstilna tovarna »Metka«, Celje X. Podkomisija za usnjarsko industrijo: Predsednik: tov. inž. Arzenšek Anton ml., To- varna usnja, Šoštanj XI. Podkomisija za živilsko industrijo: Predsednik: tov. inž. Hrašovec Branko, »Celeia- MAÜ«, Celje ХЧ. Podkomisija za gradbeništvo: Predsednik: tov. inž. Cuk Rado, LGMO Celje XT1I. Podkomisija za kmetijstvo: Predsednik: tov. inž. Cizej Dolfe, Kmetijska šola Šentjur XIV. Podkomisija za obrt: Predsednik: tov. Veldin Jože, finančni referent Okrajne obrtne zbornice, Celje XV. Podkomisija za trgovino: Predsednik: tov. Cokan Franc, Savinjski maga- zin, Žalec XVI. Podkomisija za turizem in gostinstvo: Predsednik: tov. Komerički Drago, restavracija »Ojstrica«. Celje XVII. Podkomisija za promet: Predsednik: tov. Pipan Franc, Prevozništvo Celje XVIII. Podkomisija za komunalna podjetja: bo imenovana naknadno XIX. Podkomisija za LGMO Celje: Predsednik: tov. Gole Edi, »Savinja« LIP, Celje Obisk ori prizadevni družini Počitnišice zveze na učiteliišcu o delu Počitniške zveze na učilelji- šču? Rad vam uslrežem, sai širša jav- nost le malo ve o načrlih, o našem delu...« Oči predsednika se pri lem prijazno zaiskrijo. In prične mi pripovedovati: »Naša družina š'eje 150 članov, je številčno dokaj močna. Število članstva se je v primeri z lanskim leiom precej povečalo.« »In vaši načrti?« »Mnogo načrtov, pa iudi mnogo pro- blemov,« odvrne predsednik z malce skrivnostnim nasmeškom. »Odbor je pri- zadeven; pomagajo mu tudi nekateri člani. Tako pripravljamo za letošnje počitnice krožno potovanje po Jugosla- viji, obisk kulturnih in gospodarskih središč v državi, pohode po partizan- skih poteh v Sloveniji in Bosni, ta- borjenja.« »Poleg lega,« nadaljuje predsednik, »predvidevamo tudi potovanje v ino- zemstvo: v Turčijo, Grčijo — seveda, če ne bo zaprek. Potem ostane še Av- strija in Italija — predvsem zaradi ogle- da sodobnih šol.« »A finančna sredstva?« se domislim. »Kako je s finančnimi sredstvi?« Predsedniku zamre nasmešek na usl- nicah. «Da, finančna sredstva,« počasi po- vzame. »To je resda važen problem, najvažnejši, saj bo drugače mnogo na- ših načrtov ostalo le na papirju.« »Toda mi smo na finančna sredstva računali že od samega začetka in še računamo. Članom mora naša organi- zacija pomagati. Bodoči učuelji so, mo- rali bodo spoznali domovino, se sezna- niti s kraji in ljudmi, razširiti svoje ob- zorje. In prav te možnosti jim mora dati naša organizacija. Zato marljivo zbiramo denarna sredstva. Agitiramo. Obračamo se po pomoč na razna pod- jetja in ustanove, organizacije, priprav- ljamo tudi drušiveni srečolov. Prvi uspehi so tu: na našo prošnjo so se odzvala podjetja: Toper—Celje, Gost. podjelje Ojstrica, »Etol«, »Volna«, To- varna emajlirane posode. Tovarna sad- nih sokov, Ljudski magazin, tekstilna tov. »Melka«, 2elezarna Store in 5eton Celje. Mnoga podjetja razumejo naše lešnje. Bodoči učitelj naj čim več vidi, se izobražuje, spoznava... Le na ta način bo naša organizacija dosegla svoj namen in pripomogla k izobrazbi nara- ščaja bodočih učueljev.« »Poleg tega bomo izdali še poseben organizacijski bilten PZ, seveda, če ne bo nepredvidenih zaprek.« Zapel je šolski zvonec. Še prijazen stisk predsednikove roke, nato pa poln vtisov, zapustim šolsko poslopje. Čobal Slane MESTNI ODBOR ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV CELJE PRIREDI V SOBOTO, 12. МАКСА*Ј 11. URUŽiB^I l'ECiüR REZERVNIH OFICIRJEV V NARODNEM DOMU V CELJU ;.| SODELUJE KOMORNI ZBOR POD*-° VODSTVOM PROF. KUNEJA IGRA .RONNY« ORKESTER DANCI JA PESTOTNIKA TER ANSAMBEL IVA UMEKA PRICETEK OB 20. URI VABILA SO ZE RAZPOSLANA, VSTOP SAMO S PREDHODNO REZERVACIJO Kotiček za naše žene VLOGA BLUZE IN KRILA V ŽENSKI GARDEROBI v ženski garderobi igra bluza važno vlogo, ker kombinirana s krilom lahko nadomesti dopoldansko, popoldansko in celo večerno obleko. Nekoč je bila bluza pri naših babicah zelo čislana. Ce po- gledamo stare slike, bomo videli zna- menite gospe, navadno v dolgih, zvon- častih krilih in tesni, visoko zapeti toluzi. Ko pa je industrija začela* izde- lovati več vrst volnenega blaga, so se uveljavile cele obleke in za nekaj časa povsem izpodrinile bluze in krila. Toda že nekaj let je od tega, odkar se je bluza zopet triumfalno vrnila iz pre- teklosti ter docela obvladala modno prizorišče vsega sveta. Zene so pri svoji garderobi pač rade praktične. In kaj je bolj praktičnega, kot če ima skromnejša žena dve različni krili in nekaj okusnih bluz, ki jih za vsako priliko izmenjava. Za vsako priložnost — od jutra do večera se lahko lepo obleče. Najbolj praiktične za šp>ort in za vsa- ko priliko so še vedno športne bluze, ki so navadno iz gladkega ali črtastega popelina. Taka bluza ima zelo majhen ali zelo velik ovratnik, kratke, dolge ali tričetrtinske rokave in se nosi k špvortnemu krilu. Največ pa nam odleže moderna, praznična bluza, ki jo imamo lahko za gledališče in koncerte in nam prihrani izdatke za drago večerno oble- ko. Večerno bluzo s¡ bomo napravile iz organdija, čiste svile, čipk, etamina, nylona ali iz zelo finega svilenega po- pelina. Ni nujno, da je taka bluza iz- rezana, rade jih nosimo celo visoko za- prte, odn. z majhnim, visoko stoječim ovratnikom in so lahko tudi nekoliko športno nadahnjene. Samo čipkaste bluze so izrazito nešportne in jih krase kvečjemu poživljajoči, svetli, stekleni gumbi. Take večerne bluze nosimo k temnemu krilu. Zaradi kril pa se spet ravnamo: prvič po modi, drugič po praktičnosti. Moda kril pa se skoraj vsako leto spreminja, zato si bo praktična žena dala krojiti krilo tako, da ga bo lahko po muha- vosti mode poljubno spreminjala. Za letos so spet moderna zvončasta krila, ki za večerne prilike (ples, gledališče) segajo največ do gležnjev, ali do sre- dine meč. Zelo moderna je tudi »pah- ljača« v sprednji ali zadnji polovici krila. Pri večernih bluzah naj omenim še to. da imajo rokave večinoma nižje ustavljene, široke »puf«, v zapestju, oziroma v podkolenju pa jih stisne širša ali ožja manšeta. Dobri nasveti Belo volno boste najlepše oprale v mlačni milnici, kateri ste dodale nekaj boraksa. Zamaščeno mesto na kravati, kjer je zavezana v vozel, očistimo tako, da po- ložimo na zamazano mesto svilen papir, čezenj pa likamo z vročim likalnilkom. To večkrat ponavljamo. Ce pa je madež še vedno viden, ga zdrgnemo z benci- nom, potrosimo s smukcem in skrtačimo z mehko krtačko. Znojne madeže odpravimo iz obleke z vinskim cvetom ali čistim nevtralnim milom, ki ga raztopimo v destilirani vodi. Ta milnica pa za preobčutljivo tkanino ne sme biti premočna. Čokoladne, čajne in kavine madeže odstranimo iz nežnobarvnega blaga tako, da kanemo nanje kapljico glice- rina. Ko blago glicerin dobro vsrka, zdrgnemo madež s кгЕ>о, ki smo jo na- močili v alkoholu. Preproge bodo dalj časa vzdržale, če pritrdimo nogam miz in sitolov košček klobučevine. Madež od vrele masti, ki je brizgnila na tla, se ne bo poznal, če bomo nanj takoj polili mrzle vode, da se strdi in tako ne zaje v les. Strnjeno mast po- strgamo z nožem. Crve v lesu bomo uničili tako, da bomo v luknje vbrizgnili bencin, nato pa jih zamašili z voskom ali steklar- skim kitom. Bencin izloča pline, ki lesne črve zastrupljajo. Zelo lepa obleka za mlajše, narejena iz enobarvnega blaga. Okoli vratu je privezan šal iz progaste svile, ki se spredaj zveze. Zraven se nosi širok ali pa tanek pas v barvi šala. Elegantna popoldanska obleka iz pro- gastega materiala (štof). Zgornji del — ramena in visoki ovratnik so spleteni iz črne volne. Mala večerna obleka, prikladna po- sebno za gledališče in druge svečane prilike. Narejena iz črnega volnenega blaga, kombinirana s črnim žametom. MILO ZA DRAGO Mati in sinček se peljeta v vlaku. Fantek je poreden. Da bi ga umirila, zagrozi mati sinčku, da bo poklicala sprevodnika in mu povedala, kako je poreden. »Dobro, če boš ti povedala, bom lu- di jaz koliko sem v resnici star,« ji od- govori nemirni sinček. Aeroklub Celje je'lani dosegel vidne uspehe Agilne so bile vse sekcije, t. j. modelarstvo, jadralstvo, padalstvo in motorno letanje. Aeroklub razpolaga s 5 jadralnimi in 4 mo- tornimi letali ter padali. Motorno pilotsko šolo so končali 4 tovariši, nadaljnih 8 pa še čaka na izpit, sicer na večina od teh že samostojno leti na motornih letalih- Tudi v jadralnem letenju so zabeleženi dobri rezultati ter je skupno letelo na jadral- nih letalih 77 članov in članic. Padalci so bili po šlevilu skokov nekoliko prikrajšani, ker organizacija ne razpolaga s svojim letalom za skoke, vendar 60 izvršenih skokov tudi M malo. Izvršenih je bilo 1950 letov, kar je ▼ ra* voju aerokluba sploh rekordno število. Tudi modelarska sekcija se je okrepila, saj je ustanovila delavnice na 1. in II. gimnaziji ter na IKŠ. v katerih dela precejšnje števil* mladincev. Spomladi bodo preizkusili kvaliteti zgrajenih modelov. To je le nekaj kratkih izvlečkov iz deU organizacije, več pa na skupščini, ki bo ^ soboto, dne 5. marca 1955 ob 17. uri v simi domu SGP Beton Celje, LjttblJMg^» c. Črpanje goriva na reaktivnem letalu v zraku Plenum Stalne turistične konference V Celju Kot je znano, so lani v Celju osnovali turistični organ, ki povezuje Turistično zvezo Slovenije s krajevnimi turistični- mi in olepševalnimi društvi. V kratkih mesecih obstoja je ta organ, ki si je nadel naziv Stalna turistična konferen- ca v Celju, opravil mnogo koristnega dela na vsem celjskem turističnem pod- ročju. Da bi se delo pred bližnjo sezono še bolj razmahnilo in bilo tudi čim bolj smotrno, je bil pred kratkim plenarni sestanek s predstavniki turističnih in olepševalnih društev vsega celjskega F>odročja. Ta sestanek, ki ga je vodil tov. Jenko Rado, je dal mnogo koristnih sugestij in zaključkov za bodoče delo društev. Plenarni sestanek je znova dokazal, da se v nekaterih krajih smisel za turi- zem z zavidljivo naglico razvija in kre- pi, p>okazal pa je tudi, da ponekod 34 vedno spijo ter jih bo treba v pravem pomenu besede zdramiti. Kaj in koliki se da napraviti z jasnim načrtom il dobro voljo ter vztrajnostjo, je p>oka- zalo Turistično društvo v Rečici ob Sa- vinji ter jim gre za opravljeno delo pri- znanje. Glede na koristne ugotovitve pred- stavnikov področnih društev je vseka- kor škoda, da se tega sestanka niso ude- ležili predstavniki vseh povabi j enil društev, zlasti pa še iz Dobrne, Šmarji in Slov. Konjic. Upamo, da bo delo turističnih dru- štev in stalne turistične konference \ Celju pri pripravah za bližnjo sezoni čim uspešnejše. -šk- Naša družina in mladina Naš otrok se doma uči in piše domače naloga Ne samo otroci, tudi starši imajo vča- sih skrbi z domačimi nalogami, ki mo- rajo biti pravočasno, lepo in pravilno sp'ksane. Prav je, da starši otrokom pri težavah v nalogah pomagajo, napačno pa, če namesito otrok izdelajo vso na- logo. Odgovornost za pravilno izdelavo domače naloge pripada predvsem otro- ku, zato ni prav, če predvsem starši skrbe za izdelavo domačih nalog, ker potem tudi otrok rade volje prepušča vso skrb za nje staršem. Za otroka ne smejo biti domače na- loge pretežke, niti prelahke. Ob pre- težkih nalogah izgublja otrok ne samo mnogo časa, ampak tudi pogum in sa- mozavest. Prelahke naloge otroka ne seznanjajo s težavami, ki mu sicer raz- vijajo vztrajnost in duševne sile ob njih obvladovanju. Starši, ki sodoživljajo včasih bolj, včasih manj učenčevo delo za šolo, naj na roditeljskih sestankih tudi spregovore o poteku domačega učenja in izdelovanja domačih nalog. Podrobno naj se seznanijo z metodami domačega učenja otrok, z najprimer- nejšim dnevnim redom šolskega otroka, z raznovrstnostjo otrokovih domačih pismenih izdelkov in zlasti z odlikami in pomanjkljivostmi domačega učenja pri lastnem otroku. Ko z otroikom so- delujejo pri domačih nalogah, naj vedno spoštujejo učiteljevo osebnost in avto- riteto, četudi imajo morda ob tem delu tudi svoje kritične pripombe. Vselej naj pokažejo dovolj zanimanja za ocene v šolskih in domačih zvezkih. Ocene so otroku ob hvali ali umestni pripombi staršev še večja vzpodbuda za vestno in skrbno učno delo. Otrok, ki je deležen stalne pozornosti staršev pri svojem domačem učenju, ne bo tako lahko in tako hitro opuščal iz- pwlnjevanja šolskih dolžnosti Otrok ne sme imeti nikoli toliko domačega dela (na vrtu, na polju, pri živini itd.), da bi zaradi njega ne pisal domačih nalog in se doma ne učU. Tudi njegove igre in zabave, njegov prosti čas mora biti disciplinirano omejen z rednimi urami učenja. Učenci 1. in 2. razreda osnovne šole porabijo za domače učenje dnevno 45—60 minut, učenci 3. in 4. razreda pa 60—90 minut dnevno. Dijakom v nižji gimnaziji je ix>trebno še več časa za učenje, povprečno 2—3, včasih tudi štiri ure dnevno. Cas učenja bodi otrokom čas resnega dela, ki zahteva precej duševnih na- porov, a nudi po izvršitvi tudi mnogo notranjega zadovoljstva in prijetno za- vest, da je učna dolžnost dovolj te- meljito opravljena. Aiko že otroka kot učenca osnovne šole navadimo na redno domače učenje in pisanje nalog, mu bo ta navada v veliko korist pri vsem nje- govem poznejšem študiju in delu. Ko se otrok opoldne vrne iz šole, naj bo vsaj 2 uri prost, da se odpočije od min\ilega šolskega dela. Primemo je, da ima stalno določeno uro, ob katet^ pričenja z učenjem. Najbolje je, da pi§ç otrok domače naloge po možnosti pj^ svoji mizi Po pregledu zvezkov in knjig bo takoj ugotovil, kaj mora i>onoviti^ kaj se učiti na pamet, pri čem poglo.. biti umevanje in kaj napisati. Z uče., njem naj načeloma ne konča prej dokler ni dovolj pripravljen za nasled.! nji šolski dan. Ce je otrok dober uče> nec, mu pri tem kontrola staršev rie bo v podrobnostih potrebna, če pa bolj slabo napreduje, je pa podrobna kon- trola njegovega znanja in pravilnost nalog dobrodošla in zelo koristna. TucJi v teh primerih navajamo otroka k te-, mu, da bo .znal tudi sam s ponavljanji ob zaprti knjigi ali zvezku ugotavljati doseženo stopnjo znanja. Po končanem učenju naj pregleda urnik za naslednji dan. Zanimanje staršev za učenje in zlasti skupnih ur učenja se mnogi otroci pozneje radi spominjajo. Peter K. nam pripoveduje o tem tole: »Moj oče je mezdni delavec, a je imel vedno nekaj zanimanja za moje učenje. Rad je pre- kontroliral moje zvezke. Dobro se še spominjam, kako si me je privoščil, ko sem imel nekoč popacan zvezek. Po- vedal mi je le nekaj grenkih besed, « zadele so me živo v srce, da sem v bo- doče znal mnogo bolj paziti na red in snago svojega zvezka. Zvezke mi je г veseljem kupoval, čeprav je imel le skromen zaslužek. Rad je citai zgodo- vinske romane, četudi je prišel domov truden od dela.« Rado je imel kmečke starše in pri- poveduje naslednje o njiihovem odnosu do njegovega učenja in do šole: »Moja mati, posebno pa še oče, oba sta bila proti temu, da bi zaradi dela izostajal iz šole. Raje sta se sama nekoliko bolj potrudila pri delu in mene redno po- šiljala v šolo, četudi bi jima lahko pri delu mnogo pomagal. Tudi pozimi, ko je bil visok sneg in zameti, sem moral iti v šolo, čeprav sem imel do nje 4 km daleč. Lahko rečem, da so moji starši kar malo preveč zaupali šolL Oče je bil v stalnih stikih z učitelji in je tako zvedel za vsako mojo napako, ki sem jo naredil v šoli. Ce sem imel mnogo učenja, me niso nikoli silili k delu. Spo- minjam se, da se je oče mnogokrat zve- čer zelo izmučen vrnil s polja ali h gozda in me je vseeno še učil, samo, da sem potem tudi v šoli znaL Iz tega je razvidno, da je imel moj oče zelo dobre odnose do šole.« Napisane vrstice naj so vam, dragi starši, skromna vzpodbuda, da malo globlje razmislite o svojem odnosu do šole in do otrokovega domačega učenja. Ukrepajte stalno tako, da bo vaš otrolc vedno lepše, bolje in laže ter z notra- niim veseljem izpolnjeval dolžnoA učenja tudi doma. Siv. ,„ PISMO UREDNIŠTVU Kaj pravite k temu! Pri okrajnem sodišču je bila nedav- no razprava o stanovanjski zadevi Stesi Viktorije zoper nameščenko Žuža Zinko. Prva je kot lastnica dvonad- stropne stanovanjske hiše v Celju (Razla^ova ul.) odpovedala najemnici Žuža Zinki dvosobno stanovanje češ, da ji le-ta dela v stanovanju škodo, ker si ie v eni sobi uredila kuhinjo, v stranišču vodovod in napeljala zvo- nec v svoje stanovanje. Žuža Zinka se je septembra 1953 pre- selila s svojim nedoletnim otrokom iz vlažnega stanovanja v hišo Šteslove. Ta hiša pa bi morala po obstoječih predpisih preiti v stanovanjsko skup- nost, vendar se je Stesi Viktorija pri- tožila zoper to odločbo. Ko se je Žuža Zinka vselila v ome- njeno stanovanje, ji je Šteslova pre- povedala postaviti v sobo štedilnik, čeprav je stanovpnjski urad izdal do- voljenje za ureditev ene sobe v ku- hinio, kar je Žuževa tudi potrebovala. Kliub temu Žuževa prvotno ni po- stavila štedilnika v eno svojih sob, ker se je dogovorila z lastnico Stesi Viktorijo, dn bo kurila centralno peč in dala Šteslovi za to potrebno kurivo. Žuževa je novembra 1953 dala lastnici 2.000 kg premoga in 1 m drv. Kurivo je Šteslova spravila v svojo klet, ker Žuževi ni dala nikakih pritiklin na razpolago, na čeprav ima lastnica kar 4 zaprte kleti, ki jih nihče ne upo- rablja. Tako je Šteslova s premosrom Žn ze- ve za sebe kurila 4 peči. To kurivo je seveda zadostovalo za jedva 2 me- seca in je Žuževa v januarju 1954 osta- la s svojim malim otrokom v najhujši zimi v mrzlem stanovanju brez kur- jave. Sredi zime je Žuževi otrok zbo- lel, saj se ie v mrzlem stanovanju moral prehladiti. Za stanovanj je Žuževa plačala me- sečno 1.000 din, Šteslova pa .ji je iz- stavljala potrdilo samo za 600 din, od avgusta 1954 dalje pa je plačevala Žu- ževa najemnino v znesku 1.180 din, za kar pa Šteslova kljub zahtevi ni izstavljala nikakih potrdil, tudi ni ho- tela z Žuževo skleniti pogodbe, češ, da je Žuževa samo podnajemnik in zato se je Žuževa obrnila na Unravo stanovanjske skupnosti, katere komi- sija te ocenila stanovanjsko najemnino na 650 din. Ker je Žuževa uvidela, da plača pre- več za unorabo električnega toka, si je priskrbela tudi števec, sama si je tudi morala urediti vodovod v stra- nišču, popraviti rolete, napeljati zvo- nec, vstaviti šipe. ki so bile razbite na nekaterih oknih, in dala celo po- praviti razsvetljavo na stopnišču. S tem si je Žuževa naprtila precej iz- datkov, ki jih lastnica hiše še do danes ni povrnila. ^ Ker je stesi»Viktorija zahteArala od Žuževe vedno več uslug, je le-ta pre- kinila s Šteslovo vse stike. To je ŠtesloVo tako razburilo, da je odpovedala Žuževi stanovanje z ute- meljitvijo, češ. da ji najemnica dela v stanovanju škodo. Javnost naj presodi, kdo je komu v tej zadevi delal škodo, kdo je komu napravil kako korist in kdo je bil iz- koriščan. Odgovor bo lahek. Sobota, ob 17*30 REVIJA LEPIH MELODIJ, ob 20*30 CíXJSKI TEDNIK, 4. marca 1955 Stev. 9 — stran 5 ^dprtO pismo celjskemu gledališkemu kolektivu po premieri Hamleta »UvidcTamo, da so naši nasprotniki imeli nekaj povsem formalnih oporišč za vna- prej izrečene obsodbe, očitke ter ironično omalovažujoče pripombe o naši odločitvi, da uprizorimo Hamleta, vendar odločno odklanjamo vse prej kot prijazne obsodbe, da je ta naša odločitev posledica snobizma, domišljave in zaletave prepotenee.c (Lojze Filipič, Gled. list MG Celja št, 9) Dragi prijatelji! {[ot eden izmed mnogih, ki tudi iz dalje s _oIno ljubeznijo spremljajo neugnano rast Va- lefin mlndega celjskega gledališča, si ne morem kaj, ^a Vam ne bi iz vsega srca čestital k temu fclestečemu uspehu. Sobotna premiera v novem gledališkem hra- Ц je za nami. Kulturni dogodek, o katerem Jenes govore po Sloveniji, in ki je v enaki neri odjeknil tudi v gledaliških krogih onkraj ae^ih ožjih meja. Bil je to boj med fronto tistih, ki so vnaprej iz več ali mani očetovskih gli pa nebratskih nagibov obsojali drzni podvig giiadih Celjanov — in pa Vašimi strnjenimi na- >ori, z obupi trenutnih težav prepletenimi, ki g^g ga končali z zasluženo in nepričakovano ^no zmago. Vaš gledališki kolektiv je topot dokazal, da je .aovsem zgrešen predsodek, da pripada uprizar- janje velikih, klasičnih del svetovnega reperto- irja v primat osrednjega republiškega gledališča. Xo bo vsekakor držalo, glede na razmeroma zelo tainovrstno zmogljivost naših izvenljubljanskih ansamblov, toda celjsko gledališče je dokazalo izjemo. Led teh predsodkov je tedaj častno prebit, ^lada, vztrajno in uporno oblikujoča se |;ene- rac'i" je pretrgala vezi s tradicijo in njenim jastarefim gledanjem: kdo çravi, da bi morali primeroma Celjani ali Kranjčani množično obi- skovati najelitnejše predstave centralne Drame, le ji tudi pri najbolj prizadevnih naporih nje; gega vodstva ni mogoče trajno gostovati vsaj po važnejših kulturnih središčih Slovenije? Ob Hamletu, Othellu, Learu, Kritiki, Soli za žene, Tartuffu so se naši mladi talenti oblikovali pod veščo roko svojih akademskih učiteljev in ffiedaliških praktikov ter potem rasli na svojih tleh iz skromnih mladik v samostojne interpre- te. Današnje mlado pokolenje pa je v nebrzda- nem poletu svojih umetniških stremljenj seglo vse dalje, odprlo nam je pogled čez nova ob- zorja. Kdo mu brani, da bi ne presenečal in rušil stare nazorske pregraje? In kaj naj bi bližje povedal o tem Vašem ve- likem dogodku? Saj to je stvar kritikov, resne in brezosebne ocene uprizoritve. Toda dolžnost terja, da povem — kar iz vrst občinstva, ki Vas je nagradilo s frenetičnim in nedeljenim aplav- zom — da je celotna režijska koncepcija tega, prvega in toliko tveganega Hamleta v Celjn svojska, na slovenskem odru nova; da so prav tako koncepcije Hamleta samega. Ofelije in Po- lonija pri nas nove, čeprav v nekaterih prizorih spominjajo na filmski izraz Lawrenca Oliviera; je velikopotezna zasnova prizorišča, sprem- ljanega z novo scensko glasbo, omogočila takšno odrsko postavitev. Zlitost stilne klasične igre, s katero se je ansambel v veliki zasedbi lotil tega, enega najtrših orehov svetovne dramatike, zlasti očituje trden pedagoški prijem režije in skladnost tehničnega vodstva, ki sta skupno z vprav filmskim posluhom rešila sosledje števil- nih slik. Sploh je v tej uprizoritvi, ki je na- videz navprek s tradicionalnim spoštovanjem do ■edotakljivosti klasičnih tekstov — in s tem Indi dolžine predstave — prvič opaziti na naših 4)drih filmske elemente v drznem obsegu, ki pa, mislim, v celoti ne gredo na škodo načel upri- zarjanja klasikov. Za ves uspeh takega »Hamleta elaflih pa gre zahvala izrednim prizadevanjem Vašega umetniškega, tehničnega in upravnega vodstva in polno priznanje zlasti režiserju Ra- dojeviću in Vam samim. Je to predstava, ki kljub šibkejšim točkam nekaterih kreacij mirno sodi po svoji zasnovi in izvedbi na evropski oder. Saj smo imeli tudi v tujini priliko videti predstave velikega stila: pred katerimi pred- sodki tedaj odpovedo formalni kriteriji majhne- ga pokrajinskega gledališča? Naj k tem svetlim obrisom celotnega vtisa dodam ob robu le grenko pripombo, da je tudi obsk te premiere ostal nekje nepričakovan: kljub nabito polni dvorani, ki je bila že teden dni poprej razprodana, smo pogrešali v njej tistih osrednjih gledaliških oseonosti, ki so do- slej pomagale usmerjati rast naših mladih gle- dališč. Kdo obeh tedaj ni izpolnil pričakovanj: ansambel ali publika, široko vzeto? — kljub temu, da smo se z zadoščenjem srečali s trža- škimi in zagrebškimi gosti. Je njih odsotnost izraz njih misli? Toda pojdimo mimo njih. Brez senc bi bili tudi zgodovinski dogodki v malem vselej pre- malo osvetljeni. Mar naj me stane pognma, tudi to izrečif Po- gum in drznost sta prej na Vaši strani, dragi prijatelji. Saj so mi še v spominu predstave skromne gledališke družine v Celju pred vojno in blesteča gostovanja ljubljanske in maribor- ske Drame, ki so bile za nas, nebogljene di- jačke prav tako veliki dogodki; spominjam se časa, ko je padlo Cankarjevo belo marmorno oprsje v prezir in pustoš okupatorja; in časa, ko ste stopili, že dolgo po tej vojni kot poklicni igralci prvič na novi oder, s »Celjskimi grofi«; ko ste po komaj treh letih samostojnega gleda- lišča in trdih preizkušenj z vso drznostjo uprizo- rili »Ljubezen štirih polkovnikov«, in ko ste lani uprizorili sredi gledališkega foajeja kot svojo prvo eksperimentalno predstavo »Atentat«. Ali je bil tedaj Hamlet zares le plod otroških sanj? To so silni mejniki v razvoju mladega gleda- lišča, po kakršni poti je stopalo delno tudi že kranjsko. »Izjavljamo, da stopamo s Hamletom pred slovensko kulturno javnost kot izrazito ekspe- rimentalno uprizoritvijo mladih gledaliških lju- di .. . prepričani, da smo v njej koncentrirali v pogledu igre, režije, scene, kostuma in glasbe vse tisto, kar je značilno za mlado moderno gledališče. Smatramo uprizoritev Hamleta za ' usodno, življenjsko preizkušnjo svojega znanja, talenta in ustvarjalne sile, preizkušnjo mlade- ga, borbenega, življenja in dela voljnega ter sposobnega ansambla, ki naj dela in ustvarja na novem terenu, pridobiva in oblikuje občin- stvo ter betonira temelje tretjega slovenskega poklicnega gledališča.« Tako je zaključil svojo uvodno besedo v gledališkem listu Vaš umet- niški vodja. Hamlet je uspel, o tem ni več nobenega dvo- ma. Mislim zato, da bo celjsko gledališče s to reprezentativno uprizoritvijo kmalu gostovalo tudi v Ljubljani, a ne manj v kateri izmed dru- gih republiških prestolnic in s tem nadaljevalo pot tako plodne izmene naših novih gledaliških izkušenj, uspehov in nenehnih stremljenj. Mario Subie Pričujoči prispevek, ki nam je bil predložen tik pred izidom predzadnje številke, zaradi po- manjkanja prostora objavljamo šele v tej šte- vilki. Uredništvo. Poverjeniki Prešernove družbe v okraju Celje v oklepajih navedeno prvo število navaja lansko stanje članstva, drugo pa letošnje dne 10. februarja, kolikor je to bilo javljeno. BRASLOVCE: Krušič Vladimir, pošta (20), Cede Amalija, Orla vas (5). GOMILSKO: Friškovic Nežika (42, 42). GRIZE: Jerman Marija, rudnik Zabukovca (120, 215). PETROVCE: Predan Lea {77, 92), gpacapan Milan, Liboje (24). POLZELA: Jezernik Milica (30), Pešec Milan, Štandraž (2?, 29). PREBOLD: Mlakar Pavla, sindikalna knjižnica (110), tovarna (—, 175), od teh Pančur Andrej 125. ŠEMPETER: Požar Metod (7i, 125), Kuhar Ivo (4). TABOR: Jančigaj Stane (44). VRANSKO: Juhart Štefanija (45), ŽALEC: Pive Maks (112, П1), Knjigarna (43), Mimik Antonija, Velika Pirešica (12), Rozman Milan, Zgornja Ponikva (15). ŠTORE: Jernejšek Friderik (275, 100). ŠKOFJA VAS: Urleb Martin (14). -,i\!ARiNO V R02NI DOLINI: Požar Vinko (15). DOBRNA: Vutkovič Srečko (62). FRANKOLOVO: (10, 25). STRMEC: Vizjak Rudi (20, 40), Novačan Katica, Socka (10). VOJMK: Kvac Marica (66, 66). BREZE: Stefancioza Vera (10). LAŠKO: Bratuž Marij (105), Cepuš Melita, Reka (2), REČICA: Štor Štefanija (35), RIMSKE TOPLICE: Koželj Alojzij (32). PLANINA: Jazbinšek Marija (22), Golob Stanka, Dobje (8, 9). PONIKVA: Koželj Janez (55), Roje Avrelij (14). SLIVNICA: Kotnik Dragotin (13). ŠENTJUR: Lupše Martin, /i SKM: Bonač Marija (12, 12). KCZJE: Leskovšek Miloš, Buče (13), Koželj Ma- rija (33). LESICNO: Ravter Adela, Pilštanj (17, 15), Polšak- Kok Cilka, Prevorje (12), Lorger Tine, Zagorje (8). POLJE OB SOTLI: Plevčak Tine (13). PODČETRTEK: Mikulič Oton (20). PRISTAVA: Golič Julijana (3), Turk Jožica, Sv. Ema (15). ROGAŠKA SLATINA: Pok Jože, steklarna (190, 300), Kurbus Mira, pošta (30), Plemenitaš An- ton, Sv. Peter na Medvedovem selu (6). ROGATEC: Hostnik Greta, Sv. Rok. KOSTRIVNICA: Napast Anton (25). ŠMARJE PRI JELŠAH: Resman Rado (30), Ivanč- nik Anica, Sladka gora (21). . SLOVENSKE KONJICE: Serajnik Zdenka (12, 22), Štefančič Jakob (75), Bajda Rudolf (-, 98), Petek Ludvik (-, 30), Višnar Jože (18), Založba »Obzorja« (30). Tepanje (16). LOČE: Casi Stane, Žiče (15), Metnl Štefka, Jernej (7, 16). VITANJE: Gombač Milan (29). ZREČE: Podvršnik Anton (47, 65), Perko Martin, Resnik (8), Pevec Ludvik, Kunigunde (20). Podatke o poverjenikih in stanju članstva v Celju-mestu in okraju Šoštanj bomo objavili v prihodnji številki. Dokončno stanje pa bomo prikazali ob zaključku nabiranja članstva v mesecu aprilu. Upamo, da bo dokončni rezultat za leto 1955 ob desetletnici naše narodne osvo- boditve dovolj časten za celjski okraj. Prijatelji lepe slovenske knjige, ne odlašajte več z vpisom v Prešernovo družbo! Stare in nove poverjenike prosimo, da se še naprej potrudijo za uspeh naše napredne knjižne družbe. — Poverjeniki, javljajte stanje odborom PD na sedežih komun, da bo okrajni odbor PD v Celju imel točno sliko o njem! Končno zima, sneg in led... Letos smo že obupa- li nad vremenom in ko smo vendarle doživen lep revijski večer na »ledu« ali bolje v luži, smo mislili, da je to ena od zadnjih zimsko-šport- nih prireditev v Celjii. Požrtvovalnost Ljubljan- čanov, ki jih je tudi le- tošnja zima pošteno po- stavila »na led«, je v tem primeru vredna pohvale. Prireditev so videli le optimisti, ki so kljub dež- ju verjeli, da se celjski prireditelji niso ušteli v datumu in predčasno najavili prvoaprilsko ša- lo. Kljub izdajalski le- deni plošči je revija do- bro uspela. Prepričali smo se, da je ljubljan- ski drsalni klub zelo na- predoval in bi želeli, da bi morda svoj nastop po- novili sedaj, ko je tudi vreme bolj naklonjeno belemu športu. Na sliki vodilni par: Resman in Nevenka Ga- la, ki je, na uho pove- dano, na pol Celjanka, vsaj iz otroških let. Foto Pelikan Zborovanje učiteljstva v Šoštanju Pred kratkim so zborovali učitelji onega predela šoštanjskega okraja, ki bo spadal v bodoče pod šoštanjsko ko- muno. Sam dnevni red je bil prav pester. Na zborovanju je podala svoj res pou- čen referat ravnateljica nižje gimna- zije v Šoštanju Metelko Antonija, ki je bila letos na univerzi med onimi, ki so prejeli Prešernovo nagrado. Go- vorila je o vzgojnih nalogah pouka s posebnim ozirom na prvo stopnjo v osnovni šoli. Šolski inšpektor Veber pa je podal nekaj zgoščenih misli o pouku domo- znanstva. O skupščini v Kopru pa je podal po- ročilo predsednik društva Vrečko. Potrdili so proračun za tekoče leto, katerega je sestavil odbor, ter sklenili, da bodo zbirali podatke o socialnem in zdravstvenem stanju otrok v svojih šolskih okoliših, kakor tudi podatke o gospodarskem stanju in o kulturno- prosvetnem delu v kraju samem. Na- vzoči so odločno odklonili podlistek: »Učiteljica Jelka«, ki je izšel v Pro- svetnem delavcu. Po zborovanju so si ogledali Termo- elektrarno v gradnji, kar bodo brez dvoma koristno uporabili pri pouku. V mesecu maju pa bodo učitelji s tega predela obiskali Zagreb in Sara- jevo ter se poučili o tamkajšnjem šol- stvu. Da bodo to ekskurzijo izvedli, je zasluga okrajnega vodstva, ki je т ta namen namenilo precejšen znesel^ kar je hvalevredno. „Sveta si zemlja in blagor mu bomup Fodiš..." Na obisku pri enem najbolj naprednih naših kmetovalcev ■ Takole je z zgornjesavinjskim kme- tom: pred vojno mu je bilo dobro, vojno je pretolkel več v strahu kot v bedi, po osvoboditvi pa trdi, da ga izpodko- pavajo davki in hromi prepoved svo- bodne sečnje po gozdovih. In vendar je danes med nami kopdca kmetov, ki živijo spet v blagostanju, ki sicer še vedno s silnim hrepenenjem obračajo oči proti gozdovom, ki so nekoč metali milijone, vendar so se znašli tudi v današnji stvarnosti in se nekako z več- jim spoštovanjem posvetili zemlji. Takšen kmet je tudi Praznikov Anza, ki slovi daleč naokrog kot eden najbolj naprednih kmetov v Sloveniji. Sicer je besen na novinarje, nekaj zaradi svoje skromnosti, ker nima rad, da bi ga »po časopisih vlačili«, trdi pa tudi, da no- vinarji preveč po svoje prikrojijo nje- gove izjave. Vseeno sem se napotila k njemu na pomenek in ker sem mu ob- ljubila, da bom točno »registrirala« njegove izjave, je-postal bolj vljuden, ugasnil radio in mi ponudil sedež. — Opozorili so me, da Anza tudi v zim- skih dneh ne pozna počitka ob toplem zapečku, zato sem menila, da ga bom najmanj motila zvečer in sem se z zadnjim avtobusom pripeljala v nje- govo vas — Nizko pri RečicL Sušenje krme v kopicah na zemlji pri Prazniku ne pride v poštev. Ce se krma suši na zastarel način, v kopicah, pravi Anza, zgubi najmanj 40 % svojih redil- nih snovi. Pri njih spravljajo krmo takole: lepo krmo јџ lahko kositi — pravi Anza — in tisto količino, ki jo jaz nakosim sam v enem dnevu, bi na drugih, shiranih travnikih kosilo naj- manj pet koscev. Nakosim je v enem jutru približno za dva voza. Po košnji krmo raztrosimo, enkrat obrnemo in še ovelo spravimo v kozolec in zložimo. Se boljše sušenje pa je »na lesah« pod streho marofa, kjer se krma suši lepo počasi na prepihu in v senci. Ovelo krmo natrosi približno 60 cm na debelo na rešetke in v nekaj dneh se krma enakomerno sama posuši. Pri tem su- šenju so izgube beljakovin minimalne, sušenje na ta način pa ima še to pred- nost, da so minimalni tudi proizvodni stroški. Pri vsem tem pa krma ni iz- postavljena vremenskim neprilikam. Na svojem seniku si je Anza že v dveh nadstropjih napravU takšne sušilne re- šetke in ker računa, da bodo kmetje v bodoče sušili le še na ta način, si na- merava sam zgraditi moderen nov ko- zolec, ki bo prikladen za takšno sušenje. Poleg krme posveča Praznikov Anza največjo pozornost tudi hlevskemu gnoju. Najboljša za nastiljanje je po njegovem mnenju slama, zato pa Anza kar jezi, da tudi slamo pri nas izvaža- mo (Vojvodina), namesto da bi jo f>o zmernih cenah nudili našemu kmeto- valcu. Prav tako ga jezi tudi izvažanje močnih krmil in pravi, da bi morali videti zrcalo že v tem, da vse napredne kmetijske države močna krmila kupu- jejo, zaostale pa prodajajo. In mi pač ne bi smeli biti med poslednjimi — pravi Anza. Tudi na gnojišču pusti Anza precej svojih prostih ur. Gnoj zlaga v kocke, sproti tlači in po potrebi tudi poliva z gnojnico, nato pa pokrije s plastmi zemlje, da ne izhlapeva. Da je naš kmet zelo priden, Anza ne oporeka. Trdi pa, da posveča premalo pozornosti gnoje- nju in gnoju sploh. Za nastiljanje upo- rablja največ smrečje in žagovino, ki pa je malo vredna. Slamo pa, ki je naj- boljša za steljo, uporablja za krmo. 5,6 HEKTARA ZEMLJE OBDELATI S TREMI LJUDMI NI NOBENA UMETNOST — PRAVI ANZA Najbolj se je pravzaprav čuditi dej- stvu, da so Praznikove njive in trav- niki vzorno negovani, da mnogoštevilna goved (14), svinale (16) in konji (2) kar »kipijo« od zdravja in debelosti — in da vse to delo na kmetiji opravi z lahkoto samo šestero delovnih rok. Tudi v poletnem času (košnja, plečva, žetev), ko naši kmetje garajo od ranega jutra do pozne noči in se njih vrste množe 2 dninarji — Anza, Zvonka in 16-letni Pepe vse delo opravijo s^mi. Le če hoče včasih vreme ponagajati, pokliče žena sosedo na pomoč in tako so v lanskem letu najeli samo štirikrat po eno tujo moč. »Kaj bi najemavali tuje ljudi,« pravi Anza, »to je stran vržen denar. Ženske, ki se pomikajo po njivah, ima- jo najlepšo priliko za klep>ete in oberejo dostikrat do obisti vso soseščino.« Anza pa raje njive bolje pognoji, da je manj plevela in tisti plevel domači kar mimo- grede izruvajo. Zase pa ne potrebuje nikoli tuje pomoči, niti pri košnji, ko ima od 5,6 ha posestva dve tretjini trav- nikov, ki jih sam p>oko3i z ročno koso. Kositi začne že sredi maja in kosi štiri- krat na leto. DOBRA KRMA IN DOBER GNOJ ST\ OSNOVI NAPREDNEGA KMETOVANJA Kot smo že omenili, ima Anza obde- lovalne zemlje 5,6 ha, od te orne 2,6 ha, vse ostalo pa je spremenil v umetne travnike. Travnike najprej pognoji z ; -domačim, hlevskim gnojem, pozneje pa tudi z mešanimi umetnimi gnojili, ki ; vsebujejo sorazmerno enake količine ■dušika in kalija. Hlevskega gnoja po- rabi na 1 ha približno 70 do 80.000 kg. Posebno za deteljo je predvsem važen hlevski gnoj. Tako gnojenje »na zalogo« drži nekaj let, po treh ali štirih letih pa travnik spet preorje in ga prepusti drugi kulturi. Tako gnojen in negovan travnik da na leto najmanj 80 metrskih «totov odlične mlade trave, ki jo kosi Štirikrat na leto. medtem ko bodo ob koncu razvojne dobe taki travniki do- segli najmanj šest košenj na leto in dali odlično beljakovinasto krmo. Kot sam pravi, njegove njive in travniki še niso dosegli viška, saj se bavi s takim načrtnim kmetovanjem komaj 7 let, v 12 letih razvojne dobe pa bodo njegovi travniki in njive dosegle višek rodo- vitnosti, to se pravi, da bo na 1 ha lahko redil 5 goved. Danes ima na 1 ha tri glave odrasle živine, medtem ko je okrajno povprečje 0,70. Glede hektar- skih donosov pa Anza tekmuje celo s Švicarji, saj v primeru dobre letine pridela na primer pšenice 35 centov na hektar (okrajno povprečje 10 centov na 1 ha), koruze pa 38 centov v primerjavi z okrajnim povprečjem 16 centov na Iha. ZGODBA O SLAMOREZNICI Pri Praznikovih so imeli slamorezni- co, staro gotovo že 80 let. Ko so gospo- darili še po starem in ko je bilo pri hiši še več ljudi, so se med njimi kaj radi vneli prepiri, kdo bo šel k rezanci. Vsakdo se je otepal težkega dela, pred- vsem pa prahu na skednju. Vendar so rezanco redno pokladali živini. Leta 1947 pa se je slamoreznica znova pokvarila in zahtevala večjih popravil. Strokov- njak mu jo je popravil, obenem pa je dobU tudi kupca zanjo. Anzu se je kup- čija zdela ugodna, pa jo je prodal v veri, da bo kje dobil boljšo. Takrat pa teh strojev še ni bilo dovolj na razpo- lago in so tako pri Prazniku ostali brez slamoreznice. Od takrat je Anza začel krmiti živino samo s senom in se pri tem prepričal, da rezana krma, bodisi slama ali seno, živini prej škoduje kot koristi. Drobno zrezano krmo žival pre- hitro požira in je ne pomeša dovolj s slino, kar gotovo bolj obremenjuje pre- bavila. Po njegovem bi bilo slamorez- nice sploh dobro ukiniti oziroma naj bi jih uporabljali samo kot silosne slamo- reznice. Kmetje pa naj bi bolje gnojili in negovali travnike^ da bi dajali več dobre krme. TEORIJA JE TU — MANJKA LE PRAKSA Anza daje našim kmetijskim šolam sicer vse priznanje, opaža pa, da ljudje, ki prihajajo iz teh kmetijskih šol. doma spet »pavrajo« kot vsi drugi. Odlična spričevala kmetijskih šol so vtaknili v žep, vedo ti povedati presenetljivo mnogo o naprednem kmetovanju — de- lajo pa le še po starem. In nekam pre- več so se naši kmetje vrgli na umetna gnojila. Naša izhirana zemlja je bolnik — ñlozofira Anza — ki mu je ix)treba dati dobre domače hrane, umetna gno- jila pa so zanj le injekcije. Prav tako kmet Anza ugotavlja, da naši kmetje premalo čitajo naše dobre strokovne liste. Kmečki list in Naša vas prihajata v mnogotere kmečke domove. Gospodar jih prečita, da na polico, toda kaj kmalu pwzabi vsebino. Jeraj pa čita članke tudi po desetkrat, si podčrtava važne odstavke, beleži pripombe in gre s to teorijo takoj k praksi — na polje. SOJA — KRMA BODOČNOSTI Priznam, da sem bila nekoliko v za- dregi, ko mi je Anza začel .govoriti z izrednim navdušenjem o veliki hranilni vrednosti soje. Na sramežljivo pripom- bo, da soje sploh ne p>oznam, me je tovariš Jeraj potolažil, češ, tega vas pač ni treba biti sram, saj soje tudi mnogi naši kmetovalci ne poznajo. (Med tem mi je njegova žena prinesla pokazat pest tega hraniva, ki bi ga kot laik gladko smatrala za droban belkast fižol.) Anza sojo že sam prideluje in jo izredno ceni. Pravi, da je 1 kg soje v primerjavi z beljakovinami enakovreden 6 kg pšenice. Prašiči in krave jo izredno rade jedo. Mešati jo je treba s takimi kulturami, ki vsebujejo več škrobovih enot — na primer s koruzo ali sončnič- nimi tropinami. Prašiči se po njej zelo redijo, krave pa dajejo mnogo mast- nega mleka. ANZA NEPRESTANO »CIMPRA« IN PODIRA... Ce stopiš na Praznücovo dvorišče, vidiš nova gospodarska poslopja, lepo urejeno tekališče in napajališče za ži- vino, dve gnojni jami, svinjsko gorico z bazenom in novo kaščo. Vse to je napravil Anza sam, brez tesarja, zi- darja in mizarja. Seveda leži v tem delu večletni trud — in kot amater ga včasih tudi »polomi« — pravzaprav ne načelno, ampak vedno novi, bolj in bolj izpopolnjeni načrti ga prehitijo, pa jih hoče osvojiti in napake sproti po- pravlja. Na levi strani gospodarskega poslopja ima v prizidku svojo mizarsko delav- nico, v kateri koristno prebije vse redke proste ure in deževne dni, ko ga zemlja ne potrebuje. In tu, v tej delavnici se mi je skromni Anza prv'č zazdel po- nosen, samozavesten. Kot je sicer v pri- merih moje pohvale in začudenja nad gospodarskimi uspehi vedno rad vpadel v besedo in skromno zatrjeval, da ni nič boljši, nič marljivejši in nič iznajd- Ijivejši od drugih kmetov sosedov, mu je v tem delovnem svetišču od ponosa žarel obraz, ko mi je kazal proizvode svojega truda. Delavnica je bila vsa polna čudnih lesenih rogovil, na katere se n'sem prav nič spoznala. Menda je izkušal mojo kmečko inteligenco, ko je čakal, naj bi sama uganila, čemu bo ta priprava slu- žila. Da ne bi bil odgovor preneumen, sem raje molčala. Potem pa je smeh- ljaje izdal skrivnost: »Električni vlači- lec oziroma pihalnik za krmo bom na- pravil. Letos ga bom že uporabljal.« — Potem me je peljal na senik in pokazal, kako bo priprava delovala. Tekoči trak je že pripravljen — po njem bo »rogo- vila« vlačila seno in ga razmetala po gredah za sušenje. S pomočjo tega električnega vlačilca bo lahko en sara človek v nekaj minutah spraznu velik voz sena. у>ТА^О LAHKO PA SPET NE OPRA- VIMO VSEGA DELA« - POPRAVLJA ŽENA SVOJEGA MOŽA Ko mi je žena Zvonka razkazovala svinjsko kuhinjo (kuhajo vse na elek- triko), lepe plemenske svinje in njihovo mladež, je odkritosrčno pristavila: »Veste, s tako lahkoto, kot pravi Anza, pa le ne opravimo vsega dela. Res je, da delamo pri hiši samo trije ljudje, toda vsi trije kar pošteno ga- ramo od jutra do noči. Sreča je le ta, da sva z možem tako zdrava in da imava oba res veselje do kmetovanja.« PLES VALČKOV VEČER« Bojan Adamič, Cvetka Součkova, Rudolf Franci ßtev. 9 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 4. marca I955 Iz Celja ... Valčkov večer 1955 in revija lepili melodij Kakor vsako leto prireja tudi letos Atletsko društvo Kladivar svojo tradi- cionalno družabno prireditev, ki je vedno najlep.ša prireditev v zimski se- zoni. V zadnjih letih so igrali na tej pri- reditvi najboljši plesni orkestri in tudi letos so se prireditelji potrudili, da oskrbo najboljši orktester, in to Veliki zabavni plesni orkester Radia Ljublja- na, ki ga vodi naš znani komponist in dirigent Bojan Adamič. Orkester bo Igral v svoji največji zasedbi dvajset mož, dirigiral bo Bojan Adamič, pela pa bo Zlata Gašperšič. Prireditelji so vedno oskrbeli tudi vzoren umetniški program, na katerega tudi letos niso pozabili. Z največjo težavo inzveliikimi žrtvami so letos angažirali najboljše in najbolj znane umetnike. Letos se vam bosta predstavila nova prvakinja ljub- ljanske opere Cvetka Součkova, ki je žela lani velike uspehe v inozemstvu, letos pa edinstveni uspeh na novinar- skem plesu in prvak zagrebške opere Rudolf Franci, ki je žel v Londonu ve- lik uspeh. Pri klavirju bo oba umetnika spremljal prof. Vodopivec. Brez dvoma bo prireditev zanimiva in lepa. Poleg tega, kar smo že napisali bodo prireditelji organizirali še bogat srečolov. Prireditev bo v veliki dvorani Narodnega doma in se bo pričela točno ob 20,30. In da omogoči prireditelj vsem tistim, ki se ne bodo udeležili plesa, slišati Veliki zabavni orkester Radia Ljublja- ne bo v soboto ob 17,30 v dvorani Ljud- skega odra posebna prireditev pod na- slovom REVIJA LEPIH MELODIJ. Ta prireditev bo še posebno zanimiva, ker bo na njej izžrebanih deset dragocenih nagrad, katere so poklonila celjska, mariborska in ljubljanska gospodarska podjetja v reklamne namene. EKSPLOZIJA V CINKARNI V torek bi v celjski Cinkarni kmalu prišlo do težje nesreče. V mehanični delavnici je pričela goreti jeklenka, na- polnjena z disons plinom. Plin je v jeklenki gorel že pol ure ter je bilo zaradi vedno večje vročine pričakovati, da bo prišlo do eksolozije. V tem se je znašel delavec Spes Ivan, ki je jeklenko odnesel na dvorišče, kjer je takoj nato eksplodirala ? močno deto- nacijo, ki jo je bilo čuti tudi ponekod v mestu. Eksplozija je razbila vrata in okna v mehanični delavnici. Ce bi jeklenka eksplodirala v Cinkarni, bi Nastala velika škoda. Na mestu bi bilo, da bi podjetje požrtvovalnega de- lavca, ki je s svojo duhaprisotnostjo preprečil veliko škodo, primerno na- gradilo. SMRT ZNANEGA GASILCA V bolnišnici v Celju je umrl 1. marca JULIJ JICHA, bivši gostilničar na Starem gradu. Rojen je bil leta 1876 v Blatni na Češkem in je prišel še kot otrok z očetom v Celie. Ze od leta 1903 se je udejstvoval v Celjskem gasilskem društvu. Do leta 1913 je bil gasilski trobentač, pozneje pa roinik. Leta 1935 je bil odlikovan od Gasilske zveze Slo- venije z zlato kolajno za zasluge v ga- silstvu. Se v svoii visoki starosti je rad zahajal v gasilski dom in se je tako 52 let udejstvoval v gasilstvu. POTROŠNIKI NAJ PLAČAJO Drolc Rudolf je bil poslovodja trgo- vine s čcvlii »Jadran« v Celin. Da bi kril prima niklja j je samovoljno zvi- jal cono čevljev in nogavic. Zneske i/, pnrngonskih blokov je zvečer tako pošfeval dn je napisal manjši «jestcvok, kakor je dejansko bil izkupiček. Za- radi zlorabe uradnega položaja in ne- vestnega doln v službi ga je okrožno sodišče obsodilo na 1 loto in 2 mosoca zapora. Plačati mora tudi odškodnino 7П pov7rofcni primanjkljaj, ki znaša 95.512 dinarjev. DELO SZDL V IV. ČETRTI Odbor TV. četrti SZDL je temei Hto prol rosni stanje na svojem terenu. Ena glavnih slabosti dosedanjega dela je bilo pomanjkljivo delo s članstvom. Sestankov se je sioor udeleževalo pre- cejšnje število ljudi, vendar ni mogoče na sestankih razpravljati vsega, zlasti ne osobnih zadev. Zaradi tega je odbor razmišljal o lom. kak način dola bi si izbral, da bi imel stalen in nejx)sreden stik s članstvom. Odločili smo se. da bomo uvedli 5talne tedenske razgovore za svoje flanstvo. in sicer vsak ponedeljek od 5 do 6 popoldne v društveni pisarni v Zidanškovi ulici. Takrat naj prihajajo člani v društve- no pisarno, da bodo lahko ra/pravljalj o svojih osebnih zadevah. Zlasti naj pridejo oni, ki so se preselili iz dru- gih terenov, oni, ki se odselijo, da bo- mo imoli pregled nad članstvom, dalje oni, ki želijo kakršnega koli nasveta ali pomoč. Vsakikrat bo v pisarni več društve- nih odbornikov, ki bodo brez dvoma lahko dali pojasnila in odgovor na vsa vprašanja, ki zanimajo naše članstvo. Odbor ŠZDL žeti, da í)i ta način postal naša stalna oblika dela in da bi se jia naših sestankih ra/govarjali o na- (oliiih stvareh, na tedenskih razgovo- rih pa predvsem o osebnih stvareh in stvareh organizacijsko tehničnega zna- čaja. Vsekakor so se prireditelji potrudili, da pripravijo Celjanom pajvečjo dru- žabno prireditev po osvoboditvi, ki ne bo prav nič zaostajala za ljubljanskim novinarskim plesom. In če bodo prinesli obiskovalci na Valčkov večer v<^aj malo dobre volje, smo lahko prepričani, da bomo z letošnjo prireditvijo zadovoljni. SZDL П. ČETRTI JE ZAČELA S PREDAVANJI V torek je terenski odbor pripravil za svoje člane pol jndno-znanstveno predavanje prof. Jakhela: Izlet v vse- mirje. To predavanje sicer ni bilo obis- kano, kot bi bilo želeti, vendar je pri našem delu en korak naprej. Prihodnje predavanje, koncem mar- ca, bo o mladinskih prol)lemih (Vzgoja mladine in vprašanje ljubezni). To vprašanje zelo zanima starše in pa tudi mladi svet. Vzgoja naše mladine pri nas ni le vprašanje staršev in vzgo- jitoliov, temveč celotne družbe. SZDL želi pristojno počastiti praznik naših žena in v ta namen pripravlja akademijo, ki bo v risalnici II. gimn. 8. marca ob 19. uri. Nastopil bo prizna- ni kvartet IT. gimn.. orkester, pevski zbor Ekonomske srednre šole itd. Vabljeni vsi člani SZDL II. četrti! Velja tudi za tovarišice! Gibanje prebivalnev v CpHu v rnsn od 21. do 25. 2. 1955 je bilo rojenih 21 deklic in 18 dečkov. Poročili so se: Steven Tlorvat. delavec in Marija Trnpej. de- lavka, oba iz Celja: Stanislav Razpet, trgovski pomočnik iz Prekorja. občina Škofjn vas in Mn- tilda-Marija Cerne, gospodinja iz Celja. Umrli so: Ana Skorc, roi. Gallantini, frosoodinja iz Celja, stara 71 let: Martin Sušel. delavec iz Dravo- grada, star 51 let; Igor Sartori, dijak iz Nove Gorice, star 11 let; Anton Ovčar, upokojenec iz Zg. Zreč, star 55 let; Franc Golob, poljedelec iz Voinika star 89 let; Franc-Ferdinand Crepin- šek, delavec iz Celja, star 50 let; Franc fanžek, naneščenec iz Celja, star i? let; Anton Udovič, otrok iz Zg. Grušovelj, občina Šempeter, star 3 dni; Cecilija Vrabič, roj. Gnričnik. gospodinja iz Pesjega, stara 52 let; Rudolf Kališnik, unoko- jenec iz Vel. Sirja, občina Radeče, star 6? let; Nuda Ramšak, otrok iz Zabukovce, občina Griže, stara 2 dni; Olga Borič, otrok iz Orešja, občina Hum na Sutli, stara 2 leti. AD KLADIVAR sobota, dne 5. marca ob 1?,50 v dvorani Ljudskega odra REVIJA LEPIH MELODIJ Znbnvncga orkestra Riidin Ljubi jiiiin, t>od voilstvoin Bojana Adiimiča, poje Zhila Cušper.šič. — 2rebanje bogatih nagrad, sobota, dne 5. marca ob 20,30 Narodni dom TRADICIONALNI PLES VALČKOV VECER ricini orkester Radia Ljiililjana, dlripont Bujan Adamič, poje Zlata Gašperšič. Umetniški program izvnjntn Rudolf Franci in Cvetka Součkova. Predprodaja vstopnic v petek od 16. do 18. lire, v soboto pa od 14. ure nnnrcj pri l)higaini Lindskopa odrn. V soboto zvečer pn pri blagajni v Narodnem domu. Obiskovalce opozarjamo na točen pričetek obeh prireditev. IZ SODNE DVORANE Kopše Albina je še razmeroma mlada, zašla pa je že na kriva pota. Je brez stalnega bivališča, pa tudi delo ji ne diši in se ni nikjer stalno zaposlila. Dne 28. januarja letos je Potočnik Alojzu na Teharski cesti v Celju iz stanovanja vzela 1 posteljni prt in 2 metra platna. Dne 27. I. 1955 ji je Matjašič Terezija prinesla v hrambo razne oblačilne pred- mete v skupni vrednosti 14.050 din. Te predmete si je Albina prilastila. Imela je takrat mimogrede stanovanje na Te- harski cesti, odkoder je z navedenimi v hrambo ji zaupanimi stvarmi odpotovala v Maribor, da bi jih tam prodala. So- dišče ji je zaradi kaznivih dejanj tatvi- ne in zatajitve prisoduo 1 mesec in 15 dni zapora. * Blazinšek Franc, poljedelec iz Socke pri Vojniku, je raznim ljudem v okolici Celja ponujal v prodajo drv ter pri tem zahteval od njih predplačilo. Ob- ljubil je, da bo drva v kratkem dobavil, česar pa ni storil, ker ni imel niti seč- nega dovoljenja, niti v njegovem gozdu primernih dreves za posek, ker je že zelo izsekan. Razni interesenti so drva naročili in mu dali tudi zahtevano pred- plačilo. Meseca maja 1954 je od njega kupil sadni mlin Iršič Jože in mu pla- čal za mlin 7000 din. Iršič pa mlina ni takoj odpeljal. Blazinšek je priliko iz- rabil in prodal sadni mlin še neki drugi osebi. Zaradi goljufije je bil obsojen na 5 mesecev zapnara. R. S. iz Rečice pri Laškem bo plačal 3.000 dinarjev, ker si je prilastil ročno dvigalo v vrednosti 12.000 dinarjev, last Golež Ludvika, .ko je to dvigalo našel v parku v Šentjurju, ni ga pa vrnil lastniku. Kmet G. M. iz Smartnega v Rožni do- lini je v namenu, da drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, v dr- žavnem gozdu v Smartnem posekal 9 kostanjevih dreves in s tem povzročil Gozdni upravi v Celju škodo v znesku 18.592 dinarjev. Plačal bo 6.000 dinar- jev. V lanski zimi so vršili elektrifika- cijo krajev v Smartnem v Rožni dolini. V to svrho je elektrif akacij ski odbor rabil za električne drogove kostanjev les in v to svrho je pozval kmete-inte- resente, da bi dali na razpolago kosta- njeve drogove, kar so mnogi tudi sto- rili. Za sečnjo teh kostanjevih drogov je elektrifikacijski odbor dobu od pri- stojnega okraja splošno sečno dovolje- nje, nakar je pristojni logar označu v gozdovih drevesa, katera so godna za posek. G. M. pa je posekal v državnem gozdu 9 kostanjevih dreves brez znanja Gozdne uprave Celje, pod katere upra- vo stoji predmetni gozd. Pogojno za dobo treh let je bila na 6 mesecev zapora obsojena snažilka S. M. iz Drapšinove ulice v Celju, ker je 15. 6. 1954 vzela iz stanovanja Aušpiler Vinka na Ostrožnem več razne obleke in drugih stvari v skupni vrednosti 22.000 dinarjev. B. F. iz Lipnega dola pri Jurkloštru je v letu 1954 na svoj račun nakupoval od kmetov iz okolišev Jurkloštra in Vrha nad Laškim različen les v neugo- tovljeni količini in ceni in ga prepro- dajal. Zarad kaznivega dejanja nedovo- ljenega trgovanja je bil obsojen na 5000 dinarjev denarne kazni. Gospodinja L. S. iz Doberteše vasi, občina Šempeter, je dne 12. 9. 1954 iz dvorišča Agroservisa v Šempetru z mesta, kjer se suši perilo, vzela Steber- nak Milku nekaj perila, vrednega okrog 10.000 dinarjev. Obsojena je bila na 20 dni zapora, pogojno za dobo dveh let. Železniški uslužbenec P. F. iz Sp. I-až Dri Koniicah ie v drž. g07du podrl razna drevesa v vrednosti 13.429 din z n^mppnm. da si jih prilasti. Zaradi kaz- nivega deian^p imif^'^vania gozdov ie bil obsojen na 8.000 din denarne kazni. * Na 1.5 dni 7апо^а je bil zaradi nedo- vnlipnega frao^ran^^ obcpíf^n P. A. Í7 B'iVnvia. V 1ot;h IP"^*^ in IP'^A ip iriipil n^imflpi Vi-qv +°'- ^'h R prodal dalje z neugotovljenim dobičkom. ... in zaledja Tudi delavke Žehzarne Štore in gradbišča „Beton" bodo proslavile 8. marec Na pobudo izvršnega odbora sindi- kalne podružnice Železarne Store in njene komisije za ženska vprašanja, ki jo vodi agilna tovarišica MERNIK MA- RICA, bodo delavke Železarne Store in gradbišča Beton tudi letos dostojno proslavile praznik žena, 8. marec. V ta namen bo 8. marca proslava z zbranim sporedom v kulturnem domu »Svobode« v Storah že ob 14. uri, da se bodo proslave lahko udeležile vse delavke, ki sicer več ali manj daleč stanujejo. Program proslave bo zelo pester, saj bo tovariš Legvart Franc, režiser, pri- pravil živo sliko. Nastopal bo tudi mo- ški pevski zbor in naši najmlajši iz Doma igre in dela v Storah. V. J. IZ POLZELE USPEL OBČNI ZBOR SZDL Občinski odbor SZDL na Polzeli je pred kratkim polagal obračun dela v preteklem lotu. Zbora se je udeležilo 1()0 članov SZDL. Po poročilih je sle- dila zelo živahna razprava, ki je na- kazala smernice za bodoče delo. V organizacijo je vključenih 65% volivcev, vendar se zadnji čas število članstva veča. Na zboru so razprav- ljali o vzgojnih vprašanjih mladine, o stanovanjskih problemih, ki so tudi na Polzeli pereči, o delu ostalih mno- žičnih organizacij in društvih, o delu kmetijske zadruge ter o ideološki vzgo- ji članstva. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik iniciativnega komunskega odbora SZDL tov. Kovač Ivan, ki je nakazal vlogo SZDL, obenem pa podal obširen zunanje in notranje politični pregled. Na zboru so izvolili tudi člane v krajevni odbor SZDL in delegate za komunsko skupščino. R. H., VESELI VEČER V VOJNIKU Lani je KUD poverilo organizacijo Ljudske univerze prof. Karlu Kožuhu, ki se je za delo zavzel. Štirinajstdnev- na predavanja v prostorih nižje gim- nazije so zelo dobro obiskana. Povpreč- ni obisk predavanj znaša okrog 70 po- slušalcev. Predavanje Cirila Debeljaka »Po Zapadnih Alpah« s slikami je bilo posebej za dijake nižje gimnazije. Dne 24. februarja 1955 je Ljudska univerza v Vojniku priredila v pro- svetni dvorani namesto rednega pre- davanja Veseli večer. Mnogi so morali razočarani domov, ker niso dobili vstopnic. K uspehu so mnogo pripo- mogla gostinska in trgovska pod jetja iz Vojnika in Arclina ter KZ Višnja vas, ki so dala za ta večer lepa in prak- tična darila, katera so bila izžrebana in razdeljena 10 udeležencem. K izvedbi in izbiri programa je treba pripomniti, da je pomenil pravo pre- senečenje tudi za tiste, ki so bili že od vsega začetka skeptični in v uspeh niso verjeli. Posebno priznanje gre prireditelju in tov. Kušar Petru, ki je kot napove- dovalec nosil poleg tov. Kožuha vso težo programa. OBČNI ZBOR ČEBELARJEV V PODČETRTKU Nedavno je bil občni zbor Čebelarske družine v Podčetrtku. Družina šteje 27 članov iz občin Podčetrtek in Pri- stava. Člani imajo 203 panje, ki so po- večini s premičnim satovjem. Izven družine je žal še 28 čebelarjev. Lani so bili čebelarji kar delovni, saj so imeli četvero članskih sestankov s predavanji ter praktičnimi vajami ▼ raznih čebelnjakih. Kot povsod je bilo leto 1954- za čebe- larstvo izredno slabo tudi v Obsoteljski dolini. Mrzli in dolgi pomladi je sledilo deževno poletje s poplavami reke Sotle. I.z poročil je razvidno nadalje, da so panji nabrali povprečno po 4 kg medu ter le 10 dkg voska. Kdor se je te male količine spomladi polakomnil, je moral v jeseni izdatno pitati. Označevanje matic je uvedlo že več čebelarjev. Ne- kateri se bavijo tudi že z vzrejo matic. Posebno skrb posvečajo starejši izku- šeni čebelarji začetnikom. Dva čebe- larja sta obiskala tudi tečaj za pobi- janje čebelnih kužnih bolezni. Njima je zdaj poverjena skrb za zdravje na- ših čebelic. TRAGIČEN DOGODEK V BLATNEM VRHU PRI JURKLOŠTRU V tem kraju sta živela dva brata Anton in Marko Zupane. Prvi je bil čevljar, drugi pa cestar. Kot samca sta živela skupaj, se razumela in bila v okolici zaradi poštenosti zelo priljub- ljena. Pred nedavnim je mlajši brat Marko po krajšem bolehanju umrl. Bratova smrt le Antona tako potrla, da je požgal hišo v kateri sta stano- vala. Sam pa se ie nato v veži ustrelil. Tragičen doïodek je v kraju vzbudil mnogo sočutja. V LAŠKEM SO OSNOVALI TABORNIŠKO DRUŽINO Nedavno je na iniciativo Društva pri- jateljev mladine bila v Laškem osno- vana taborniška družina, ki bo nosila ime »Visoke breze«. Družina šteje štiri vode, tri moške in enega ženskega, vseh skupaj 36. Čeprav je bila družina šele ustanovljena, ee člani družine »Visokih brez« že marljivo priprav- ljajo za prve izpite. PETDF^SET LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA sta slavila 15. januaria zakonca Ver- bič Mihael in njegova žena Marija, roj. Galičeva iz Tehar ja. Poročila sta se pred prvo svetovno vojno, šla skupaj iskat kruha v nemške rudnike, prestala te- žave prve svetovne vojne, kjer ie bil Verbič ranjen in postal invalid, po vorn i pa je dolal skoraj v vseh rud- nikih zelene Štajersko in povsod tudi pridno muzicir^l. kaiti bil je navdu- šen godbenik. Po osvoboditvi je kljub st^irnsti osnoval in vodil godbo pečov- niških rudarjev, toda moral je prene- hati, ker ггд je začela mučiti bolezen. Verbič Mihael bo kmalu prekoračil 75. a njegova družica 71 let. Lep živ- Ijeniski jubiloi sta slivila v krogu svojih otrok. Tudi mi iima želimo še mnogo srečnih in mirnih let. IZ KOZJEGA člani kmetijske zadruge v Kozjem se vedno bolj zanimajo za zboljšanje" živinoroie, pa tudi za druçre panoge km^tirskefra gospodarstva, lo čiščenje sadnega drevja je vreme zdai spet znvrlo. vendar ie že veliko drevja nriščenes'n in noškroH jenega. T etos bo- do na območju občine zasadili okoli 17 ha s sadnim drevjem. Samo ekono- mija jo lani posadila okoli 150 dreves, letos jih namerava še 350. Snnmladi bodo uredili še drevesnico. Zadruga ima okoli 3 ha vinograda in od tega dve tretjini novega žičnega nasada, ostali del vinoerada pa bodo tudi kma- lu obnovili. Zadruga ima v svojem okviru že precej rodovniške živine, gojila pa bo tudi odlično pasmo svinj rim bodo za to na razpolago novi hlevi. Zelo marljiv in za napredek zadruge zaslužen je tov. Božiček Beno. * Odsek za pospeševanje živinoreje je v nedeljo organiziral poučno ekskur- ziio v Brestanico na državno posestvo. Obisk je bil koristen že sam po sebi, poleg tega pa so kmetje s Kozjanskega sklenili precej pogodb za nakup ple- menske živine in pujskov. * Za Kozjansko komuno se ogreva vedno več ljudi kozjanskega predela. Tako so pred kratkim volivci Verač naročili svojemu iniciativnemu odboru, naj pismeno predloži njihovo željo po priključitvi h kozjanski komuni. Želijo, da se njihova želja izpolni in ne mara- jo iti drugam na željo kogarkoli, Z VRANSKEGA Preteklo nedeljo je bila na Lini pri Vranskem otvoritvena prireditev na 25-metrski skakalnici, ki jo' je zgradil TVD Partizan. Prvo mesto je osvojil mladi Golob iz Tabora s 1Í3 točkami. Kljub oddalienosti se je ob ska- kalnici zbralo nad 100 gledalcev. Nedavno sta bila letna občna zbora TDV Partizana in Lindske tehnike. Vsekakor je bila plodnejša sknnščina Partizana, ki je nokazala, dn ie to društvo vendarle začelo delati. riani I,T nnajo. da bo novoizvi>l jeni odbor s tov. Pepelom na čela bolje delal kot stari. IZPOD BOHORJA Ljudska prosveta na Pilštanju je га pustno zabavo nudila dve uri razve^ drila z uprizoritvijo treh Nušičevih enodejank. V polno dvorano so nasuli mnogo smeha Adela Pauter, Bosio Hugo, ml., Bratuž Vlado, tudi Marica Reber- šak je bila kot sobarica obrakrat na mestu. V »Dveh lopovih« so se v svojih kočljivih vlogah izkazali Jožica in Dra- go Jazbec ter Miloš Vovk. Za slovo je nastopila Hedvika Jenko, ki je odšla na svoje novo službeno mesto v Maribor in ki jo bo gledališka družina kot od- lično igralko zelo pogrešala. Šmartno ob Paiki AMBULANTI STA NAM BILI POTREBNI Dolgo so se Šmarčani potegovali za splošno in zobno ambulanto. Danes pa se vidi, kako sta nam bili ti nujno po- trebni. Javna ambulanta, ki je odprta trikrat na teden po tri ure, je nudila lansko leto zdravniško pomoč 2785 lju- dem. Torej jih pride na en uradni dan 20. kar je že lepo število. Zobozdravnik pa ordinira dvakrat tedensko in to samo popoldne. Tu pa je onih, ki si dajo popravljati zobe. še več. Včasih se jih nabere v čakalnici do 50. Ker pa v tem kratkem času zdravnik vseh ne more sprejeti, jih mora nad polovico počakati, da pridejo šele naslednji dan na vrsto. Blbanje prebivalcev v celjski ТМ v času od 21. do 26. 2. 1955 je bilo rojenih 6 dečkov in 8 deklic. Poročili so se: Stanislav Majhen, elektrovarilec iz Lokovine, občina Dobrna in Terezija Lampret, delavka iz Lokovine; Marijan Rožič, rudar iz Družmirja, LOMO Šoštanj in Marija Solar, tovarniška de- lavka iz Polzele; .lože Javornik, kmet iz Boho- vega in Angela Esih, poljedelka iz Št. Vida pri Grobelnem. oba iz občine Šmarje pri Jelšah; Anton Ribič, kmet iz Dola pri Šmarju in Ana Gobec, poljedelka iz Jazbin, občina Šmarje pri; Jelšah; Jurij Fajs. poljedelec iz Zibiške vasi in Matilda Pevec iz Gaja. oba iz občine Šmarje pri Jelšah; Vincencij Drofenik. kmet iz Sp. Kostriv- nice in Marija Sumeč, poljedelka iz Vrha, ob- čina Šmarje pri Jelšah; Vincencij Šket. kmet iz Sp. Kostrivnice in Julijana Galnf, poljedelka iz Spodnjih Selc. občina Šmarje nri Jelšah; Janez Mlinaric, nroffovni delavec iz Zg. Kostrivnice in Rozalija Gajšek. poljedleka iz Bodreža. občina ?>marje pri Jelšah; Alojz Dobnik. delavec iz , Dolge gore in Olga Pahole, poljedelka iz Pol- ] iranske gorce. občina Šmarje pri Jelšah; Martin Pažon, kovaški pomočnik iz Pijovc in Amalija Gobec, poljedelka iz Mè.stinja; Otmar Drobne, pekovski mojster iz Predela in Ana Dečman, poljedelka iz Š^novice, oba iz občine Šmarje pri Jelšah;, JosiriPergamož, poljedelec iz Zibiške vasi in Veronika Vrbek, poljedelka iz Drago- nUlç, občina Šmarje pri Jelšah; Dominik Jezov- šek, avtomehaniški pomočnik iz Mestin ja in tvnna Jagodic, poljedelka iz Zgornjega Gaber- nili^ občina Šmarje pri Jelšah; Anton Javornik, poljedelec iz Cerovca pri Šmarju in Angela Nunčič iz Rakovca, občina Šmarje pri Jelšah; Maftln Vodeb, strojni ključavničar iz Rifnika, občina Šentjur pri Celju in Ana Otorepec, to- varniška delavka iz Vojnika-okolice; Jožef Bra- čič, tovarniški delavec iz Zg. Bistrice in Marija Kantužer, poljska delavka iz Voduc, občina Slivnica pri Celju; Andrej Tanšek, tovarniški delavec iz Košnice in Matilda Šeško, poljska delavka iz Košnice, oba iz občine Slivnica pri Celju; Vinko Potočnik, kmečki delavec iz Loko- vine, občina Dobrna in Anica Pesjak, ijulJsKa delavka iz Socke, občina Strmec; Milan Crepin- šek, učitelj iz Rogaške Slatine in Vera Zupančič, medicinska sestra iz Rogaške Slatine; Franc Kotnik, kmečki delavec iz Globoč, občina Voj- nik in Barbara Hribršek, kmečka delavka iz Trnovelj, občina Strmec; Bernard 21ičar, polje- delec, iz Šentjurja in Rozalija Zupane, polje- delka iz Kamena, občina Šentjur; Franc Kovačič, uslužbenec iz Šentjurja in Leopoldina Koštomaj, hišnica iz Šentjurja; Martin Gobec, poljedelec iz Šentjanža, občina Štore in Frančiška Samec, poljedelka iz Goričnice, občina Šentjur; Franc Močnik, mizarski pomočnik iz Repnega in Pavla Šumrada, krojaška pomočnica iz Sv. Primoža, oba iz občine Šentjur; Franc Klanjšek, kolarski pomočnik iz Botričnice in Rozalija Kristan iz Trnovca, občina Šentjur; Frančišek Pečar, kmet iz Bezovja, občina Šentjur in Alojzija Korenjak iz Laz, občina Dramlje; Karel Štefančič, zastop- nik poz iz Ješovca, občina Kozje in Jožefa Kovačič, šivilja iz Kozjega; Franc Klaužar, po- ljedelec iz Veternika, občina Kozje in Ana Ko- stanjšek, poljedelka iz Mrčnih Sel, občina Se- novo; Janez Knez, rudar iz Zabukovce in Jožefa Štefančič, poljedelka iz Ješovca, občina Kozje; Franc Paulič, posestnik iz Buč in Julijana Pu- stišek, poljedelka iz Vrenske gorce, oba iz ob- čine Kozje; Ignac Jost, lesni manipulant if Verpet, občina Frankolovo in Karolina Fabjan, upravnica pošte iz Stražice, občina Frankolovo; Avgust Sodin, kmet iz Verpet in Agica Jost, poljedelka iz Verpet, občina Frankolovo; Milan Lozej, delavec iz Stražice in Veronika Goren- pek, gospodinja iz Dola, oba iz občine Franko- lovo; Karel Arih, avtomehanik iz Suhodola, ob- čina Loče in Cecilija Zerak, poljedelka iz Zg. Negonja, oba iz občine Rogaška Slatina; Albin Sterniša, poljedelec iz Cače vasi in Ana Strniša, poljedelka iz Spod. Gabernika, oba iz občine Rogaška Slatina; Adolf Koružnjak, skladiščnik iz Tekačevega, občina Rogaška Slatina in Fran- čiška Cvirn, sobarica iz Rogaške Slatine; Peter Jordan, žgalec stekla iz Rogaške Slatine in Jo- žefa Štih. steklorezalka iz Cest, občina Rogaška Slatina; Ludvik Koprivnik, tovarniški delavec iz Dobrove, občina Zreče in Marija Kitek, polj- ska delavka iz Ljubnice, občina Vitanje; Adolf Petelinšek, knjigovodja iz Vitanja in Ana Znidar, trgovska pomočnica iz Stražice, občina Franko- lovo; Rudolf Vodušek, steklobrusilec iz Velike Rodne in Berta Bercko, poljedelka iz Dobovca, občina Rogatec; Roman Avguštin, trgovski po- slovodja iz Rogatca in Štefanija Vrešak, polje- delka iz Sv. Jurija, občina Rogatec; Anton Artič, nakladalec iz Dobovca, občina Rogatec in Josipa Tepeš, poljedelka iz Strmeča, občina Hum na Sutli; Marijan Kunstelj, rudar iz Hrastnika in Miroslava Jazbinšek, poljedelka iz Zagorja, ob- čina Lesično; Martin Humski, poljedelec iz Do- bležič in Angela Lesnika, poljedelka, oba iz občine Lesično; Dominik Maček, posestnik iz Lesične in Justina Ivačič. poljedelka iz Zagorja, občina Lesično; Danijel Kolar, poljedelec iz Drenskega rebra in Apolonija Vedenik, trgovska pomočnica iz Gubnega, oba iz občine Lesično; Metod Križnik, rudar iz Velenja. Umrli so: Terezija Ile, upokojenka iz Rogatca, stara 91 let; Srečko Drofenik, poljedelec iz Strmca, ob- čina Rogatec, star 29 let; Ana Jerič, kmetovalka iz Donačke gore, občina Rogatec, stara 73 let; Jožef Kamšak, upokojenec iz Pake, občina Vi- tanje, star 71 let; Viktor Poš, ključavničar iz Sn. Gabernika. občina Rogaška Slatina, star 6Î let; Jera Sinkovič, prevžitkarica iz Vrenske gorce. občina Kozje, stara 68 let; Neža Valentine, prevžitkarica iz Jazbin, občina Dramlje. stara 80 let; Ana Trebovc, prevžitkarica iz Goričice, občina Šentjur, stara 78 let: Neža Kerner. pre- vžitkarica iz Homca, občina Strmec, stara 79 let; Franc Štimulak. upokojenec iz Socke, občina Strmec, star 7? let: Angela Muzelj. gospodinja iz Novak, občina Strmec, stara 75 let: Neža Mlaker, upokojenka iz Lembergn, občina Strmec, stara 71 let: Franc Doberšek, kmet iz Košnice, občina Slivnica, stnr 54 let: Franc Gračner. kmet iz Vodic, občina Slivnica, star 56 let; v Domu onemoglih v Vojniku so umrli: Anton Menart iz Jeličnega vrha. okraj Tolmin, star 74 let: Hilda ¿^korntk iz Dobrine, občina 2usem. stara 44 let; Ferdinand Kolenr iz Rečice pri Laškem, star 85 let; Marija Kolar iz Dobrne, stara 89 let. CELJSKI TEDNIK, 4. marca 1955 Stev, 9 — stran 7 Loka na proga Iz tovarne se usujejo delavci. Ti zajahajo kolesa in se naglo zguhe po cesti na desno, na levo. Drug\ hite peš. Nekaj pa se jih spusti v dir. »Kam le? Kaj pa se je zgodilo?« sem se obračal in naprezal zijala, kakor to delam vselej in povsod na kolovratenju. Pa se je dir spremenil v juriš. Da, v pravcati juriš. Juriš na — avtobus. Kaj? A, tako! In se spu- stim v dir še sam. Toda ... Zdaj pa imaš, zijalo radovedno! Ne, vam ljudje niso dirjali kar tako za špas in kratek čas in zaradi lepšega. Ne, ne! Je bila to tekma. Borba. Borba za prostor. Tekma in borba za bo- ren, a nujen prostorček. Pri tem ni niti vprašanja, ali boš sedel na sedežu, ali komu na kolenih, ali boš stal na obeh, ali na eni, ali na tujih nogah, ali celo obvisel zagozden med telesa — pelješ se! »Le nazaj, prosim. Naza-aj ... Zadaj je še prostor,« spodbuja sprevodnica. »Figo je! Smo že drug na dru- gem,« vrne nekdo pikro in napol smeje. »Nazaj! Stopite še nazaj. Še, še...« »Ce bi se le dalo.« »Pa porinite. Glejte, koliko lju- di je še zunaj.« Telesa zavalove. Sedeži zaškri- pajo. Škatla se maje. — Moja taška! — Neka ženska zavrešči. Ne vem, kaj ji je kdo storil. — Druga: Otroka mi boste zmečkali. — Joj, moja roka! — Mrzlo nam pa ne bo, hehe,,, In pasti ne moreš, haha ... Štirje se še rinejo. Jaz sem peti. Eno nogo se mi je posrečilo spraviti na stopnico; z rokami se krčevito držim oprijemal. Tudi jaz se hočem in moram peljati. Za vsako ceno, kakor radi pra- vimo. »Vrata zaprite!« je tedajci vsak- danje in oblastno odločil šofer. In je imel prav. Vrata morajo biti zaprta, sicer še kak cepec cepne na cesto med vožnjo. Sicer si bo sam kriv, kaj pa rine v gnečo. Pa vendar.., Tak je predpis in je pameten in amen. Ampak, ka- ko? Vidite, to je problem in terja rešitve. Koliko problemov rešuje pogube. Zaprite vrata, če jih mo- rete. Dva med vrati na vrhu, spo- daj moja obilnost, ki je odločena upreti se vsakemu zapiranju. »Tak, stisnite se še no malo. Vsak se rad pelje.« O blaga usta, ki so izgovorila to zlato resnico! Da in res! Vsak se rad pelje, tisti, ki si je naba- vil mesečno karto in popoten člo- vek tudi. Blagor ti, sprevodnica, ki imaš srce za ubogega potnika, ki vidiš nadloge in čutiš stisko na svojih kurjih očesih. So, ki so brezčutni za tegobe potnikov. In so imeli ljudje razumevanje. Pritisnili so in se jecljaje stisnili. Vrata se je posrečilo pri- preti. Stal sem na palcu leve no- ge. Potem smo se kulturno pe- ljali, kakor to nergači radi na- tolcujejo. Zategadelj ni o tem kaj več praviti. Raje potarnam, kako se obrišem pod nosom. Takole je bilo. Se postavim pol ure pred od- hodom na preračunano mesto: tu- le se bodo ustavila vrata. Ni vrag, da se ne bi skobacal prvi. Avto- bus obstane z vrati pred mojim nosom. Človek mora biti kunde in jaz sem. Srce se mi nasmiha. Vrata se odpro. Jaz se poženem. »O, le počasi,« dé sprevodnica in me blago odriva. Potem stegne vrat in vešče oceni množico ča- kajočih. »Naprej tisti, ki se pe- ljejo do zadnje postaje. Bližnji lahko gredo peš. Postajali ne bo- mo.« Na moč moder in všečen ukrep in mu ni kaj prigovarjati. Jaz spoštujem predpise ukrepe in se spoštljivo umaknem. Komaj. Na- skok, gneča. Kreg. Vendar je avtobus hitro poln, da se še je- gulja ne bi mogla zviti med te- lesi, cekarji, torbami in zavoji. Komaj se premakne. Pa adijo, no, in srečno. Kaj je meni tisti dve postaji! In mi mora biti malo mar tudi brozge in pljuska. Obri- šem se pod nosom in vneto cap- ljam za smrduhom. To pa se je pripetilo takrat, ko so zadnji dan vrteli Monte Chri- sta. Ne, prej si nisem mogel pri- boriti vstopnice. Tisti dan pa mi jo je prinesla ljubezniva soseda, kajti ima sestrično, ki ima pri- jateljico, katere iant je v žlahti s... In tako dalje. Skratka: bil sem srečen imetnik vstopnice. Lepo sem se zlikal in pogladil, kakor se spodobi za take izredne kulturne prilike in... Nič, peljal se bom. Mar naj mi hudir za- stonj posmraja pod oknom dnev- no tolikokrat. Na minuto točno bom pred kinom. Čakam in ga pričakam, nervozen seveda. Kdo ne bi bil: avtobus in Monte Chri- sto in vsak dan! Mrcina, tokrat mi ne uide! Pa mi je. Oboje. Naj- prej avtobus in po njegovi zaslu- gi še Monte Christo. Natrpan, kakor je bil, me je hvaležno po- škropil in bezljal mimo mene, kakor da me ni na zemeljski obli. Monte Christo pa za njim brez kulturnega blagoslova za mojo kulture lačno dušo. Malo sem se hudoval, potem sem se pa od srca smejal. Me ne boš, hudir, ne! Kajti bi lahko imel skušnjavo peljati se v ino- zemstvo z dolarji obložen gledat, kaj delajo ljubice tri in ženi po nylonke, pa bi zaradi tebe, nepri- diprav, zamudil na brzec, kakor se je to pripetilo Gregorju ne- daleč tu v soseščini. On je upra- vičeno klel. Rado Guč DEKOLTE Jaz in ti — oba sva ponorela v času februarskih maškarad. O, kako sva vneto se vrtela, saj sva parček lep, vesel in mlad! Varčeval sem dolgo v te namene, še v teater nisem šel nikdar, niti k občnim zborom — nota bene, nič bilo mi ni predavanj mar. Ob lepoti tvoji zmagoviti zgubil sem na plesu to srce in obvisel v čaru tvoje biti, v mrežah tvojih — beli dekolte! Danes pa pogledam v svoj mošnjiček in zgrozim nad njim se, o gorje! Zadnji je zletel iz njega ptiček in zdaj kaže tudi — dekolte! PREDLOG ZA NAPIS V PARKU Bodi, kdor si koli bodi, le po gredah mi ne hodi! Pusti travico, da rase, po travi se govedo pase. ALI VESTE 1. Da nekateri dvomijo v naše tolmačenje izvora besede mini- atura? (Celjski tednik z dne 28. I. 1955.) 2. Kaj pomeni beseda viktua- lije? 3. Kje se je pri nas prebival- stvo najbolj pomnožilo? 1. Povedali smo, da prihaja be- seda miniatura od minija, rdeče- ga barvila, s katerim so prvotno barvali začetne črke v starih ro- kopisih; kasneje pa so izraz po- vzeli za označevanje slik silno majhnega obsega. Nekateri naši bralci pa menijo, da izvira izraz iz lat. besede minus — manj. Ne. Beseda miniatura je sicer res la- tinskega izvora, toda ne prihaja od besede minus, mavreč od be- sede minium, kar pomeni cinober svinčena rdečica. Glonarjev žep- ni slovarček tujk tolmači podob- no, namreč, da pomeni prvotno okrasek okoli začetne črke v sta- rih rokopisih, kasneje pomanjša- no delo in končno vsako delo v malem. 2. Beseda viktualije je tudi la- tinskega izvora; prihaja namreč od besede victus = hrana, jed, živež in tako tudi beseda viktua- lije pomeni jestvine, živež in živ- ljenjske potrebščine. 3. Ako primerjamo podatke ljudskega štetja v Jugoslaviji iz leta 1931 in 1948, lahko ugotovi- mo, da se je število prebivalstva najbolj pomnožilo v Makedoniji, in sicer za 22,7%. Danes šteje Makedonija okroglo 1,153.000 Iju- dL Oj pustoi čas, ti čas presneli Menda ni v Celju nobene tako težko pričakovane družabne prireditve, kot je tradicionalna maškarada, ki jo vsako leto organizira celjsko turistično in olepžeualno društvo. Navajeni smo že, da si od te prireditve vedno veliko obetamo in tudi s čisto drugačnimi me- rili cenimo njeno kvaliteto. Olepševalno društvo s to prireditvijo ne išče do- bičkov, kot marsikatera druga organi- zacija, temveč mu gre samo za tradi- cijo in sloves, ki si ga društvo poleg velikih uspehov pri urejevanju mesta s tako prireditvijo ustvarja. Letošnja maškarada v Narodnem do- mu je zelo uspela. Prireditelji so pro- store zelo lepo uredili, sicer pa je lepota in okus njihov »monopol«. V dvorani je igrala velika zasedba »celjskih žab«, v baru pa stalni ansambel tega zaba- viščnega prostora Umekov Cin-bum. Tudi maske so letos precej doprinesle k pestrosti večera. Odkrito rečeno — maske so bile že celo razkošne, toda prav je imela komisija, ko je ugotav- ljala, da nekih izrazitih presenečenj ni bilo. Zopet je prevladoval orientalski kolorit, srednji vek in razne pravljične osebe. Iz filmskih dvoran so na plesišče vdrli junaki iz »Westernov«, sicer zelo okusno urejeni, toda preveč šablonski po motivu in izvedbi. Reklamne maske so bile zelo posrečene, ker so k pestrim kostimom dodale tudi nekaj dogajanja. Od maske je veliko odvisno, kako se ponaša, kako zna svoj zamišljeni lik tudi gestikulativno upodobiti. Najbrž komisija pogreša — tako tudi ostali kritični opazovalci — takih mask, ki bi bile poleg tega, da so originalne, lepe in okusne, tudi po svoje smešne, kari- kirane, če ne celo groteskne figure iz našega družbenega življenja, kajti pust- ni torek navsezadnje ni samo revija pestrih kostimov, temveč je vesel do- godek, kjer ljudem ne gre kratiti pri- ložnosti za smeh in dobro voljo. Nekaj takega sta sicer poskušala oba Marsov- ca, ki sta temo lanskoletne najpogostej- še diskusije o letečih krožnikih povezala s senzacionalnim pisanjem časnika TT. Morda manjka na naših maškaradah smešnih figur, karikiranih in podobnih mask. Celjska podjetja so darovala za naj- boljše maske lepe nagrade. Najlepše nagrade so dobile naslednje maske iz posameznih skupin, po katerih je ko- misija ocenjevala: Komisija je določila tri skupine: naj- originalnejše maske (posamezni), sku- pinske maske in konkurenco mask. V skupini najoriginalnejših mask, ki so tekmovale posamezno je prvo na- grado dobila Zamorka, drugo gramo- fonska plošča, tretjo maska, ki je pred- stavljala časopis itd. V drugi skupini so bile nagrajene ti- ste maske, ki so prodale največ blokov v korist Olepševalno-turističnega dru- štva v Celju. V tretji skupini, to se pravi v sku- pinah m.ask, sta prvo nagrado dobUa oba Marsovca, drugo skupina Celeia- Sad, tretjo skupina Olepševalnega dru- štva, četrto predpotopna žival in vodič in četrto zopet Tovarna Celeia-Sad. Na letošnji maškaradi je sodelovalo okoli 160 mask, vsekakor občutno več kakor lani. Okoli 12. ure so se maske zvrstile v >korzoc in komisija jo izbirala najbolj- še. Tudi mojster Pelikan je pridno >streljaU. — Na sliki: >Travicn z vrtnarjem« — sku- pina Olepševalnega društva, ki je prejelo tretjo nagrado T skupini mask. Zamorka je bila ocenjena kot naj- originalnejša po- samezna maska. Za nagrado je dobila »tradicionalno« da- rilo tradicionalne maškarade — zlat prstan. Eden od dveh Marsovcev, ki sta si zaradi originalnosti Ic zamisli zasluži- la in dobila I. nagrado v sku- pinah mask. — Nagrada: hra- nilna knjižica s 5.000 din. Priredil Jurček Krašovec Ilustriral Tonček Skok 31 Ulrik si je pridobil še vrsto drugih posestev. Bil je prvi Žovneški, ki je imel posestva na Kozjanskem v Rogatcu, dalje Ponikvi in ne- kaj posestev v Hiuninu na Furlanskem. Poleg tega je pridobil okoli trideset kmetij pri Guštanju. Ulrik je bil sedaj najmočnejši fevdalec ^ Savinjski dolini. Med svojim gospodarskim delovanjem ni pozabil utrjevati politične ^veze. Njegova pot v Gradec je imela za po- sledico prisego Žovneške gospoščine avstrijski ^foni za vse čase. S tem so Habsburžani preko Ulrika postali gospodarji Savinjske *4arke, ki potlej ni pripadla več Koroški, tetnveč štajerski vojvodini. Stoletna težnja Žovneških se je začela uresničevati. ....._____..........____. 32 Ulrik si je na pohodih nakopal bolezen. Življenje ga je zmučilo, zato se je z vso skrbjo posvetil vzgoji sina Friderika in hčere Ane. Dasiravno je bil Friderik še mlad, skoraj otrok, je vendar bil zelo dojemljiv učenec. Ulrika je veselilo, da se mladenič čvrsto opri- jemlje načrtov prednikov. Znal je sijajno su- kati meč, najbolj pa je bil vesel njegovega častihlepja. Kamor koli je Ulrika peljala trgovska ali politična pot, povsod mu je bil Friderik za družbo. Ko je Ulrik že nekoliko izpregel in se ni podajal več na dolga potovanja, je pri- rejal love in vabil najodličnejše plemiče, da bi imel Friderik čim koristnejšo družbo. Žovnek je že toliko premogel, da je Friderik rastel v objestnega aristokrata. 33 Friderik je zrastel že v postavnega mlade- niča in Ana v brhko dekle, ko je Ulrika bolezen položila v posteljo iz katere ni več vstal. Tudi zdaj, ko je že čutil, da se mu bliža smrt, se ni pomiril z menihi Gornjega grada. Obdaroval je z malimi dajatvami žički samostan in naročil naj ga tam po-^ kopljejo, čeprav so vsi njegovi predniki in bratje ležali pokopani v Gornjem gradu. Na smrtni postelji je v oporoki prepustil vse imetje mladoletnemu Frideriku. Do si- nove polnoletnosti je prepustil varstvo nad otrokoma in posestjo Hermanu Vovberškemu, bratu Friderika, s katerim je sodeloval v bitkah. Ulrika so pokopali v Žicah. Z njim se je končalo obdobje rodu Žovneških ple- menitih gospodov. ..^ 34 Katarina Vovberška, vdova po Ulriku je ostala z otrokoma sama, vendar je tudi ona, čeravno mnogo mlajša od svojega moža bila na koncu svojih moči. Prepustila je upravlja- nje posestev bratu Hermanu. Ni dočakala Friderikove polnoletnosti, niti hčerine poroke. Friderik je bil kljub mladim letom že dovolj samostojen, da mu ni bilo treba iskati po- moči pri stricu. Ravnal je po svoje in pazil, da se stricu Hermanu ni zameril, ker je bil le-ta zadnji Vovberžan, povrhu še bolan in brez potomcev. Mladi Friderik je vse bolj čvrsto prevzemal očetovo dediščino in se vse pogosteje oziral na Celje. Daljni potomec krških svobodnja- kov je zaoral v obdobje slovitih Celjskih grofov. Stev. 9 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 4. marca 16^ Sport \e telesna vzgoja — tetesna vzgoja je sport s tem fteslom je ZSS pred dnevi ori;anizirala seminar za športne funkcionarje celjskih šport- Mih društev. Predavatelji tov. Krese, Serpan, Stepišnik in Premelč iz Ljubljane so v svojih referatih nakazali smernice in načela, po ka- terih se naj razvija vsa športna aktivnost, da ho v skladu s socialističnim pojmovanjem športa. Tovariš Serpan je v svojem referatu uteme- ljeval trditev, da med športom in telesno vzgojo mi razlike. Namen telesne vzgoje in športa je razvijanje bioloških funkcij človeka do popol- mosti, razvijanje podedovanih funkcij do opti- malne mere, razvijati človekov organizem za •pravljanje poklicnega dela. navajati človeka ша higienske naloge, razvijati pedagoške naloge {značaj, osebnost, nuditi razvedrilo, sprostitev itd.), etične naloge — pleraenititi človeka, raz- vijati v njem smisel za lepo, moralno, pravično, •krbeti za harmoničen razvoj človeka itd. Druž- bena vloga športa se manifestira v vključevanju članstva v kolektiv, iz ozkega klubskega v ve-' likega, vsedržavnega — mednarodnega. Sele po doslednem izvajanju teh nalog bi v društvih in klubih morali postavljati vprašanje uspehov svojega moštva, priborjenih točk in rezultatov. Zdrav razvoj športa je odvisen prav od pravil- nega postavljanja teh nalog, ki bi jih naj funk- cionarji zvrstili po omenjenem vrstnem redu. Potem bi odpadla tudi vsa nasprotja, ki vladajo med telesno vzgojo in športom (marsikje tudi zaradi neznanja) ter bi v polni meri držala formula: Telovadba je šport in šport je telo- vadba! Tovariš Premelč je poudaril, da je šport se- stavni del telesne vzgoje, da je brez dvoma družbena dejavnost, da je treba vsa problema- tična vprašanja reševati enotno in da šport ni le zabava, temveč življenjska potreba delovnega človeka. Zdrav razvoj našega športa pa je v veliki meri odvisen od pravilnega dela športnih funkcionarjev, od strokovnih pa tja do organi- zacijskih. V kolikor ti ljudje ne poznajo šport- nih prrblemov. lahko s svojim delom mnogo škodujejo. Prav zaradi tega se po nekaterih društvih razvija nezdravo rekorderstvo, kluba- štvo, kupovanje igralcev in podobno. Temu sta- nju je delno kriva tudi Zveza športov Jugosla- vije, v kateri sedijo predstavniki najmočnejših osnovnih organizacij in v njej uveljavljajo svojo društveno športno politiko. Prav zaradi tega se je prav v nogometu močno usidral profesinnali- zem, ki izpodieda vzgojno plat športa. Zveza športov Slovenije postavlja načelo, da v Slove- niji ni mesta profesionalnim športnikom. V ko- likor želijo nogometaši ali drugi igrati za denar — naj to delajo. Kot športne organizacije jih je treba črtati, igralce pa obdavčiti ter hkrati bi naj odvajali še nrisnevek za socialno zavaro- vanje. Le s takšnimi in podobnimi ukrepi bi lahko izločili profesionalizem iz našega športa in skrbeli za pravo moralo naših športnikov. Odpadle bi vse slabe stvari, ki kvarijo naše športnike, to je podkupovanje, prehajanje iz klí'ba v klub in podobni »manevri«. Velik problem za nadaljnji razvoj športa so materialni dohodki. Društva v glavnem žive od »žicanja«. Pri tem se poslužujejo vseh možnih načinov. V svoje odbore volijo ljudi, ki so na vodilnih mestih in nimajo pojma o športu, ra- čunajo pa le na njihovo finančno pomoč. Osnov- ne organizacije še vse v premajhni meri pri- kazujejo odgovornim organom vsebinsko stran in rezultate svojega dela. Tudi problem vzdrže- vanja športnih naprav in gradnje novih je pereč in ga bo treba rešiti le na ta način, da bodo športni objekti prešli v komunalno upravljanje. Osnovne organizacije se bodo prav tako morale za finančno pomoč nasloniti na komune in na delovne kolektive. Zveza športov Slovenije bo za praktično delo v društvih izdala posebno brošuro za športne funkcionarje, v bodoče pa bo prirejala seminar- je za športne funkcionarje v okviru Inštituta za telesno vzgojo. SKAKALNE SMUČARSKE TEKME V CELJU Smučarsko društvo Celje pripravlja Celjanom veliki športni dogodek. Po končanem tekmova- nju za »Pokal Kongsberg« na Planici se bodo v torek, dne 8. t. m. ustavili v Celju priznani mojstri smučarskih skokov s Poldo in Rogl'iera na čelu, poleg ostalih mednarodnih skakalcev Nemcev, Avstrijcev in Italijanov. Na smučarski skakalnici v .Mestnem parku nam bodo pokazali vse svoje znanje. Celjani — ne zamudite redke priložnosti in si oglejte najboljše srednjeevrop- ske smučarske skakalce! Začetek tekem bo ob 15,30 uri. V nedeljo se bodo na celjski 40-metrski ska- kalnici pomerili med seboj najboljši skakalci partizanskih društev za naslov okrajnega prvaka v skokih. Prireditev bo ob 16. uri. SMUČARSKA TEKMA ŠMOHOR - LIBOJE Smučarska sekcija društva »Svoboda« Liboje pripravlja za nedeljo, 6. 5. 1955 veliko smu- čarsko tekmo v alpski kombinaciji s startom na Šmohorju in ciljem v Libojah. Ta smučar- ska tekma je za Liboje tradicionalna, saj so jo prirejali že v stari Jugoslaviji. Proga je lepo speljana, teren pa je slikovit. Vabljeni vsi. predvsem pa društva savinjske- ga in celjskega področja. LU-BO _Orodna telovadba_ USPEH MLADIH TELOVADCEV IZ GABERJA v nedeljo je bilo v Ljubljani izbirno tekmo- vanje za sestavo mladinske reprezentance Slo- venije v vajah na orodju, ki bo imela v tem letu več srečanj. Društvo Partizan Celje-Ga- berje je na tem tekmovanju imelo dva mladinca Šrota in Kovača, ki. sta se za začetek svojj-ga tekmovalnega udejstvovanja prav dobro odre- zala. Srot se je uvrstil na 8., Kovač pa na 11. mesto. S tem plasmajem sta se oba uvrstila v mladinsko republiško reprezentanco. TEKMOVANJE SREDNJEŠOLSKE MLADINE V petek, dne 11. in v soboto, dne 12. t. m. — obakrat s pričetkom ob 8. uri zjutraj — se bodo v telovadnici II. osnovne šole srečali med seboj izbrani telovadci celjskega okraja iz naših sred- njih šol v borbah za naslove okrajnih prvakov v vajah na orodju. V petek bodo nastopili pio- nirji, pionirke in mlajši mladinci, v soboto pa mladinci in mladinke. Skrbne priprave za to prireditev in tekmovanje samo, bo brez dvoma mnogo prispevalo k večjemu zanimanju šolske mladine za to športno panogo, ki zahteva največ truda. __Kegljanje_ KLJUB PORAZU - VISOKO ŠTEVILO Ekipa celjskega Tehnometala je v nedeljo tekmovala v Mariboru na kegljišču Branika. Pravijo, da na tem kegljišču radi padajo keglji. Ekipa Telinometnia je dosegla kar 4607 lesov, kar je vsekakor lepo število. Posamezniki so k teimi številu prispevali: í'olajnar 788, Zupan 719, Dolinšek 742, Sedier 758, Sinko 782 in Iglic 818. V Celju so na kegljišču Betona presenetili Kranjčani, ki so podrli kar 4844 kegljev, njihov najboljši kegljač Martelauc [)a sam 86'. Obe številki predstavljata uov rekord na kegljišču Betona. NK USNJAR ŠOŠTANJ JE POLOŽIL OBRAČUN SVOJEGA DELA Pred dnevi je imel NK Usnjar svoj redni letni (btiii zbor, katerega se je poleg števil- n Cii iiktivnega članstva udeležilo precejšnje število »navijačev« in zastopnika Celjske nogo- metne podzveze tov. Wagner in tov. Presinger. l'i) poroi ilu dosedanjega predsednika kluba tov. Arzenšek ing. Toneta ter poročilih tehn. v(dje. gospodarja in blagajnika, je sledila zelo plodna razprava, ki je pokazala, da j« bilo delo I l'ha v preteklem letu uspešno. Ugotovili so tudi. da so pretežno skrb posvečali pred- vsem rvemu moštvu, vse premalo pa naraščaju. Bile je mnogo govora tudi o škodlji\ih po- javih . našem nogometu in športu sploh. Ostro so (;ii^ (lili tako imenovani »neamaterizem«. Do- ber šj iirtnik naj bo tudi dober delavec. Naj < jI uspeh društ\a v preteklem letu je vseki ; lep in moderen stadion. Ogromno tru- da i: üinogo znoja je bilo potrebno, preden so hr Njiremenili v lepo, ravno zeleno ploskev. B. J. Sah B; ÎURNIR CELJSKEGA ŠAH. KLUBA V K k. dne 24. 11. je bil odigran redni me^ zotiirnir za prvenstvo v mesecu Ге- hrr: Turnirja se je udeležilo 16 igralcev. Pr> 'Iriigo mesto sta si delila Dniksler Z>o Oder Peter, sledijo: Primožič, Jane- ži< • Г. Dečko, Pajman, Hojmk. l)a\ido- \ •' 1. Inkret, Rupnik, Sušin, Ratajc, Pi- so i -.. Kunstek. ; IZ STRMCA PRI CELJU V Strmcu je pet vaških odborov SZDL. Izmed vseh je najdelavnejši vaški odbor Lemberg, kjer je udeležba na sestankih stoodstotna. Za admini- strativno delo te^a odbora kot tudi za dobro organizacijo zaslužijo javno pri- znanje tov. črepdnšek Martin, tovariš Furlan Vili in tov. Utrankair Alojz, že- limo, da bi vaški oHcrucov memoriaU. V ■loštveni konkurenci so dosegli najboljši uspeh in premagali ekipe Zagreba. Maribora in Craza. Cetina Janko, Uršič Dominko. Kopitar Jože in Nunčič Marijan so prinesli v Celje lep'prehodni pokal. Nainspešnejši od vseh Celjanov je bil tokrat Cetina Janko, ki je zmagal v veleslalomu, v slalomu pa je dosegel 2. mesto. Ostali člani celjske ekÍT)e so se v veleslalomu zvrstili: Uršič na T.. Kopitar na 7. in Nunčič na 9. mesto. — V slalomu pa je bil vrstni red naslednji: Uršič Dominko З., Kopitar 7. in Nunčič 8. — Celjski alpski smučarji so s tem že dve leti zaporedoma osvojili »Herucov memoriaU v prehodno last. USPEHI CELJSKIH SMUČARJEV NA KUMU Preko 2"0 izbranih smučarjev-tekmovalcev se jo v nedeljo zbralo na Kumu nad Trbovljami ■a podzveznem prvenstvu. Kljub odsotnosti naj- boljših so Celjani na tem tekmovanju zonet po- kazali precej svojih snosobnosti. Pri tekačih sta se pri starejših mladincih uveljavila Suša na 1. in Geršak na "5. mesto, medtem ko se je Lipnik v težki članski konkurenci uveljavil šele na 11. mesto. Tudi v smuku so Celjani pobrali več prvih mest — pri članih Cetina Peter, pri sta- rejših članih Dvoržak Valter, pri starejših mla- dincih Rožič Niko. V slalomu je bilo manj lo- vorik. Cetina Peter se je moral zadovoljiti z 2. mestom, Debel iak Cic s 4., Štoklas s 5. me- stom. Pri starejših članih je v tej disciplini zopet zmagal Dvoržak, smučarski >veteran< Filač pa je na častnem 3. mestu. Pri starejših mladincih je Ajdič na 2. mestu, pri mladinkah je Blaznikova prva, Ažmanova pa druga, pri mlajših mladincih pa je Napret na 4., Zadravec na 6. in Meštrov na 8. mestu. ŠENTJURCANI - ZMAGOVALCI Tradicionalna smučarska prireditev z Resevne >Lahov smukt je bila letos združena z okrajnim smučarskim pi-Afcnstvom partizanskih društev celjskega okraja. V smuku je nastopilo le 23 tekmovalcev, članov in mladincev, od tega pre- težni del domačinov. Na dokaj težavni progi, dotsri nOO m z višinsko razliko 300 m, je pri članih zmagal Doležal (Šentjur) v času 2:27 nred Pepelnakom. Pri mladincih je bil najboljši Šalej (Šcntjijr), za njim na sta se zvrstila Koštomaj (Ccljc-mesto) in Urbajs Rudi (Šentjur). NA STOTINE TEKMOVALCEV V CELJU V zadnjih dneh je bilo v Celju cel kup smu- čarskih tekmovanj s pionirji in mladino, na ka- terih je nastopilo na stotine mladih tekmovilcev. Športni dan na smučeh so izvedle tri celjske žole — 1. in II. osnovna ter učiteljišče. Obe celjski gimnaziji sta izvedli pionirsko smučar- sko zavodno prvenstvo, v nedeljo pa je bilo pionirsko prvenstvo mesta Celja. Vsa omenjena tekmovanja so zbrala nad 500 smučarjev. Kdo bi le našteval zmagovalce! Cela konica je teh imen ... In navsezadnje je vendarle bistveno le dejstvo, da smo dobili sneg in da se pred nasto'iom pomladi lahko v samem Celju vesele mladi ljudje na snegu. NOČNE SKAKALNE TEKME V GOMÏLSKEM V Celju imamo skakalnico, ki je pa neizko- riščena, čeprav leži skoraj sredi mesta. Na C,o- milskem ria «n mornli navdušeni mladi fantje srpučarji-skakalei krepko pljuniti v roke, da «o 8] v neposredni bližini vasi, z Zaglinku zgradili mnjtino. pa vendarle izr(-dro dobro 20-m<>trsko skakalniro. Od nožne jeseni do nastopa zime so hodili na delo. Treba je bilo očistiti zemljišče, ki ga je rade volje odstopila za ta športni objekt kmetiea Mastnakova, zatem izgradili umetno zaletišče in še v izteku široko leseno mostišče za prehod preko potoka Koni^čire. V Petek /več-^r je ^lila na tej skakalnici otvo- ritvena svečanost. Društveni član Kramar je sam udarniško osvetlil skakalnico, ki je ob prelestne?ri zi'Mskem več'Tu in ob naletavanju snega izgledala prav v(-ličastno. Sodniški stolp in odskočna miza sta bila okrašena s trobojni- cnmi. Preko 400 kmečkih ljudi je prišlo na to edinstveno prireditev, ki je ta predel Savinjske dolini" še ni doživel. Po otvoritvenem govoru tov. Hočevarja, agilnoga društvenega delavca, so se po sirtnini smistili s frobojnicami gradi- telji skakalnice Draksler, Kramer in Cizej. — Oficielni del otvoiilve je bil zaključen in sledili so poskusni skoki. Kar 21 tekmovalcev se je v kratkimi presledku zvrstilo na skakalnici, nakar je šlo zares — za plasma! Pri članih so prednjačili po daljavi in stilu domačini, od katerih je najbolj ugajal Cizej, za njim pa /^i'nik, Draksler, Lesjak in Kramer. Zmagal je Cizej, ki je zbral 172,5 točke (17, 17 metrov), sledijo Zilnik 171,6 točke (15, 16 m), Draksler 168.8 točke (14. 13,5 m). Kramer 160,9 točke (14. 13 m) in Lesjak 158,2 (15,5, 15 m). Pri mladincih so bili uspešnejši gostje iz okoliških kiajev Braslo'ć. Tabora in Vranskega. Zmagal je tal'tiraiii Hanžič iz Braslovč s 164 točkami (15, 15 m) pred Golobom (Tabor) s 145,4 točke (13.5. 12 m), l.esjakom (Tabor) s 142.4 točke (11.5, 11.5 m). Rančigajem (C.omilsko) s 135.9 točke (10, 13 m) in Ribičem (Tabor) s 133,2 točke in sko- koma 10 in 11,5 m. Prireditev je bila vzorno pripravljena in za- služijo vrli C.omilčani vso pohvalo. Brez dvoma bo ta š|>ortni objekt prispeval k razvoju skakal- mega športa med našo kmečko niludiiio. ki je svoje navdušenje, odločnost in veliko mero po- {кша pokazala že na otvoritveni prireditvL Za smeh in dobro voljo PLOSCA PO Želji Miha je dobrovoljček, ki le prerad pogleda v kozarček. V podjetju ga opo- zarjajo in ker nič ne pomaga, dobi od- pustnico. Toda Miha bi ne bil Miha, če bi tudi tokrat katere ne zagodel. Pošlje na radio naslednjo željo: Ob slovesu pozdrav>lja upravo pod- jetja X. Y. hvaležni Miha in ji poklanja naslednjo ploščo ... In radio zahrumi znano pesem: Ja se opraštam cigani sa vama ... CELJSKI ŠAHOVSKI KLUB BO LETOS PROSLAVIL 35. LETNICO OBSTOJA Celjski šahovski klub je bil ustanovljen kma- lu po prvi svetovni vojni (leta 1920) in se je do začetka druge svetovne vojne razvil v enega najmočnejših klubov v Sloveniji. Okupator tudi CSK ni prizanese! jn mu je uničil poleg drago- cene šahovske knjižnice tudi ves arhiv, rekvi- zite in inventar. Takoj po osvoboditvi so agilni šahovski delavci s pomočjo ljudske oblasti ob- novili delo kluba in je prva leta vidno napre- doval. Ko pa je leta 1949 zgubil klubske pro- store v kavarni Evroi)a, je začel pešati in je šele v prostorih Šahovskega doma, ki ga je opremil Celjski okrožni šahovski odbor s pod- poro OSS in Šahovske zveze Slovenije, začel novo življenje. Agilni predsednik dr. Kovač je s pomočjo tov. Odra in Hojnika v zadnjih dveh letih uspel razgibali društveno delo tako, da bo klub letos dostojno proslavil 10-lctnico osvoboditve in 35-letnico obstoja. Da so za to dani pogoji je pokazal dobro uspeli občni zbor, ki je bil v začetku februarja. Takrat je bil sprejet obširen delovni načrt, ki je že s prvimi prireditvami dokazal, da je bil pravilno po- stavljen. SINDIKALNO PRVENSTVO MESTA CELJA Minulo sredo se je zbralo 6 ekip sind. podr. mesta Celja, da pomerijo svoje moči za prven- stvo leta 1955. Zreb je določil naslednji vrstni red: Beton, Ind. kovinarska šola, Zivilci, Sind, usi. drž. ustanov. ( inkarua in Kovinsko podj. V kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Beton : Kovinsko podj. 5 : 1 — Ind. kovinarska šola : Cinkarna 1:5 — in Zivilci : Sind. usi. drž. ustanov O : 6. RADIO CELJE valovna dolžina 202 metra Nedelja. 6. marca 10,00 Napoved časa, pregled sporeda, poročila 10.10 Deset miniut s kmečko harmoniko 10,20 Zabavna glasba, vmes reklame ìh objave 10.30 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 11.00 Radijska kronika 11,10 Poje mladinski pevski zbor »Fran- ce Prešeren« na H. gimnaziji v Celju p. v. Jurčka Vrežeta 11,10 Gospodinjski nasveti 11.40 Za vas igrajo veliki zab. orkestri 12,00 Zaključek oddaje Ponedeljek, 7. marca 18.00 Poročila, objave in reklame 1S,15 Operna glasba 18,30—22,15 Prenos iz Ljubljane Torek. 8. marca 18,00 Poročila, objave in reklame '18,15 Slovenski napevi 18,30—22,15 Prenos iz Ljubljane Sreda. 9. marca 18,00 Poročila, objave in reklame 18,15 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,30—22,15 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 10. marca 18.00 Poročila, objave in reklame 18,15 Zabavna glasba 18,50—22,15 Prenos iz Ljubljane Petek, 11. marca 18,00 Pregled Celjskega tednika 18,15 Igra tamburaški orkester SKUD »France Prešeren«, p. v. Janka Hočevarja 18,30—22,15 Prenos iz Ljubljane Sobota, 12. marca 18,00 Poročila, objave in reklame 18.15—22,15 Prenos iz Ljubljane Želje in objave sprejema vratar LOMO Celje vsak dan. Tarifa: 100,— in 200,— dinarjev. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega mioža, očetm, brata, svaka in strica CANŽEK FRANCA, se iskreno zahvaljujemo MI O Celje, kolektiva in sind, podružnici »Elektro Celje«, tovarišem internirancem iz Mauthausena, kolektivu Trgov- skega podjetja OZZ, kolektivu »P>rota« ter vsem sorodnikom in prijateljem za darovane vence. Ravno tako se zahvaljujemo za izraze sožalja in za spremstvo pokojnika na njegovi poslednji poti. Žalujoči: žena. hčerki, bral, sestre in oatlalo sorodstvo I OBJAVE IN OGLASI I' »CELJSKI TEDNIK« JE SPRE- MENIL TELEFONSKO ŠTEVILKO Uredništvo »Celjskega tednika* ima novo telefonsko številko 24-23 medtem ko ima zdaj tudi Uprava »Celjskega tednika« telefon s šte- vilko 25-23 Upravo kličite vselej, kadar ima- te s »Celjskim tednikom« opra- viti po vprašanjih plačil, oglasov in drugih administrativnih poslih LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Tretje predavanje iz ciklusa o upodabljajoči vmetnosti bo v ponedeljek, 7. marca, ob 19,30 v predavalnici na I. gimnaziji — II. nadstr. Predaval bo prof. Curk Jože o temi: Rene- sansa in barok. Skioptične slike! — Vabljeni! Tretje predavanje iz ciklusa o glasbi bo v to- rek, 8. marca, ob 19,30 v predavalnici na Učiteljišču. Predaval bo prof. Perline Boris o temi: Stilna obdobja v glasbi. — Vabljeni! ŽIVINSKI SEJMI V CELJU Obveščamo kupce in prodajalce živine, da se sejmi s prašiči, govedom, konji in ostalo drobnico v Celjn od 2. marca 1955 zopet redno vršijo. — Sejmi so vsako sredo od 7. do 11. ure na živinskem sejmišču. — Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve LOMO Celje. »AVTOBUSNI PROMET« . CELJE spreminja s 15. marcem t. 1. vozni red na avtobusni progi Celje—Velen je—Šoštanj tako, da bo odhod iz Šoštanja ob 5,30 uri in prihod Celje ob 6,50 uri. Odhod iz Celja ostane ne- spremenjen ob 15,00 uri. UPRAVA NOGOMETNO DRUŠTVO »KLADIVAR« CELJE išče za športni prostor na Glaziji oskrbnika. V poštev pridejo samo prosilci, ki imajo na razpolago stanovanje za zamenjavo in da so po možnosti brez otrok. Plača po dogovoru, kakor tudi ostali pogoji. Vsi reflektanti naj se javijo pri tov. Jeričku na Okrajni za- družni zvezi Celje, Cankarjeva ul. 4. OPOZORILO Pri Finomehaniki »Grobelnik Dominik« so na- livna peresa, vžigalniki, fotoaparati in drugi predmeti, ki so jih stranke prinesle v po- pravilo v letih 1951, 1952, 1953 in 1954 in jih potem niso več dvignile. — Stranke, ki teh predmetov ne bodo dvignile do 1. aprila, opozarjamo, da bodo vsi ti predmeti po tem datumu prodani v vrednosti stroškov popravil. JAVNA ZAHVALA Ob priliki zdrav! ienja mojega sinčka Igorja se prisrčno zahvaljnjem zdravnikom kirurgične- otr.oškega oddelka celjske bolnice za uspešne operacije in zdravljenje, prav tako vsem se- stram za skrb in nego, ki so mu jo posvetile. Vsem iskrena hvala. — Skale Tatjana OPOZORCO Opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jik napravila moja bivša žena Kožuh Ana z zlo- rabo mojega imena. — Cater Franc. Zado- brova 59 — ßkofja vas. SPOROČAM cenjenim strankam, da sem začel zopet nanovo obratovati v Drešinji vasi. De- lavnico sem moral zaradi tehničnih vzrokov zapreti s 1. januarjem 1955, katera pa seda| zopet obratuje. — Tistim cen j. strankam, ki imajo izdelke gotove od leta 1953 in 1954 spo- ročam, da naj jih dvignejo najkasneje d» 31. marca t. 1. Ce stranke predmetov d* tega roka ne bodo dvignile, bom predmete prodal po ceni izdelavnih stroškov. — Lak Albin, sodarski mojster, Drešinja vas, pošt« Petrovce. SPOROČAM, da sem svojo ključavničarsko de- lavnico preselil iz Razlagove — v Zidanškev« ulico št. 7 — drugo dvorišče in se nadaljr priporočam cenjenim strankom. ■— Sprejmem tudi vajenca. — Globočnik Bernard, Celje, Zidanškova ulica 7 PRODAM dobro ohranjeno stiskalnico (ргевеК Repinšek Jože, Celje — Levtec 56 PRODAM 2500 kg sladkega sena. Naslov v upra- vi lista. PRODAM stavbno parcelo 400 kvadratnih me- trov. V račun vzamem okrogel stavbni Im. Naslov v upravi lista. PRODAM suh češnjev les, parjen (več k#t 2 kuh. metra). Naslov v upravi lista. PROD.AM štiri stanovanjsko hišo 15 minut ed kolodvora Celje. Hiša ni vključena v stano- vanjsko skupnost. PROD.AM enonadstropno hišo v Vojniku, po škodovano ob poplavi. Ohranjen je skoro ve;- stavbni material (gradbeni Ic^ in traverze) Pojasnila v gostilni Ban, Vojnik 75. PRODAM koleselj, kopletno civilno sedlo, sla- moreznico (manjšo) in štiritonske sani. Za- menjam tudi za protivrednost. — Kupim 9 ali 20 kvadratno hmeljsko sušilnico. — Jurak Anton, Megojnice, pošta Griže pri Žalcu. KUPIM enodružinsko hišo v bližini Celja ali odgovarjajoče stanovanje v mestu. Posred- niki izključeni. Ponudbe na upravo lista pod »Dom«. ISCKM zdravo, suho, opremljeno ali prazno sobo v pritličju, ali visokem pritličju z v»<» oskrbo. — Ponudbe na upravo lista. ZA.MENJAM brejo kobilo (staro 6 let), za me- brejo, Kajin, Trnovlje-Celje. PROSIM najditelja aktovke, (notri sta 2 klje- ča) da jo vrne na naslov: Hadolin Milan, Cret 17 — Celje. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v centru aa enako v bližnji okolici mesta. Naslov v upra- vi lista. KONCERTI Na V. abonma koncertu, ki bo v sredo, 9. ГП. v Narodnem domu, bomo poslušali Violinist» Karla Rupla in pianista Marjana Lipovška- Oba sta imela nedavno na koncertni turneji v Nemčiji velik uspeh. Na koncertu v Celjm bosta izvajala dela Beethovna, Stravinskega- Bacha, Kreka, Lipovška in Saint-Sacnsa. O T. F l> A T. T ^ ^ K Petek. 4. marca 1935 ob 20 — Jan de Hartog ZAKONSKA POSTELJA - premiera — premierski abonma in izven Sobota, 5. marca 1955 ob 20 — Jan de Hartos ; ZAKONSKA POSTELJA — abonma red sobot« (delavski) in izven Nedelja. 6. marca 1955 ob 15,30 — Shakespeare: HAMLET - izven Ponedeljek, 7. marca 1955 ob 13 — Shakespeare: HAMLET — zaključena predstava Putnika Ponedeljek, 7. marca 1955 ob 19 — Shakespeare: HAMLET — zaključena predstava za AFZ Torek, 8. marca 1935 ob 9 — Shakespeare: HAMLET - zaključena predstava za AFZ Torek, 8. marca 1955 ob 20 — Jan de Hartos: ZAKONSKA POSTELJA - abonma red torek in izven Sreda, 9. marca 1955 ob 13 — Shakes^ieare: HAîilLET — zaključena predstava Putnika Četrtek, 10. marca 1955 ob 20 — Jan de Hartos: ZAKONSKA POSTELJA - abonma red četrtek in izven NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 6. HI. 1955: dr. Bilenc Maks, Celje, Can- karjeva ulica 11. — Nedeljska zdravniška de- žurna služba traja od sobote od 18. ure dr ponedeljka do 8. ure zjutraj. H I W O KINO UNION, CELJE Od 5. do 9. III. — ameriški barvni film: »NAJBOLJŠI OD NAJSLABŠIH. Od 10. do 14. III. 1955 — nemški film: »ZEMLJA SMEHLJAJA. Matineja 13. III. — italijanski film ob 10. ur* »TEŽKA LETA« Prestave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18., in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 1. do 6. m. 1955 - francoski film: »PRIJATELJSTVO NOCI. Od 7. 12. m. 1955 - angleški film: »PREGANJAN DO SMRTI. Matineja 6. 111. ob 10. uri — amer, barvni film- »BAGDADSKI TATIC« Predstave dnevne ob 18,15 in 20,15 uri. ob s»" deljah ob 16.13. 18,15 in 20,15 uri. KRONIKA NESREČ 14-letni Jezernik Milan iz Pečovnika je padel pri smučanju in si zlomil nogo. Progovnemu delavcu Regoršek Karlu iz Lipoglava je padla na nogo tračnica in mu jo poškodovala. Učiteljica Gaberšek Jožica iz Dobrine pri Loki pri Zusmu si je pri smučanju poškodovala nogo. Z razbitim kozarcem si je razrezal roko Udovič Peter iz Sp. Tmovelj. Pri padcu si je zlomil nogo delavec pri Eektro Celje Baš Anton, doma iz Gotovelj. V Pyroti v Pečovniku je bila zopet eksplozija. Delavka Šumlak Angela je pri eksploziji utrpela opekline na glavi in na rokah. Pri smučanju si je zlomil levo nogo, 11-letni F^ristan FYanc iz Riinika pri Šentjurju. Pri padcu si je poškodoval nogo de- lavec Haler Anton iz Škofje vasi. 8-letnega Danijela Konradi iz Smar- jete pri Skofji vasi je povozü kolesar. Dobil je poškodbe po telesu. 2-letna Novak Jožica je padla na Mariborski cesti in dobila poškodbe na glavi. Učenec Leskovšek Boris iz Sp. Hu- dinje je padel in «i pri padcu zlomu nogo. Delavc4i Steklič Slavku v Cinkarni je pri delu kanila v oči kislina. Odpra- vili so ga v mariborsko bolnišnico.