Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja EDNimo » OPRAVA fTUJ PitE»fc]lNOXA 1 ~ rhLEFOlN STlfl 15». cenovni RACim pri narodni banki -»odružnica ptoj stev ms-i 2oe giBJOJIB DREONISKI ODBOR ~ OOO0V0RK> UREDNU« vRABL J02F ROKOPISOV «t VRAČAMO ~ nSKA MARIBORSKA nSKARNA UmUA MAROCNIHA SOO DCK POLtmiA 250 DlHi rpTRTtPTNA 129 0W Štev. 50 — Letnik VII. PTUJ, 17. decembra 1954 Cena din 10. mma^^KKKK^^lK^KKBnL^Bas^iKKmsi^amiKPmmaEaamtmKtKm Začetek javne razprave o novih ob :inah z 9. decembrom t. 1. je začela javna razprava o foriiiiranju kommi v pLUjskem okraju, in £icer na rx>dxagi predloga bZDi^, ki je bil pi-edxOžen v razpravo ria rozšiirjeni seji Okrajnega od- bora SZDL. Ptuj. Te seje so se udeLežiili tudi odborniki obeh zborov OLO. Vsi udeleženci se- je so dobili osnutek predloga SZDL za formiranje komun v ptujskem okraju, med katerimi bi naj bila najmočnejša komu-' na Ptuj (23.480 prebivalcev), sle- dile Pa bi ji po številu prebi- valstva komune Ormož (19.102), Gorišnica (10.208), Lejše (9033), Podlehnik (7450), Cirkulane (6661) in Juršinci (6262). Pri tol- mačenju predloga je član okraj- nega odbora SZDL tov. Lojze l^rangež med drugim dejal: »Pri nas začenjamo razpravo o komunah, upoštevajoč vse ostale predele Slovenije, razme- roma pozno. Mislim, da ima to dejstvo delno svoje opravičilo v tem, da družbeno politični ]x>goji v našem okraju v celoti fe niso tako dozoreli kot v pr^o- dulctivno boli razv'tih predelih Gorenjske, Ljubljanske in Celj- ske kotline ter Mariborskega bazena, čeprav se pozitivni in ruegativni činitelji, ki terjajo lx>globljeniO samoupravo delov- nega ljudstva, pojavljajo tudi pri nas. Mesto Ptuj kaže pre- cejšnje tendence, da bi se iz- dvojilo iz okraja, terja večje pravice in samostojnejši razrvoj. Po drugi strani predstavlja že fcedaj precejšnjo anomalijo iz- dvojitev nekaterih krajev ob- čin Rogoznica, Hajdina in neka- terih drugih iz mesta, ki za pre- bivalce teh predelov predstavlja vsakodnevno tržišče, mnogim nudi delovna mesta, za. pereče j- žen del mladine omogoča osnov- nošolsko izobrazbo, pa tudi ptuj- ska gimnazija dobiva dijaštvo v največjem šte\T.lu iz nepo- srednega zaledja; s svojo razvi- to trgovsko, gostinsko in obrtno dejavnostjo mesto oskrbuje šir- še zaledje, kot ga oblikuje da- nes adiniiniistrati\ma občina, raz- gibana kiiltumoprosvetna de- javnost nudi zdravo razvedrilo in poglobljeno izobraževanje za znoitno okolico. V manjšem ob- eegu se podobne težnje uveljav- ljajo tudi v Ormožu, h katere- n;u teži precejšen okoliš zlasti kot središču komunikacijskih zvez in trgovskemu središču. Tudi Kidričevo kot novoobliko- vanj delav-^ki center terja ure- ditev vrste komunalnih, kultur- nih in drugih vprašanj, k! jih sedanja občina z nizko razvito 6?motipravo ne bo mogla reše- vati, kljub veliki vlogi, ki jo bo ravno tu od'gral s svojo ve- liko proizvodno zmogljivostjo in globoko zavestjo delavski razred. Občinski ljudski odbori ČGsto sIcu.šajo nekatera pereča komunalna in gospodarska vprašanja urejevati sami, zave- dajoč se, da bi jih v lastnem ckviru z lastnimi sred?rtvi, predvsem pa z lastno oceno kon- kretne situacije in pripravlje- nosti ljudstva idhko bolje reše- vali, čeprav jim še to onemo- goča obstoječi pravni sistem. Pri tem moramo poudai-iti dej- stvo, da so te težnje i2Tazltcjše v glavnem tam, kjer je politič- na zavest delovnih ljudi in de- javnost družbenih organov upravljanja in orgaiiizaci.) več- ja. Poleg tega skopega orisa objektivnih dmžbeno-ix>litičnih pogojev za fomnranje komun, ki jih je brez dvoma še več in so nekateri izrazitejši, drugi pa se šele porajajo in bodo terjali snovanje komun prej ali slej, naj omenim še splošno, živahna zanimanje čla.nov SZDL. ki je prišlo do izraza ob prilonžosti občnih zborov. Povsod so člani SZDL razpravljali o načelnih vprašanjih formiranja komun, obenem pa govorili tudi o neka- terih teritorialnih oblikah ko- mun v našem okraju. Vse to popolnoma opravičuje našo da- našnjo diskusijo. Še več, posta- ja družbena nujnost, s katero morajo SZDL, ljudski odbori in vse družbene organizacije z javnimi stališči in prcd'ogi sto- piti pred delovne ljudi M'srm tudi, da je pri vsem nad=ilj- njem delu v zvezi s komunami prav upoštevati besede tov. Ma- rjana Breclja, ki je v svojem članku: Po poti uresničevani a liud.ske samouprave (SP, 28, XI. 1954) izjavil: »Izvrševali jo bo- mo postopoma, toda pospešeno, ker ustvarjeni pogoji omogočajo hiter razvoj.« Poraja se \'prašanje. zakaj vsega tega ne morejo zagotoviti niti sedanji okraj niti sedan^'e občine. Poudariti je treba, da ori formiranju komun gre za ta- ko bi^^itvene spremembe v na- šem družbenem življenju, da tega ne zmore uresničevati se- daj niti občina niti okraj, da pri formiranju komun ne gre za novo upravno-teritoria'nn razmejitev, ampak za kvalitetno višji razvoj naprej v oblikova- nju socialističnih družbenih od- nosov. Naj navedem le neka- tere primere, ki očiglediio ka- žejo, da sedr!nja ureditev ne od- govarja niti v našem okraju Okraj zavzem.a ogromno pod- ročje, ki je bistveno razMčno 'X) svojih produkcijskih zmoglji- vostih In načinih, saj se poleg treh industrijskih centrov Ptu- ja, Kidriče\''pga in Les j a obli- Icujejo tudi različna kmeti:?ska nroizvodna področja v ravnin- skem in gričevnatem predelu okraja. Poleg tega je na področju okraja preko 78,000 prebivalcev, katerih gospodarski, kul+umi in socialni interesi so zelo raz- lični. Vzemimo primer, kako malo je zainteresiiran odbornik in s tem prebVaLstvo Sloven- skih goric za to, da dobita re- cimo Gorišnica ali Muretinci kinoprojelvtor, ko v Slovenskih, goricah še nj zasvetila niti elek- j trika. Odbomilc kot zastopnik j delovnih ljudi v Halozah ni nič kaj zainteresiran na regulaciji Pesnice, ker je življenjska po- treba njegovega področja obno- va vinogradov, za kar on želi predvsem pridobiti družbena sredstva. Tu dalje postavljainjo zahtevo, naj komuna kot okraj razvija proizvajalne sile pred- vsem za potrebe družbenega standarda in ko pride do tega, da neko področje zahteva izgra- ditev m'zar3ke delavnice iz družbenih sredstev, odbornik iz drugega predela pomišlja kveč- jemu o tem če ne bi bilo pa- metneje, da se jim ured; naj- prej kovaška in kolarska de- lavnica. Predstavniški organ naj danes izvaja dosledno kontrolo nad delom upravnega aparata, nad tem. kako se odvija drviž- beno upravljanje v podjetjih in družbenih službah. Ker od- borniki nimajo pregleda nad celoto okraja, so zato r>rimora- n- razpravljati in odločati o problematiki, ki jim jo predla- ga upravni aparat. Tako lahko mirno trdimo, da predstavlja današnji okraj administrativno celoto, ki je v določenem ob- dobju docela opravičil svoj ob- stoj in delno pomagal ustvarjati pogoje. H zahtevajo novo uredi- tev komune. Tudi občine v ob- I stoječem sistemu ne zagotavlja- jo v dovolj ni merj samouprav- I 1 Janja delovnega ljudstva, pri j čemer je poudariti še to, da so I prav tako več ali manj admi- j nistrstivne enote, ki jih pove- zuje kvečjemu še skupna šola, fara in trgovina, medtem ko so gospodarski, kulturni in social- ni interesi skupni brez dvoma s.za širše področje, kar sicer morda še danes ni tako očito in razvidno, bo pa postalo jasno v nadaljnji borbi za dvig pro- izvodnje, zlasti pa pri reševa- i nju širiših skupnih vprašanj, kot ■ melioracija, obnova vinogradni- : štva in sadjarstva, ter drugih komunalnih in kultumoprosvet- i nih vprašanj. Delavci iz vasi i so danes na videz malo zain- I teresirani za delo občinskih LO, j i poznajo predvsem problematiko ; podjetja, ne vi^dijo in ne čutijo ': Pa tega. kako in koliko se pro- | ; blematika podjetja kaže tudi I v njihovem, domačem oitolju. i Vsi tS proMemi jasno kažejo, I da bo le nova družbena skup- ' nost — kom.una lahko ta vpra- i šania postavila tako, da se bo ' z nenx>sredn;m sodelovanjem lnid?tva uresničila socialistična ^ demolkrajnem področju tudi OZZ Ptuj. Področje sedaniega okraife,} Ptuj :n de'a okraja Lju+omer bi Se naj razdeMo na sedem Ito- mun-občin. in sicer: 1. ClRKUlAriE a) Združene občine; Cirkula- ne. Za\rrč, Leskovec del (k. o. Belavšek. k. o. Gradišče, k. o. Mala Vamica, k o. Repi- šče, k. o. Skorlščnjak, k. o. Sp. Leskovec — dol, k. o. Vel. 0>ič in k. o. Zg. Leskovec). Vi- dem — del (k o. Dravci). b) Komuna Cirkulane bi ob- segala celotno področje sedanilh občin Cirkulane in Zavrč, večji del v-pri^^me občine Lesl^ovec in k. o. Dravci iz upravne občine Videm. V tem okviru bi zaje- mna'a površino 7298 ha in štela 6852 prebiva cev. Ustvarila bi letno 127 680 000 din narodnega dohodka aHi 18.634 din na pre- bivalca. Področje je zemlienisno primerno zaokroženo in zajema Spodnje Haloze. Po svoji bistve- ni proizvodnji — vinogradništvu in živinoreji — je precej enot- no. Skupen gospodarski problem nrede'p je obnova vinogradov, k- predstavlja nujfno-^t za dvig življenjstkega standarda in pro- (Nadaljevanje na 2. strani) ifi^ilipfl ^^^^ mesto je pri DPD.^,Svoboda' illlliliMlIl, m njentm izobraževalnem delu Na prvi seji oabora DPD Svo- j boda Ptuj. ki je bi' izvoljen na občnem zboru 6. dec. t. 1., je bil v torek, 14. t, m., ponovno iz- voljen za predsednika tov. Karel Koren, za podpredsednika tov. Janko Vogrinec, za tajnika tov. Franček Zorčič in za blagajnika tov, Štefka Pušnik. Po konstituiranju odbora se je novoizvoljeni odbor pomenil o vtisih z občnega zbora, zlasti pa o nakazanih naCogah za > bodoče delo, glede na smernice, ki jili je dal v razpravi na občnem zboru gost. predsednik Zveze Svobod tov Ivan Regent. O občnem zboru je pri vseh na- vzočih obvladal vtis. da je po- tekal v slavnostnem vzdušju, ob katerem so nekateri člani opu- stili prvotni namen v diskusiji obravnavati tudi težave v delu DPD Svobode Ptuj. Dana poro- čila so pokazala, da se je o-d- bor zavedal dolžnosti, da je tre- ba skrbno evidentirati vse delo društva in je to tajnik tov. Zorčič tudi vestno opravljal, icar je pokazala skrbno napisa- na kronika dejavnosti društva. Gost tov. Ivan Regent je v imenu Zveze Svobod Svobodi Ptuj glede na dosežene u.spehe izi-ekel priznanje, v diskiisiji pa je dal nekaj svojih pripomb k poročilom in nakazal potrebo po večjem izobraževalnem delu po povečanju sedanjega števila 1165 čHanov zlasti z mladino, k: bi se naj v raznih sekcijah, pa tudi na predavanjih naučila, kar ji bo koristilo ko bo stopala na mesta starejših in gradila brez novih napak naprej. Novi odbOr bo moral skupno s članstvom, sedanjim in novim, prebiti led. da bodo bodoča, dobro priprav- Ljena predavam, j a s slikami tn fiilmi bolje obiskana kot doslej in da bodo predavanja res tam in takrat, ko bodo možgani ryr.- siušaiLcev pripravljeni in spo- sobni sprejemati. Lepi prostori, lepa knjižnici, lepa čitalnica in vse, kar vleče in vabi, da ljudje raje segajo po knjigah, raje po- slušajo in gledajo, bo tudi skrb društva. Novoizi^oljeni od- bor Svobode je prepričan, da je odnesel predsednik Zveze Svo- bod Slovenije tov. Ivan Regent iz Ptuja dober vtis in prepriča- nje, da je ptijjska Svoboda volj- na in pripravijeina storiti vse, da bodo izpolnjene naloge Svo- bode, najljubšega otroka Socia- listične zveze in Zveze komuni- stov, ki sd prizadeva storiti čim- več za širjenje izobrazbe med delovnim ljudstvom. Iz vsega pomenka novoizvo- ljenega odbora se je videlo, da mu je mnogo koristnega ostalo z občnega zbora in pričakuje, da bo pri bodočem delu naletel predvsem na razumevanje in oporo množice ter pomoč vseh, ki jim je pri srcu izobraževalno delo med delovnim ljudstvom zgodovinskega ptujskega mesta in kmetijskega podeželja našega okraja. V. J, Okrajna zadružna zveza Ptuj je razdelila v petek, 10. t. m., 131.000 din denarnih nagrad, 20 prizJianj in 15 diiplom kmetoval- cem in Icmetijiskim gospodar- s^tvom iz ptujs^.iega okraja, naj- boljšim pridelovalcem semen in preizkuševalcem raznih sem.cn ter gnojil v znak priznanja za njihovo dosedanje prizadevanje za naoredek kmetijstva in kme- tijskega zadružništva kakor tudi za bodočo spodbudo za nadalje- vanje poizkusov in pridelovanje scTOcnskega blaga. Pri pre:zkuša.nju sortnih se- men in gnojil so dosegli naj- boljše uspehe 2nidarič Stanko iz Hardeka. A.ntolič Franc iz Moškanjcev, Vilčnik Janez iz Mu- retinec K''a'sinc Tomaž iz Mar- jete, Mestna ekonomija Ptuj, Bezjak Stanko iz Cvetkovec. Bez'ak Alojz iz Moškanjcev, Hor- vat Franc iz Formina, Kmetij- sko pospcdarT-f-vo Placar in Kmetijsko gospodarstvo Tmov- siia vas, ki fo orejeli diplome, priznamja in nagrade. Med pridelovalci semen, ki so dobili diplome, priznanja in na- grade pa so Kmetijska gospodar- stva Tumišče, Kidriče^/o, Dor- nava, Zavrč, Ormož, Placar in Sobetinci ter kmetovalci Korpar Jože iz Osluševec. Hanže'ič Ivan, Hardek, Ozmec Gustav, Ormož, Znidarič Janko, Gorišnica, Obran Franc, Moškanjci, Horvat Jože, Moškanjci, Bezjak Aloiz, Mo- škanjci, Majerič Alojz, Moškanj- d, Cuš Janko, Moškanjci, Reberc Stanko, Zamušani, Muhič Franc, ?/[oškanjci. Rop Leopold, Ptuj, Zunkovič Marija, Zlatoličje Te- ment Ivan. Rošnja, Kurež Franc, Spvihlja, Lipovžek Stanko. Mo- škanjci, in Megla Danica, Mo- .škanjci. Uspehi imenovanih so drago- cena pobuda tudi za ostale kme- tovalce po vaseh, kjer imenova- ni delajo in kaže, da bo v bodoče vedno več kmetijstev v ptuj- skem okratu, ki bodo uveljav- ljala izsledke pri izboljševanju kmetijske proizvodnge. Mastna fionferenca ZR Pfo Po zanamivih razpravah na zborih organizacije Socialistične zveze o delavnosti odborov in članstva, o njihovih uspehih in tistih delovnih področjih, kjer se še vedno kaže premala aktivnost članstva SZDL, predvsem pa na področju splošnega prosvetljcva- nja članstva, je bila v ponede- ljek, 13. t. m., tudi zanimiva mest- na konferenca Zveze komuni- stov, ki je pokazala, kje je mesto članov ZK, zlasti mladine. Sekre- tar MKZKS tov. Lojze Frangcž je v poročilu nakazal vrsto del, kjer so člani organizacij ZK po- kazali politično občutljivost in imeli pri delu uspehe, na drugi strani pa tudj take primere, kjer člani SZDL in Sindikata niso ob- čutili navzočnosti in aktivnosti članov ZK. V zdravi in obširni diskusiji ie bilo ovrženo mnenje, da mladi- zato nima uspehov, ker nima prostorov za svoje sestanke ali zato, ker ta aU oni funkcionar ni aktiven ter je obveljalo mne- nje, da je pri vseh sekcijah »Svo- bode« pri »Partizanu« in ▼ SZDL dovolj mest in dela. kjer bi ime- la mladina največ or-^ožnosti po- kazati dobro voljo sodelovanja. Ptujska ljudska univerza pogreša ravno iz vrst mladine znanja in izobrazbe željne člane LMS in ZK ob predavanjih, ki jih še vedno obiskuje premalo poslu- šalcev vseh starosti, čeprav so predavanja zanimiva in res po- učna. Zelo zanimiv je bil odgovor sekretarja OK ZKS tov. Tramše- ka raznim diskutantom, v kate- rem je podčrtal posledice slabe evidence nad delom in nedelom članov ZK ter nczanimanje neka- terih članov za dogajanja v obra- tih, podjetjih, v mestu ter ▼ svetu. Pokazal je tudi na brez- nlodno obnavljanje starih ma'en- kosti, namesto izdatne pomoči pri družbenem upravljanju in pri reševanju važnih problemov ter uresničevanju sprejetih zaključ- kov. Priznal pa je na drugi stra- ni uspehe, ki jih dosega večina ' članov ZK pri svojem vsakodnev- nem in nenehnem delu v svoji okolici. Delegati so s konference od- nesli vrsto pobud za bodoče delo članstva ZK iz vseh organizacij ZK na ptujskem mestnem pod- ročju. Stran_ Ptul, 17. aecemSra 1954 Fiediog nove upmv^ ~ teritorialne razdelitve oF^ '^tui (Nadaljevanie s 1. strani) izvodnje Predvideni sedež ko- miuie so Cirkulane, ve6ja vas v geografskem središču predvidene komune, ki ima razvito kultur- noprosvetno dejavnost, nižjo gimnazijo, avtobusaio postajo, postajo LM itd. Pred leti je bilo v tem kraju zelo razvito ple- tarstvo, ki pa se je pozneje pre- selilo v Ptuj. Kljub temu še danes nudi la^j dobre pogoje za razvoj obrtne dejavnosti. Predvidena je delitev k. o. Sp. Leskovec, ki obsega naselji Sp. Leskovec in Strmec pred Le- skovcem. Naselje Sp. Leskovec bi se naj priključilo h komuni Cirkulane, a naselje Strmec pri Leskovcu h komami Podlehnik. 2. GORIŠNiCA a) Združene občine: Gorišnica, Markovci, Podgorci — dol (k o. Bresnica, k. o. Cvetkovci, k. o. Osluševci. k. o. Podgorci), Po- lenšak — del (k. o. Polenci — del, k. o. Prerad, k. o. Slom:), Rogoznlca — del (k. o. Dor- nava). b) Komuna Gorišnica bi ob- segala celotno območje uprav- nih občin Gorižnica in Markovci ter deie upravnih občin Pod- gorci, Rogoznica in Polenšak. V tem okviru bi obsegala 9371 ha 4. LEŠJE a) Združene občine: Lesje, Makole, 2etale — del (k. o. Cer možiše. k. o. Kočice, k. o. Na- dode). b) Komuna Lešje bi obsega- la celotno območje upravnih ob- čin Lešje in Makole ter del ob- čine Zotale. V tem okviru bi obsegala 13.406 ha površine in štela 9033 prebivalcev. Ustvarila bi 640,961.000 din narodnega do- hodka ali 71.821 din na prebi- valca, področje je geografsko zaokroženo in obsega gornje Haloze. Po svoji kmetijski pro- izvodnji je izredno zaostala, ima pa ugodne naravne pogoje za živinorejo. Kraj Lešje (Majšperk) predstavlja geografsko središče in z ozirom na dve tovarni tudi delovno mesto za veliko število prebivalstva tega območja. Lešje z ozirom na to že sedaj predstavlja geografsko in kul- turno središče ter ima vse po- goje, da ee kot tako še naprej razvija. 5. ORMOŽ a) Združene občine: Ormož, Središče, Podgorci — del (k. o. Senešci, k. o. Sodinci, k. o. Strjanci, k. o. Vičand); Kog, k. o. Trnovski vrh — del, k. o Vintarovci); RogozniCa — de (k. o. Nova vas pri Ptuju — del, k. o. Ki car, k. o. Brstje — del, k. o. Podvinci, k. o. Spuh- Ija, k. o. Rogoznica — del); Vi- dem — del (k. o. Lancova vas k o. Pobrežje, k. o. Sela, k. o Sturmovci, k o. Tmovec); Sta]> še — del (k. o. Prepolje — del, k. o. Starše, k. o. Sv. Marjeta na Dravskem polju — del, k. o, Zlatoličje); Trnovska vas — de] (k. o. Ločič). b) Komuna Ptuj bi obsegala celotno področje upravnih ob- čin Ptuj, Hajdina, Grajena, Lov- renc in Cirkovd ter dele uprav- nih občin Rogoznica, Destemik, Videm, Starše in Trnovska vas. V tem okviru bi merila 22.955 ha in imela 29.065 prebivalcev. Ustvarila bi 2.417,572.000 din narodnega dohodka ali 83.170 din na prebivalca. Geografsko predstavlja naj- bližjo okolico Ptuja z gornjim Dravskim poljem ter delom Slo- venskih goric, ki jih nikakor ni mogoče usmeriti drugam. Go- spodarsko je ta komuna pestra; no gornjem Dravskem polju se kaže intenzivna kmetijska pro- izvodnja, v Slovenskih goricah vinogradništvo, sadjarstvo in živinoreja, poleg tega pa indu- strijska proizvodnja v Ptuju in Kidričevem; široko je razvita usHužnostno-obrtna proizvodnja. Ptuj obenem predstavlja trgov- sko središče za zbiranje in na- daljnje posredovanje kmetijskih pridelkov ter je pomembno kulturno in zdravstveno sredi- šče. Teritorialno oblikovanje ko- mune Ptuj še nima končnih obrisov, ker obstajajo težnje, da bi se iz občin Lovrenc in Cir- kovci s priključitvijo nekaterih delov upravne občine Pragersko v okraju Maribor-okolica ustva- rila še ena manjša komuna iz- razito kmetijskega značaja, ki bi štela približno 5000 prebival- cev. Ni še tudi popolnoma raz- čiščenio, kateri deli upravne ob- čine Starše bi se priključili h komuni Maribor-Tezrio oziroma Rače, in kateri deli občine Trnovska vas bd se priključili bodoči komuni Lenart oziroma Gradišče v olcraju Maribor. V našem predlogu je predvi- dena priključitev k. o. Loke h komimi Maribor in k. o. Biš, k. o. Trnovska vas, k. o. Bišečki vrh in k. o. Trnovski vrh — del h komimi Lenart oz. Gra- dišče v okraju Maribor. ZVEZA KOMUN Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi za okraj Ptuj, ki je dne 9. decembra t. L razpravljal o bodoči upravno- teritorialni razdelitvi okraja Ptuj, je soglasno sprejel sklep, da se za navedeno področje for- mira zveza komun — okraj v Ptuju. Svoj sklep utemeljuje SZDL s sledečim: 1. Zaradi pogojev, ki jih na- rekujejo gospodarski, p>olitični in kulturni interesi, predvsem pa tudi teritorialna konfiguradja terena, smo bili primorani pred- lagati večje število manjših ko- mun, ki imajo po svoji proiz- vodnji izrazito kmečki značaj, kar pa je še važnejše, stopnjo politične zavesti, ki je v teh predelih razmeroma nizka. Za- radi tega bo vsaj v začetni fazi težko reševati kadrovska vpra- šanja, ker bo izbira zavestnih in predanih kadrov težja. Zato bo za pravilno funkcioniranje ko- mun za nadaljnji razvoj sodali- stičnih družbenih odnosov po- trebna nenehna skrb višjega or- gana, zlasti v začetni fazi raz- voja komun. 2. Ves teritorij ima izrazito kmečki značaj in bo predstav- ljal tudi nadalje osnovni pro- blem predela razvijanje kmetij- ske proizvodnje, ki ima z ozi- rom na predelovalno in trgov- sko dejavnost svoje središče v mestu Ptuju. Poleg tega je Ptuj pomembno kulturno in zdrav- stveno središče. Smatramo, da Maribor, ki bi edino prišel v poštev Za zvezo komun-okraj za sedanje področje ptujskega okraja glede na pretežno in- dustriiski značaj ne bi mogel posvečati dovolj pozornosti kmetiisk' proizvodnji in reše- vati pestro problematiko, ki se v zaostalih predelih že sedaj pojavlja in se bo kazala še po formiranju komim. 3. Zveza komun v predvide- nem obsegu brf merila 90.799 ha In štela 87.276 preb-valpev. skupno bi ustvarila 4.210.307 000 din narodnega dohodka ali 48 355 din na prebivalca Poiav- Ijajo se tudi glasovi, da bi biJLa komuna Ljutomer, ki jo formi- t ra OLO Ljutomer, pripravljena bolj priključiti se Ptuju kot Murski Soboti Kolikor bi bila ta stvar uresničena, bi zveja komun - okraj Ptuj štela pri- bližno 110.000 prebivalcev, kar bi predstavljalo brez dvoma do- volj obsežno področje, ki ima iz širših pogledov vzeto v glav- nem enotno gosppodarsko-poli- tično in kulturno problematiko. ZA lO-LETNICO NARODNE OSVOBODITVE: KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE V VSAKO HIŠO! površ-jie in štela 10.194 prebi- valcev. Ustvarjala bi letno 225,055.000 din narod, dohodka ali 22.077 din na prebivalca Ce- lotno področje obsega ravninski predel Ptujskega polja, ki ima razvito poljedelsko proizvodnjo. Na velikem delu predvidene ko- mune se kot osnovni problem pojavlja vprašanje regulacije reke Pesnice, kar interese pre- bivalstva zelo zbližuje. Vse pod- ročje daje z ozirom na svoje ugodne prometne zveze precejš- nje število delovne sHe v indu- strijske m obrtne obrate mesta Ptuja, Kidričevega in celo Ma- ribora. Prebivalstvo se s pred- videnim obsegom komune v glavnem strinja, ni i>a še do- končno dosežen sporazum glede sedeža komtme. Gorišnica je večja vas, ki ima izrazito kul- tuTnoprosvetno dejavnost, nižjo gimnazijo itd vendar predstav- lja zlasti za delo občine Mar- kovci precejšnjo oddaljenost. Za- to ti predeli predlag£.jo, da se naj za sedež komune določi vas Moškanjci, kjer je železniška postaja, semenarna, vendar bi- stvene ovire za formiranje ko- mime ta problem ne predstavlja, ker sta oba kraja oddaOjena drug od drugega le 2 km. ^ 3. JURŠINCl a) Združene občine: Juršinci, Trnovska vas — del (k. o. No- vinci — del, k. o. Drbetind, k. o. Vitomard); Polenšak — del (k. o. Bratislava, k. o. Polend — del, k. o. Polenšak); Dester- nik — del (k. o. Desend, k. o. Levanjci, Ic o. Zg. Volovlek); Rogoznica — del (k. o. Padnje, k. o. Sp. Velovlek). b) Komuna Juršinci bi obse- gala celotno področje upravne občine Juršind ter dele uprav- nih občin Trnovska vas, Polen- šak, Destemik in Rogoznica. H tej komimi bi se priključila tudi nekatera naselja iz uprav- ne občine Kostanj, okraj Lju- tomer. V tem obsegu bi merila 7851 ha in štela 5964 prebival- cev. Ustvarila bi 144,774.000 din narodnega dohodka aU 24.274 din na prebivalca. Geografsko zavzema vso Pesniško doHno od Doma ve do okrajne meje ter zahodno področje pesniško- ščavniške razvodnice. Prebivala se bavijo predvseni z živinorejo, ker predstavlja Pesniška doli- na krmsko bazo, v gričevnatem predelu pa z vinogradništvom in sadjarstvom. Po reguladji Pesnice, ki predstavlja za ves okoliš sicupen problem, bi znat- ni del omenjenega predela lah- ko razvil intenzivno poljedel- sko proizvodnjo Kraj .Juršinci predstavlja geo- grafsko središče predela. Moč- no dejavnost predstavlja sedaj edino kmetijska zadruga, bi pa ob večji aktivizaciji prebival- stva le lahko kraj kmalu postal manjši podeželski center vsega območja. Poudariti je treba, da je območ.ie tako glede gospo- darstva kot glede zavesti ljudi eno naibolj zaostalih v okraju. Predviden obseg komune še z volivci n.i dovolj prediskuti- ran in bo verietno odpor dela občine Destemik. da se vključi v komuno Juršind. Sploh pred- stavljalo Slovenske gorice, ko- likor jih je na področju okraja Ptuj. glede na bodoičo komu- n?lTio ureditev .5e ne do kraja izkristaliziraji piroblem. Vinski vrhovi,; Ivanjkovd, Ko- stanj. b) Komuna Ormož bi obsega- la celotno področje upravnih občin Središče, Ormož, Ivanj- kovci, Vinski vrhovi. Kostanj in Kog ter del upravne občine Podgord. V tem okviru bi me- rila 20.052 ha površine in štela 19.374 prebivalcev. Ustvarila bi 511,381.000 din narodnega do- hodka ali 26.395 din na prebi- valca. Geografsko je primemo za- okrožena 2 razvito kmetijsko proizvodnjo, pri čemer se naj- bolj uveljavljata vinogradništvo in živinoreja. Ormož predstav- lja za področje središče, v ka- terega se stekajo vse komuni- kadjske zveze in odigrava pre- cejšnjo vlogo kot trgovsko po- sredniški center. Ima razvito uslužnostno dejavnost, ki bo ob večji intenzivnosti lahko oskr- bovala vse območje komune. Predvideni obseg komune pre- bivalstvo odobrava razen moč- ne težnje prebivalcev občine Središče, ki želijo, da bi se for- mirala komima s sedežem v Središču. Vendar bi z ozirom na gravitadjo lahko nase na- vezala le večji del upravne ob- čine Kog in manjša del občane Vinski vrhovi in bi v takem obsegu imela le 4000 prebival- cev. Po našem nrnenju je to premalo, čeprav Središče kot nekdanji trg predstavlja center za to manjše področje. 6. PODLEHNIK a) Združene občine: Podleh- nik, Videm — del (k. o. Dra- vinjski vrh, k. o. Jurovd, k. o. Ljubstava, k. o. Majski vrh, k. o. Vareja, k. o. Zg. Pristava); Leskovec — del (k. o. Gruškov- je — del, k. o. Sp. Leskovec — del, k. o. Trdobojd, k. o. Vel. Vamica); Zetale — del Gc. o. Cermožiše — del, k. o. Dobri- na, k. o. Zetale). b) Komuna Podlehnik bi ob- segala celotno področje uprav- ne občine Podlehnik ter dele upravnih občin Leskovec, Vi- dem pri Ptuju in Zetale. V tem okviru bi merila 9826 ha in šte- la 6794 prebivalcev. Ustvarila bi 142,884.000 din narodnega dohodka ali 21.178 din na pre- bivalca. Geografsko zajema Rogatni- ško dolino v Halozah in njena pobočja. Po svoji proizvodnji je ta predel Izrazito vinogradniški in živinorejski ter ima v tem oziru možnost, da se gospodar- sko uspešno razvija. Predvideni center Podlehnik je večje vaško srediifiče, ki se z uspešnim de- lom kmetijskega gospodarstva, kmetijske zadruge in kultumo- prosvetnih organizadj še nada- lje razvija Prebivalstvo se s predvidenim obsegom komune strinja. 7. PTUJ a) Združene občine: Ptuj, Haj- dina, Grajena, Lovrenc. Cir- kovci: I>ei5temiik — del (k. o. Destemik, k. o. Dolič, k. o. Drstelja, k. o. Janežovd. k. o. Janezovi: vrh, k. o. Jiršovd, k. o. Ločki vrh, k. o. Svetina. CIAN! IN POVER!EN!K! PR^^r- - PREJMETE KNJIŽNE 7B»RKE OBNOVITE ČLANA- RINO! NAŠE GOSPODARSTVO Kampania za znlževanfe cen in tekstilna mdustriia v ptujskem okraju v ptujskem okraju imamo sa- mo dvoje podjetij tekstilne indu- stri je: Tovarno volnenih izdelkov v Majšperku in ptujsko Tekstil- no tovarno. Zanimivo je, kako sta ti pod- jetji reagirali na kampanjo m znižanje cen. Tovarna volnenih izdelkov v Majšperku je določala I ceno svojim izdelkom v Ictoš- ' njem letu za 18,6% nad polno lastno ceno ter tako že v osmih mesecih letošnjega leta ustvarila dobiček, ki je po predpisani delitvi kril vse planske obvezno- ; sti, ki so predvidene po družbe- i nem planu za vse leto. I Podobno stanje je tudi ▼ ptuj- ski Tekstilni tovarni Ta je I ustvarjala v septembru 1954 leta povprečno 17% dobička nad pol- no lastno ceno svojih proizvodov ali povprečno 49 din dobička na vsak prodan meter blaga Ko je bilo gornje stanje od m- špekdje tržišča predočeno pod- jetjem kot nesocialistično in niti malo v skladu z našim druž- benim prizadevanjem za zniža- nje cen. sta obe tovarni cene svojim proizvodom precej znižali. V Ptuju je samo eno gro- sistiCno trgovsko podjetje v Ptuju Je samo eno grosistič- no trgovsko podjetje, ki ima za- radi tega. raziunljivo, popoln monopol nad nabavljanjem bla- ga iz raznih krajev republike, kakor tudi od drugod. Ker pod- jetje nima konkurence, je vrsta artiklov dražja kakor pri grosi- stih izven okraja. Tako poslo- vodje trgovskih poslovalnic sku- šajo sami nabavljati blago ter potujejo v razne kraje Slovenije in tudi v sosedno republiko ali še dalje in ta potovanja seveda svoje prispevajo k cenam blaga. Tako se višajo stroški trgovine in s tem cene. Zanimivo je, da se v trgovinah sploh • B\ uveljavilo delavsko upravljanje kakor v industrijskih podjetjih. Številna podjetja v okraju so se pregrešila v zadnjem času s kršitvijo določenih cen raznega blaga. To se je dogajalo pri olju, kakor smo že poročali, pa tudi pri zaščitnih sredstvih za varstvo rastlin, kakor tudi pri umetnih gnojilih. Glede tega se je pre- grešilo trgovsko podjetje OZZ v Ptuju, ki ie prejelo regres na zaloge, dobave pa so mu bile prav tako regresirane. S to trgo- vino si je neupravičeno pridobilo podjetje okrog 100.000 dinarjev dobička. Ali špecerijske trgovine lahko znižajo cene? Po podrobni analizi t le- tošnjem oktobru je bilo ugo- tovljeno, da špecerijske trgovine poslujejo z maržo od 7,30 do 8,13% na nabavno ceno. Stroški pa so znašali v tem mesecu od 6,68 do 7,84% na nabavno vred- nost blaga. Dobiček so ustvarjali od O do 0,65% nabavne cene. Stanje bi torej bilo povprečno zadovoljivo, potrebno pa bi bilo pregledati kaj vse bremeni stro- ške trgovine in če so vsi upravi- čeni. Drugače pa je s tekstilnimi tr- govinami. Te so v istem mesecu poslovale s pribitkom marže od 5,64 do 7,51% na nabavno ceno, stroške so prikazovale od 5,06 do 6,43% dobiček pa od 0,49 do 1,08% na nabavno ceno. Pri teh trgovinah torej še obstaja neka možnost znižanja cen. Osnovo v pogledu znižanja je torej iskati predvsem pri proizvodnih podjet- jih, ki ustvarjajo, kot smo videli pri tekstilni industriji, visoke do- bičke. POSTANITE PODPORNI ALI USTANOVNI ČLAN PRE- ŠERNOVE DRUŽBE! SZPL na Hajdini |e končno oži¥eia Vaškima odboroma SZDL na Hajdini je končno uspelo skli- cati članstvo na skupni sesta- nek, da bi pripravili vse po- trebno glede volitev novega od- bora. Predvolilni sestanek pa se je spremenil v volilnega ker je biilo navzočih zadostno šte- vilo članov. Ob tej priložnosti pa je bila opravljena še združitev obeh vaških odborov, kar je bila so- glasna želja vsega navzočega članstva. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da sta odbora imela velike težave z zbiranjem članstva, pri čemer pa lež. tudi znatna krivda na odbornikih obeh odborov, ki niso storili svoje dolžnosti, da bi bila or- ganizacija bolj aktivna. Prav tako sta blagajnika iz- kazala v svojih poročilih nede- lavnost odbornikov, ki v več primerih -niso pobrali oiti čla- narine. Na sestanku Je govoril tudi tov. Iglar, ki se je dotaknil »Dneva človo-čansMh pravic« ter v im&nu »Društva prijate- ljev mladine-t povabil še pre- ostale k vstopu v članstvo te organizacije. Raizprava je bila zelo živahna. Dotaknila se je predvsem ko- mun, o katerih je največ dLsku- tiral tov. Vobič, Nato je bil iz- voljen nov odbor, ki mu je bilo s stran; članstva naloženo, da skliče vsak mesec članski se- stanek, na katerem se bo raz- pravljalo o deiu odbora in or- ganizacije kot celote za nasled- nje obdobje, ker bo odbor le na ta način lahke kos svojim šte- viilnim nalogam. Med nalogami, ki si jih je postavil novi odbor, je tudi or- ganiziranje strokovnih preda- vanj v zimskih mesecih na ka- tere bodo povabljeni strokov- njaki iz Ptuj«. Na predlog tov. Zelenik Ma- rije le bila ustanovljena ženska sekcija SZDL. katere naloga bo reševati zgolj ozko ženska vpra- šanja. IZ LESKOVCA Dramslca skupina IZUD Le- skovec je pripravila za uprizo- ritev veseloigro v treh dejanjih »Svojeglavček« ter jo tudi uprizorila v nedeljo, 12. t m., popoldne na pomanjkljivem odru brez pravih zaves, ki bi jih bilo treba nadomestiti s po- njavami ali rjuhami. Predstava je kljub temu uspela. Režiserju je uspelo vloge pravilno razde- liti. Igralci so pokazali, da so se poglobili v svoje vloge in so ]ih tudi posrečeno reševali. Obisk je bil zadovoljiv in kaže, da je za gledališke predstave vedno zanimanje in bo prav, da bo vsaj sedaj v zimskem času več predstav. Veselilo tri nas, če bi lahko kdaj v nedeljo poslušali koncert godbe na pihala iz Ptuja, Ki- dričevega, Majšperka, pevski zbor in Muretinec ald iz Goriš- nice. Zavedamo se, da Je Le- skovec daleč in da je težko pri- rejati koncerte po oddaljenih krajih, vendar mislimo, da se ob dobri volji, da tudi to storiti. ★ Mladinci redno obiskujejo kmetijski te<;aj, enako pa dekle- ta tečaj RK, kakor da bi bilo med njimi tekmovanje, kdo bo dosegel boljši učni uspeh. Veli- ko je doseženo s tem, da se eni in drugi zavedajo, da jim je po- trebna dopolnilna izobrazba, brez katere v kmetijstvu in gjo- spod;nvstvu ni mogoče doseči ^ ^ O katerih je treba razmišljati (Franc Novak) ^ (Nadalievaaie in konec) Tokrat nekaj besed o prc- cepljanju, kakor smo zadnjič nakazali, ko smo omenili peti na- čin sanacije sadnega drevja. Pre- cepi jamo namreč samo tista dre- vesa, ki niso starejša od 40 let in katerih sorta ne odgovarja, ali pa je drevo lenuh v rodnosti kljub dobri rasti. Enostransko gnojenje opažamo predvsem pri drevesih, ki rastejo v bližini gnojišč Tu se da nekaj storiti s tem, da večkrat potrese- mo pod drevesom živo apno ali lesni pepel, če pa vse to ne po- maga, je treba drevo precepiti. Ce računamo, da živi jablana 80 let, hruška nad 100 let in če z raznimi ukrepi dvignemo rodnost vsaj za eno tretjino drevesne življenjske dobe se ta dela boga- to poplačajo V nasadih kjer se ne izplača noben način sanacije, dotična drevesa pač izsekamo. Praznine v gostem nasadu so v prid pre- ostalim drevesom, v redkem na- sadu pa sadimo mlada drevesca zanesljivega izvora V ptujskem okraju so drevesnice, kjer je mo- goče dobiti za 100 din prvovrstna sadna drevesca. Pametno je, sa- diti samo take sadne sorte, ki v naših krajih najugodneje uspe- vajo V doglednem času bo nastalo v okraju nekaj oglednih sadov- njakov, kjer bodo sadjarji lahko opazovali uspehe čiščenja, gno- jenja in škropljenja sadnega drevja, prav tako pa primerjali rodnost in rast drevja. Osnovne šole bodo v bodoče začele z urejevanjem svojih šol- I skih vrtov kakor tudi ostalih ' zemljišč, ki z njimi šole razpola- j gajo. Tako bodo urejeni tudi novi nasadi, starejši pa bodo dobili novo lice. Sice^ pa je že skrajni čas, da začne mladi rod z novo miselnostjo gospodariti v sadjar- stvu. Vsako odlašanje s pomlajeva- njem sadovnjakov pomeni vedno večji znesek, kj ga je treba, kot čisto izgubo, vpisati v bilanco na- šega narodnega gospodarstva. Škodljivci skupno s kaparjem sami od sebe ne bodo odnehali z uničevanjem sadnega drevja. Za- to pa je treba ukreniti, vse kar se da, da pridelamo vsaj 80 od- stotkov sadja zdravega, ki ga lahko prodamo po mnogo višji ceni, kakor napadenega po ka- parju aH drugače poškodovanega po škodljivcih. Sadna drevesa ne morejo živeti na \^*rr.\ prostoru 60 ali 80 let od ti i Lega prgišča gnoja, ki so ga dobila ob saditvi. Nekatera dre- vesa morajo tudi prehranjevati preveč vei in listja ter mora- mo zato vse odvečno odstraniti. Enako je z mahovi in lišaji, ki ži- vijo na račun sadnega drevesa. Urejen sadovnjak je koristna gospodarska veja ne samo zaradi svojih nadvse koristnih plodov temveč tudi zaradi tega, ker šč'ti naselja pred vetrovi, posamezne zgradbe v primeru požara, kakor ima tudi več drugih pozitivnih strani sadjarstva. Sadno drevje kliče na pomoč, zato izkoristimo izsledke in na- potila strokovnjakov, da bi re- šili sadno drevje propadanja. Vsako odlaganje je nesmiselno. Uredba o odškodnini za zasilno zaklane živali Konec novembra t. L je iz- šla uredba (Uradni list FLRJ 49'54 z dne 24. nov. 1954) o da- janju odškodnine za ubito, za- i klano aH poginulo živino. Ured- ' ba predvideva odškodnino last- niku živali, ki mu je bila ubita ali zaklana živina po temeljnem zakonu o varstvu živine pred! živalskimi kužnimi boleznimi v višini 100 odstotkov njene j tržne vrednosti. Prav tako se | izplača polna tržna vredniost. če i je pri seciranju ugotovljeno, da ! žival ni bolehala za osumljeno boleznijo. Ce je žival bolehala za sli- navko ali parkljevko govejo kug'), pljučno kugo goved aTi | ovčio brucelozo, se izplača 100- \ nd-+oitna odi';'Aod-^:ina: če pa ie, žival zbolela za kakšno drugo izmed kužnih tK>lezni, ki so na- I štete v prvem odstavku 3. čle- na temeljnega zakona o varstvu živine pred kužnimi boleznimi, se izplača odškodnina 50 odstot- ; kov tržne vrednosti. Uredbri do- loča polno odškodnino tudi za uničene čebelne panje. Ista uredba predpisuje od- škodnino tudi v primeru da je žival poginila zaradi ukreoa proti bolezni (cepljenje in po- dobno), ki je predTTsan in ir^jr- 5en z zveznim predpisom o var- stvu živine. Zahteva za od^Ikodnino ^ vIotA pri OLO, priloži pa se ji od'''^'^bo o zakolu. zaT>ir s peščico svojih prista- .šev. Na kateri strani je krivda? Ce je režiser tisti, ki vodi igral- sko skupino, potem je krivda na njegovi strani. Ne bonv) mu odrekli njego\nh stroko^mih eposoibnosti, toda vzgojitelj v tem primeru gotovo ni. Ni si \ znal pridobiti igralcev in njiho- vega zaupanja. Igralci, večino- ma kmečki fantje in dekleta, prihajajo na vaje zvečer po dnevnem delu. Človek se mora pogostokrat čuditi njihovi volji in vztrajnosti, ki jo imajo do igranja. Igranje ni njihov po- I klic, od njih ne zahtevamo te- ga, kar lahko ustvari samo po- klicni igralec. Zato je tudi de- lo z njimi drugačno, zato je po- trebna tu močna roka režiserja, ki pa je, žal, pogostokrat pogre- šajo. Tako je! Tu so igralci, ce- lo sposobni igralci, ki imajo ve- selje in voljo do igranja in udejstvovanja na kulturnopro- ; svetnem področju, nimajo pa sposobnega človeka, ki bi jih vodil. Ce pogledamo Po naših j igralskih družinah ki se borijo j z raznimi materialnimi in teh- , ničnimi težavama, vidimo, da ni njihova najmanjša skrb dober in stalen režiser. Pogostokrat v igralski družini, ki nima stal- nega režiserja, režira eno igro ta, drugo drugi, ki se nekaj spozna na režijo. To slabo vpli- va na igralce kakor tudi na samo kvaliteto uprizoritve. Jasno je, 'da takšna igralska skupina ne j bo imela uspeha, kakršnega lah- ko zahtevamo od igralcev-ama- terjev. Kaj je treba še k temu pri- porpniti? Ce hočemo, da bomo imeli zdrave igralske kolektive, , ki bodo s svojimi nastopi širili I napredne ideje med ljudstvo, ■ m.oramo gledati, da jim damo I siposobne, dobre režiserje. Pa če so prav to samo režiserji- am a ter j i — ni vseeno, kakšni so. M'slim, da dramsko življenje v našem okraju ni na zadnjem mestu, da nima najmanjše vlo- I ge pri vzgoji in izobrazbi naših ljudi in bi mu zaradi tega bilo treba posvečati več pozornosti. Kako. na kakšen naičin? Ali bi v našem okraju ne bilo možno organizirat' režiserski tečaj ozi- roma seminar? To menda ni želja samo nekaterih amater- skih gledališč v našem okraju, ampak vseh, tudi tistih, ki se lahko postavljajo z dobrim re- žiser jem. Naš hiter gospodarski razvoj po vojni ni ostal brez posledic tudi za naše kultumoprosvetno področje. Novi družbeni red, no- vi pogledi na svet so gotovo prinesli tudi v igralsko tehniko spremembe. Danes ni vseeno, kaj bo ta ali druga igralska dru- žina uprizorila, kakšne ideje bo izražalo delo, ki ga hoče upri- zoriti. In ravno v tem naša amaterska gledališča mnogo \ grese, ker dajejo na oder dela, i ki niso v skladu z našim druž- j benim redom. Ce se ne motim, je bilo o slabem in dobrem re- pertoarju že pisano. Kako iz- boljšati repertoar naših amater- skih gledališč, o tem pa še men- da ni bilo govora. Kako? Dati tem gledališčem režiserje nove šole. Vzgojiti iz vrst naših mla- dih igralcev, ki imajo smisel in veselje do režije, vrsto novih režiserjev-amaterjev. Dajmo jim zdravo osnovo, na kateri ee bo razvajala njihova strokovna spo- sobnost. Uspeh tečaja za režiserje- am^-^-.-^rie v našem okraju goto- vo ne bo izostal. P. Z. TAKOJ SE VPIŠITE V ČLANSTVO PREŠERNOVE mum, DA NE OSTANETE BREZ KN ittNiH ZBIRK, KDT SO OSTALI TiSOtI LETOS! i^^u^^.^u program Prešernove družbe za leto 1956 Člani Prešernove družbe bodo najkasneje do !• decem- bra 1955 prejeli naslednjih pet knjig: 1. KOLEDAR ZA LETO 1956; 2. Ivan Potrč: ZLOCiN, roman; 3 Vjekoslav Kaleb: CAR PRASiNE, povest; 4. Anton Ingolič: DECEK Z DVEMA IMENOMA mladinska povest; 5. Gustav Šilih: VZGOJA NASIH OTROK, poljudnoznanstveno delo. Kdor bo doolačal 50 din. bo prejel še 6. knjigo ZDRAV ČLOVEK V ZDRAVEM OKOLJU. Letna članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo 300 din. Člani, ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din. Da bi v proslavo 10-letniee osvoboditve čimbolj razši- rili knjige Prešernove družbe, pripravljamo veliko nagradno žrebanje ki se ga bo avtomatično ndeležii vsak član Razdeljenih bo več sto dobitkov v večmilijonski vrednosti. Zato pohitite z vpisom. Člane vpisujejo vsi poverjeniki in knjigarne. Ce pri vas nI poverjenika, bodite to vi in nam sporočite vaš naslov Članarino lahko plačate v treh obrokih. Naš naslov: PREŠERNOVA DR^'^RA, Ljubljana. Ulica Toneta lom&ča št. 9, telefon št. 21-048 _ Sfroj ali žival Razvoj mefcaitizacife je cgrožen 2iaradi dragih storitev je me- hanizacija v kmetijstvu v le- tošnjem letu nekoliko nazado- vala. Kmetovalci so se raje po- slxiževali živinskih vpreg, s ka- terimi so zemljo ceneje obde- lali kot pa s stroji. Ker zahteva ročna in vprežna obdelava več delovne sile kot pa strojna, se storilnost dela marsikje ni mo- gla dalje razvijati, ampak je ce- lo nazadovala. Visoka amortiza- cija in obresti za kmetijske stroje so močne podražile strojno obdelovanje zemlje. Napredni kmetovalci so večkrat na zbo- rovanjih kmetijsldh organizacij. v strokovnih listih in tudi posa- mezno dokazovali, da je vprežna obdelava cenejša kot pa strojna. Tako so v tem letu ostali nrno- gi kmetijski stroji neizkoriščeni in stali v lopah tudi takrat, ka- dar ni bilo mogoče opraviti pra- vočasno vsega dela z vprežno vprego. Z^aradi manjše strojne obdelave marsikakšna parcela nd mogla biti pravočasno obde- lana, zlasti v letošnjiem letu, ko je tudi moča močno ovirala pra- vočasno obdelovanje zemlje. In ravno letos bi bila strojna ob- delava še bolj potrebna, ker je bilo malo lepega vremena tn se je zato za lepe dni toliko dela nagrmadilo, da ga včasih niso zmogia tudi najbolj pndni kme- tovalci, ki se znojijo od dela od ranega jutra do pozne noči in večkrat tudi ob nedeljah in praznikih. Čeprav so bili na rcizpolago precejšnji krediti za nakupovanje strojev, so redki kupovali stroje in opremo. Ta- ko je kazalo, da bosta konj in vol izjKKiriniia stroj, ne pa stroj konja in vola. Pod takšnimi pogoji kmetovalci ne bi mogli dvigati hektarskega donosa, kar bi celotnemu gospodarstvu tudi občutno škodovalo zaradi večjega uvažanja živil. Gospo- darstveniki so začeli opozarjati na to, da so bila osnovna sred- stva previsoko ocenjenr* zato, ker so bila ocenjena po istem kriteriju kot v industriji. Toda takšna ocenitev je bila zaradi povsem drugačnih pogojev v kmetijstvu nerealna, saj se mnogi kmetijski stroji uporab- ljajo le sezonsko n. pr. mlatil- nica se uporablja le v času mlačve. v ostalem času pa mrtva stoji vse leto. Da bi te neskladnosti v kmetijstvu odpravile, je komi- sifja Za ocenitev osnovnih sred- stev pri Zveznem zavodu za gospodarstvo predpisala nov na- čin ocenjevanja za kmetijske stroje in orodje. Sodijo, da se bo po novem načinu ocenjeva- nja knjižna vrednost kmetij- skih strojev in orodja znižala za kakšnih SO^^/o. S tem se bo plačevanje obratnine in obresti znatno znižalo. To bo za kme- tijstvo precejšnja ugodnost, ker bodo lahko Kmetijske zadruge in državna posestva močno po- cenile strojno obdelavo zemlje. Ilec Rudi IZ TRGOVIŠČA Organizacija SZDL Trgovišče velja kot dobra organizacija po zaslugi agilnega odbora in za- vednega članstva, ki se zanima za vsa vprašanja okrog sebe in se tudi rado zbira na posveto- vanja. Na nedavnem občnem zboru je odbor poročal o dolu član- stva ter o de'u odbora, glede katerega ni bilo pripomb. Dose- danji odbor je bil ponovno iz- voljen in je obljubil, da bo tu- di v bodoče agilen in da priča- Imje še večjo aktivnost član- stva, ki naj povsod zastopa in brani socialistično javno mne- nje. Kaže, da se bodo prijavili v organizacijo še novi čJani. ZAČARANI DEŽNIK Pred kratkim je izšel v ne- kem brazilskem časopisu oglas: »Začarani dežnik! Previdnost! Avtobusni potnik je pozabdl v vozilu lep dežnik italijanskega izvora. Dežnik je neki slavni italijanski čarovnik začaral, da pomeni za vsakega nepravega lastnika smrt in nesrečo. N^- ditelja v njegovem interesu po- zivamo, da dežnik vrne ^ avto- busni poslovalnici, da bi se za- varoval pred nesrečo.« V nekaj dneh so bili v poslo- valnici oddani štirje dežncfcL »Začaranega« ni bilo med njimi- Valter Koser: 2ena pa že itak ves čas svo- jega življenja izgublja manjše količine krvi naj omenim sa- mo: perilo, porod, mladostne krvavitve itd., ki se morajo nuj- no nadoknaditi. Pri pomanjka- nju železa je to otežkočeno in pride do malokrvnosti nosečnice in preko nje do malokrvnosti pl,oda. V zadnjih mesecih no- sečnosti količina železa v plodu naraste od 80 na 400 mgi;, z dru- gimi besedami zahteva plod od matere vsak dan približno 5 mgr železa. Da se tej 2sahtevi lahko ugodi, ga mora imeti mati vsaj 10 krat toliko. Ce sedaj dejan- sko- primerjamo 2 enaka koščka jeter matere in dojenčka (jetra so »skladišče« za železo) vidi- mo, da vsebuje dojenčkov ko- šček jeter 5 krat toliko železa kot materin. Priporočaj-o, da je z ozirom na navedena dejstva v materini hrani dnevno vsaj 20 mgr železa. Z dovoljno ko- ličino železa v hrani nosečni- ce torej odlično preprečujemo slabokrvnost ploda in matere. Mnogo železa vsebujejo: jetra, ledvice, suho meso, jajca pa tudi suho sadje (slive in mare- lice) in zelenjava (špinača, suh fižol). Zelo malo železa pa je v krompirju, mleku (v 1 litru sa- ! mo 0,7 mgr!) ribah, maslu in j olju. Večkrat moramo dati žele- zo v obliki tablet ali v kaplji- cah — pri tem pa moramo stro- go upoštevati navodila zdravni- ka, ker večkrat ne zadostuje sa- mo železo ampak moramo poleg železa še dajati solno kislino in morebiti še C vitamin. O tem pa, kot rečeno, odloča zdravnik, ko ugotovi slabokrvnost in nje- ne vzroke. Drug važen mineral, ki ga že- na v nosečnosti potrebuje je jod. Noseča žena, kakor tudi ona, ki doji mora dobiti dnev- no s hrano 0,1 — 0,4 mgr joda, sicer obstoja nevam^ost. da se pri njej po porodih začne raz- , vijati golša. V krajah, kjer je \ hrana že sama po sebi revna na i jodu (Švica, Tirolska) je problem rešen s tem, da dodajajo majh- ^ ne količine joda in morda še ^ fluora (slednjemu pripisujejo vpliv na razvoj zobovja!) ku- hinjski soli. Pri nas, kjer gol- šavosti pravzaprav sploh ni, je dovolj, če je nosečnica 2 krat tedensko morske ribe ali da pije ribje olje. Zdravnik lahko po po- trebi predpiše tudi nekaj kapliic jodove tinkture, ki jo povžije žena z malo mleka. Kot zadnjo toda nikakor ne najmanj važno sestavino pravil- ne hrane nosečnice smo omenili uvodoma vitamine. O pomenu vitaminov: 2e ob normalnih živl-enjskih pogojih so nekateri vitamini neobhodno ^ potrebni, kaj šele v nosečnosti, kjer je potreba še znatno večja. Pralctično pride pri pomanjka- nju vitaminov v hrani nosečni- ce do zmanjšane odpornosti or- ganizma, morda celo do splava v najhujših primerih. Zaradi po- manjkanja prostora bi navedel samo najvažnejše: Vitamin A je vitamin potre- ben za rast. Obenem deluje pro- ti injekcijam. Veiiico ga je v mle^u, smetani, siru, solati in sploh v sočivju. Ni ga pa v svinj- ski masti, oHvnem olju In dru- gih rastlinskih oljih. Zmanjšana odpornost, zaradi pomanjkanja tega vitamina se pokaže prven- stveno na sluznicah dihalnega aparata, ki je prj doJMičku že normalno podvržen raznim škod- ljivim vplivom. Nosečnicam pri- poročajo najmanj 4000 intemac. enot (IE) na dan. B — komplex. Tu gre za več vitaminov, ki so vsi več ali manj važni. Tak,o n. pr, pride pri nosečnicah zaradi pomanjka- nja BI vitamina (tkz. aneurin) večkrat do teh težav: slaba prebava, povečana vzdražljivost, prekomerna utrujenost, pomanj- kanje apetita itd. Praktično za- dostuje, da je nosečnica hra- no, ki vsebuje dovoljiv) tega vi- tamina: črn kruh, mleko, sadje, zelenjavo in podobno. Manj važ- ni so ostali B vitamini: B2, B6, B12 itd. C vitamin. Ta vitamin imenu- .^emo antiscorbutični vitamin. Ce ga v hrani nosečnic ni do- volj lahko pride do splavov. Na- dalje ima njegovo pomanjkanje za posledico: okvaro finih krv- nih žilic — kapilar, slabokrv- nost (zato ga dodajamo med drugim tudi železu), krvavitve itd. Zadostuje, da poje žena dnevno 1 do 2 jabolki ali recimo nekaj paprike ali pomarančo ali drugo sadje. Precej C vitamina je tudi v limonah. D — vitamin. O njegovem po- menu preT>rečevanja rahitlsa smo govorili. Dnevno priporoča- jo 4000 do 800O IE tega vitami- na v času nosečnosti in pozne- je v času dojenia. Dalje prihodnjič Cene na ptujskem živrlskem trgu za liter, kilogram ali komad čebula 35, česen 100, fižol 50 do 60. hren 60, krompir 10 do 12, cvetača 50, peteršilj 30—40, pesa rdeča 20—25, rcdkcv 20, por 30, solata 50—60, špinača 60, zelje rdeče 20. zelje v glavah 20, ze- lena 40, korenček 30—35, ohrovt 25, kisla repa 20, kislo zelje 50, radič 100, motovileč 100. Koruza 30, moka bela 120, moka enotna 42. moka ajdova 40, zdrob koruzni 40, ajdova kaša 100—110, prosena kaša 70, ječ- menova kaša 50, proso 30. Maslo surovo 400. zaseka 270, mleko 22, smetana 120, sir 40 do 70, kokoši 250—400, piščancj 200 do 500, purani 700—1200. Hruške 50, jabolka 40, orehi 140. Jajca 18. Okrajno gledališče Ptuj Nedelja, 19, decembra 1954, ob 15. uri: Danilo Gorinšek: »RDE- ČA KAPICA«, vesela pravljica v treh dejanjih PREMIERA. Režija Tone Potušek. Ponedeljek, 20. decembra 1954. ob 16, uri: Buck-Rabadan: »KVEJ- ' LAN«, kitajska igra v štirih de- i janjth z glasbo, Dvanajstič. I Abonma red LMS-2. Vstopnice so še tudi v prodaji! Četrtek, 23. decembra 1954, ob 16, url: Dario Niccoflemi: ' »SCAMPOLO« (»POSTR2EK«), komedija v treh dejanjih. Osmič, i Abonma red LMS-1 Vstopnice so še tudi v prodaji! Nedelja 26. decembra 1954, ob 14. in 16. uri: Danico Gorinšek: »RDECA KAPICA«, vesela prav- ljica v treh dejanjih Drugič in tretjič. Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo in na dan predstave od 15. do 17 lire. ob nedeljah od 9 do 11. ure ter eno uro pred predsta- vo, — Rez prvi ran je vstopnic do- po''dnp v "^edališki pisarni, tele- ' fon štev. 71. Stran I Ptuj, 17- decembra 1954 Ob 9.20 po krajevnem času Maršal Tito slooil m. indiiska t?a Sprejem, kakršnega niso doslej priredili se nikomur BOMBAY 16. decembra (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz-Tito je stopil danes zjutraj ob 9.20 po krajevnem času na indijska tla. Visokemu jugoslovanskemu gostu so priredili svečan sprejem, kakršnega ni doslej doživel še nihče od proglasitve indijske republike. Okroi^ sedmih so prišli predsed- nikovi eskadri naproti trije rušilci indijske vojne mornarice ter bombniki vojnega letalstva. Salve z indijskih rušilcev ter eskadrile bombnikov so pozdravljale maršala Tita, ko se je »Galeb« približeval bombayskemu pristanišču. Medtem ko je pristal ob obali, so obalne baterije izstrelile častne salve, vojaška godba pa je intonirala jugoslovansko himno. Na obali se je zbrala ogromna množica ljudi, da bi pozdravila težko priča- kovanega gosta. V trenutku, ko je »Galeb« za- plul v bombajsko pristanišče, je nebo pretreslo grmenje obal- nih baterij, ki so z 21 salvami pozdravile prihod predsednika prijateljske dežele. Z grmenjom topov se je pomešalo brnenje bombnikov ki so v nizkem letu leteli nad pristaniščem. Predsednika Tita so v bom- bajskem pristanišču sprejeli gu- verner Bomba ja, predsedvJk bombajskc vlade, namestnik zu- nanjega ministrstva, vojni taj- nik predsednilca republike, po- veljnik mornarice, poveljnik bombajskega pristanišča in ju- goslovanski veleposlanik v In- diji Bogdan Cmobmja. »Indija pozdravlja to jutro naj- topleje in najprisrčneje predsed- nika Tita,« piše »Indian Express« v uvodniku pod naslovom »Do- brodošel. Tito!« »Tito predstavlja deželo ki se je kakor Indija dolgo borila za svojo neodvis- nost in ki podobno kakor Indija danes vztrajno brani težko pri- dobljeno svobodo Jugoslavija je preživela nevarnost ter vzrasla kot neodvisna samozavestna in močna dežela, ki vzbuja spošto- vanje vseh — na Vzhodu in Za- li odu.« Ko se dotika skupnih gledišč obeh držav do vprašanj medna- rodne politike, časnik navaja ob- širne izvlečke iz intervjuja pred- sednika Tita z indijsko agencijo in iz intervjuja premiera Nehru- ja z jugoslovanskim tiskom ter ugotavlja: »Obstaja velika so- rodnost med glediščema obeh dr- žavnikov. Zato lahko z zaneslji- vostjo pričakujemo da bodo ožje vezi, ki jih bodo vzpostavili zdaj. rodile plodno sodelovanje med Jugoslavijo Indijo m Burno. Ti- tov obisk Indiji in Birmi v tem trenutku lahko postane podlaga za sode ovanje med narodi ki verujejo v aktivno nevtralnost.« Med današnja aktualna vpra- šanja sodi gotovo tudi gornji naslov predavanja, ki ga je imel v Ljudski univerzi v Ptuju prof. Anton Polenec, prirodoslovec iz Ljubljane v četrtek, 9 decembra. V poljudni, mestoma dovtipni obliki, nas je predavatelj presta- vil v starejšo dobo, v kateri je cerkev preganjala ljudi, ki so utirali pot znanstvenemu laziska- vanju na področju prirodos'.ovnih ved. Giordano Bruno, Galilej in drugi so morali pasti zaradi res- nice, da se zemlja suče okoli sonca, Tudi znanje o človeku je počasi napredovalo. Šsle leta 1543 je zdravnik Vesal (1514— —1564) izdal knjigo »O zgradbi človeškega telesa«, ki pa je b''a sežgana, zdravnik sam pa je bil pregnan iz Italije. Medicino so v tej dobi učili še po 1200 let starih knjigah. V nasprotju s teorijo o neiz- premenljivosti vrst se je v devet- najstem stoletju začel uveljav- ljati nazor, da se je živalstvo in rastHnstvo razvijalo. Povsod be- ležimo nenavaden vzpon nara- voslovja, k čemur je pripomogla tudi iznajdba mikroskopa. Prodr- lo je spoznanje, da zemlja ni stara samo 4000 let, temveč ne- kaj sto milijonov let, kot je to pokazalo raziskovanje zemeljskih plasti. Številne okaraenine nam zgovorno pričajo o življenju na naši zemlji pred milijoni let. Mnogo žužeik in pajkov se je ohranilo v smolj nekdanjih iglav- cev. V Sibiriji so našli v ledu konserviranega celega mamuta s 70 cm do'go dlako, ki je živel v ledeni dobi. Morje je pravzaprav zibelka življenja, ki se je še'e pozneje usidralo na kopnem. Narava je na videz res nespremenljiva, živeti bi morali najmanj 50.000 let, da bi opazili spremembe. Ena sekunda v nara- vi pomeni v človeškem življenju 70 do 80 let. Pomisliti moramo, da je življenje na našem planetu staro vsaj milijardo in pol let! Vsa opazovanja nam jasno pri- čajo, da se je življenje spre- minjalo, da so se živa bitja raz- vijala. Ta nauk je prepričljivo dokaza! angleški naravoslovec Charles Darv.^in (1G09—1882) s knjigo: »Nastanek vrst po narav- nem izboru« leta 1859, ki pomeni začetek modernega naravoslovja. Darwin je naletel na velik od- por pri cerkvenih krogih, ki so njegov nauk proglasili za krivo- verstvo. V zvezi z razvojnim naukom je Darwin napovedal v svojem delu, da bo luč osvetila tudi izvor človeka in njegovo življenje. To trditev so pozneje i potrdila številna odkritja, ki so j jasno ugotovila tudi pri človeku j dolgo pot razvoja iz ene same živalske praob'ike. Človeku po- dobne opice so šle svojo razvoj- no pot, človek pa se je zopet po svoje razvijal. V desetih milijo- nih letih se je človek iztrgal iz živalskega okolja ter se z mož- gani in razumom dvignil nad živalski svet. Z lastno energijo je začel uporabljati orodje ter j zaradi dela postal to, kar je še danes. Ob zaključku predavanja nam je predavatelj pokazal še nekaj barvnih, skioptičnih slik, ki so i nam prikazale nekatere praživali. ! Nazorno smo lahko zasledovali ( razvoj konja v 60 milijonih j let, pri čemer smo videli, da so j imeli prakopitarji še pet prstov. ' Občudovali smo dalje glavo pra- ptice, ki še ni imela roženega kljuna temveč zobe v zgornjih in spodnjih čeljustih. Slišali smo, da so se ptiči razvili iz_ plazil- cev, ki so bili pred kakimi 150 milijoni leti dolgi do 17 metrov. V zraku so letale ptice, katerih razprostrta krila so merila do 7 metrov. Profesor Polenec, ki iz sodob- nih vidikov nekako nadaljuje delo našega prirodopisca in pri- povednika Frana Erjavca (1834— —1887), je spisal več del iz na- ravoslovja: ^Razvoj živih b'fifCvetfe in živali«^, Ljubljana 1951, Poljudnoznanstvena knjižnica št. 31, pa nas seznanja z deležem, ki ga prispevajo žuželke pri oplojevanju rastlin. Prijatelji smotrnega dogajanja v naravi bo- do radi segli po tem delu. Pri- kupno nas vpelje pisatelj v svet j žuželk s knjigo: »/z življenja žuželk*, Ljubljana 1950. Delo je | bogato ilustrirano in je izšlo kot prvo v zbirki Priroda in ljudje. Tudi Darvirin je mnogo pisal, med drugim: »/zvor človeka: Slovenski prevod je izšel v Po- ljudnoznanstveni knjižnici št. 30, j Ljubljana 1951. Original iz leta j 1871 je postal mejnik v evropski i znanosti. Darwinov dnevnik s potovanja okrog sveta predstav- lja delo: r>Potovanie na ladji Beagle«. Slovenski prevod je iz- šel v Ljubljani leta 1950. Na j tej pomorski vožnji {1831—1836) j je Darwin proučeval prirodno \ življenje raznih dežel skoro vseh i celin in morij. Izkustva s te poti so ga dovedla do znamenitih dorrnanj razvojnega nauka. Hr- j vaški prevod se glasi: ^-Putova- I nje jednog prirodoslovca oko sviiela«^ Zagreb 1949. Neka nem- ška izdaja njegovih izbranih spi- sov nosi naslov: »Ch. Darwin'«: Gesammelte Werke. Auswahl in 6 Banden«. Stuttgart 1885. Raz- vojno problematiko obravnava tudi Skerlj B.: »Izvor in razvoj j človeka*, (Poljudnoznanstvena knjižnica št. 4) O živih bitjih v preteklosti razpravljata Sa'opek- Kochanskv: ^-Paleontologija«^ Za- greb 1943 Delo je namenjeno predvsem za univerzitetni študij. Kpnčno še- Giordano Bruno^s »Eroicj furori oder Zvricgesprache von Helden und Schv/armer«. Leipzig. Vse navedene knjige so doseg- ljive v čitalnici Studijske knjiž- nice v Ptuju, v poslopju Mestne- , ga muzpia in sicer: dopolrlrie ob \ ponedeljkih, sredah in petkih od 11—12 ure, popoldne pa ob tor- kih, četrtkih In sobotah od 13-do 19,30. -ei -^^T-NANILO IN 7AHVAF Z žalostnim srcem nazna njamo vsem oddalipnra so- rodnikom, prijateljem in znanct^m žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni 6. decembra 1954 za vedno zaspala naša preljuba mama. stara mama sestra in teta Horvat Ana roj. Golob iz Ptuja. Gregorčičev drevo red 2. Zahvaljujemo sc vsem ki ste jo obiskovali v času bo- lezni, ki ste jo spremili na zadnji poti na ptujsko mestno pokopališče in ki ste ji polo- žili na grob vence in šopke, kar velja še posebe; za ko- 'ektiv in upravo ptujsk« bol nišnice. Blaga pokojnica je bila rojena 1891 leta na Polenša- ku, torej je bila stara 63 let Prerano nas je zapustila. Težko jo bomo pogrešali in njena nežnost, skrb za nas ter dobrosrčnost nam bo ostala vedno v spominu. Naj počiva v miru v svobodni zemlji. Žalujoče družine Fras, Hor- vat in Golob. Ptuj, Marjeta In Polenšak imm lil llllllllllillllllllllllillilllllllllilllllllllUlIllllIIIIIlll!! ZATO SE POVSOD JORlIVlO PROTI ALKOHOLIZMU Mnogi .judje bi iahko bii: čili in zdravi preživeli lepo mladost, živeli urejeno družin- sko življenje do pozne starosti, toda alkoholizem, strašen so- vražnik urejenega življenja, jim izpodkopava srečo in zdravje. Številne so družine, ki so ne- sreične zato, ker oče in mati po- pivata, otroci pa so lačni in tu- di nimajo kaj obuti in obleči. Surovo in nekulturno obnašanje pijancev kali in greni odnose med ljudmi, zlasti pa v druži- ni. Toda kako se boriti proti alkoholizmu? Ali je alkoholizem prirojen? Na srečo ne moremo reči, da bi človek bil že od sa- me prirode nag-njen k uživanju aJkoholnih pijač. Lahko na se to nagnjenje kmalu zakorenlni in močno razvije ob nepravilni vzgoji ali pa v slabi družbi. Znano je, da nekatere matere, zlasti revnejše v vinorodnih Icrajih včasih rade dajeio otro- kom kruh. ki so ga namočile v vino. zato da bodo trdno spali, ko bodo same na delu ali pa na zabavi. Najti ie tudi primere, da dajo starši šolskim otrokom za zajtrk vino tako da priha- jajo kar omotični v šolo. Nezna- nje in revščina so krivi, da da- je-© starši otrokom alkoholne pijače. Otroci se po malem na- vad? i o na vino in pijejo z užitkom. Toda z vinom se pa otrok bolj za'='!t'-uplja kakor od- ra-sel človek Začne zastajati te- le-^nf in diiJ^evni r^z^^o^ otroka. Navadno ostane majhen in ble- dicen in neodporen proti raznim boleznim, v šoli se slabo uči, v življenju pa težl^ shaja, ker nima dovolj sposobnosti. Lahko- mišljenost mladine, silaba vzgo- ja in slaba družba, preštevilni plesi navajajo k uživanju alko- holnih pijač. Ce otroci nimajo skrbne matere da bi jih pravil- no usmerjala v življenje, raz- gledanega in odločnega očeta, da bi jim odp.ral pravilne po- glede v svet in jih varoval tudi škodljivih vplivov, jim manjka pozneje večkrat zgrajena oseb- nost, ki bi bila dovolj odporna proi uživanju alkohola. Nekateri ljudje so na svojih delovnih mestih zelo prizadevni. Po tež- kem delu si želijo sproščcnja in zabave, toda večkrat vidijo le enostransko izživljanje v popi- vanju alkoholnih pijač. Ko do- živijo nekateri težje nesreče in razočaranje, se večkrat iz ob- upa vdajo pijači. Tako postaja pri mnogih alkohol čedalje več- .ia strast. Svoje dolžnosti zane- marjiajo. Pri njih vse propada: ra.zum, čustva in značaj V dru- žini postaja življenje neznosno Pijanci žalijo družinske člane ? grobimi žaljivka,mi. Zarn-avljaV premoženje družine Tako upro paščajo sebe, družino in delajo skupnosti ogromno škodo. Ker je aCkohol veliko družbeno zlo. je TX>trebno. da podpiramo pri- zadevanje vsake organizacije, ki se bon proti alkoholizmu. I R j v spominu nam je še nedavna proslava 55-letnice prosvetnega dela bralnega društva »Naprej« ; v Cirkulanah. ki je bila do po- drobnosti uresničena po prejš- njih napovedih v časopisju in v osebni agitaciji po zaslugi agil- nih članov KUD »Franček Kozel« 1 in še živih članov bivšega j društva »Naprej«. Starejšim ude- j ležencem proslave je bilo vse le obujanje spominov na minule I težke dni, iz katerih je bilo treba i iskati poti in iti Po ojih neu- I strašno naprej lepši bodočnosti ■ naproti. Članom KUD »Franček ; Kozel« In ostalim udeležencem j proslave je bila proslava drago- i cena pobuda za delo, da bi tudi oni po 30-40. letih svojega dela bili deležni priznanj, kot so jih bili njihovi starejši tovariši, ki so na proslavi prejeli lepa in po- membna priznanja za uspešno udcjstvovanje na kultumopro- svctnem področju. Prisrčne so bile besede tov. Antona Jurgeca, ki jih je iz srca izreke! mladini, katera se naj izobražuje in naj pri tem ne štedi žrtev, ne časa in potrpljenja, pa bo lepše preživ- ljala svoja mlada leta kot pri brezplodnem izrabljanju časa, pi- jančevanju, pretepih itd. Nepozaben bo ostal pogled na 12 odraslih na odru z lepimi pri- znanji v roki in na zastopnike Pok. Franček Kozel »Svobode« Ptuj, Ljudske prosve- te Ptuj ter »Svobode« iz Kidriče- vega, ki so prinesli KUD »Fran- ček Kozel« spominska darila v zn^ik priznanja za uspešno dol- goletno delo. Igranje tamburašev in odlomki iz raznih del so po- kazali, kaj zmorejo na kulturno- prosvetnem področj« haloški ljudje, kakor so: Anton Jurgec, Jožefa Jurgec Franjo Korenjak, Janez Emeršič Ivan Kozel, An- ton Gol, Anton Plohi. Dušan Ko- renjak, Dragica Kranjc-Lebar, Jo- že Kranjc. Stanko Rajher, Franc Kostanjcvec in Ivan Gavez (Kru- hek), ki so prejeli priznanja za 30-40-lctno delo. Prav lepo vsem čestitamo. Ta ohVtnira ie mimo delp. je zelo veliko. Treba bo nadaljevati začeto delo in pri njem vztrajati vse dotlej, ko bo zadnji prebiva- lec Haloz pre/ct z ideologijo so- cializma Vsekakor bo prof. tov. Miro Bračič še naprej tako pod- piral delo KUD »Franček Kozel«, kot je doslej in da se bodo po doseženih uspehih vsi skunaj ve- selili proslav tudi mlajših ob- letnic. V. J. RADIO LJUBLJANA IN MARIBOR 327,1 in 212.4 m 90,1 MHz 5,00—6,30 Dobro jutro, dragi poslušalcii 5,05—5,10 Poročila in vremenska napoved; 6,00—6,10 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dne- vnega sporeda; 6,30 Tržni pre- gled; 7,00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved m ra- dijski koledar; 7,30 Gospodinj- ski nasveti; 7,40—8,00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11,00 Radijski koledar; 11,05 Glasbe- na medigra; 12,00 Kmetijski nasveti; 12,30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega spo- reda in objave; 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame; 15,00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objave; 15,15 Lahka glasba; 16,10 Utrinki iz literature; 16,30 Želeli ste — poslušajte; 19,00 Radijski dnev- nik; 19,30 Zabavna glasba vmes reklame in objave; 22,00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in preg'ed sporeda za naslednji dan; 23,00—24,00 Od- daja za tujino — na valu 327,1 m. LJUBLJANA NEDELJA, DNE 19. DECEMBRA 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi poslu- ialcil (pester glasbeni spored) — mes ob 6,05—5,10 Poročila in vremenska napoved. 6,30—6,?5 Preg:ed tiska. 7,00 —7,15 Napoved časa, poro\iiIa, vrerr.en- ska napoved in objava dnevnega :;ore- da. 7,15—7,30 Reklaoie. 7,30—7,35 Ra- dijs'ki koledar in prireditve dneva. C,00 O športu Ln športnikih — dr. Šef: te- lesna vzgoja, šola in higiena otrok — I. del. 8,15 Domače pc^avi za prijetno nedeljsko jutro. 9,00 Otroška predstava: Mizica po;;rni se! (po Grlramov.: pravlji- ci priredila Rosanda Sajko). 9,45 Ope- retne m^lodile. 10,00 Družinski pogo- vori. 10,10 Dopoldanski simfonični kon- cert. Josef Haydn: Koncert za trobento in orkester. Ludwig van Beethoven: Sed- ma simfonija. 11,00 Oddaja za Bene^ie Slovence. 11,20 Lahek opoldanski glas- beni spored — vraes ob 12,00—12,10 Pogovor s poslušalci! 12,30 Napoved ča- sa, poročila, pregled dnevnega sfcreda m obiave. 12,45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13,00 Pol ure za naso vTie in obiave, 20.00 Kai bo prihodnii teden ra snor^du. 20,15 Večp^ni oneri koncert. 21,00 Ku'- tiima kronika. 21.15 \' svetu ritmom in melodi; — sodeli;'e Plesni orkester Ra- d'a Ljubljana. 22.00 Nanoved čz<:a. po^o- či'a vremenska nat^oved in pregled sijo- reda za nasledm"! dan. 22,15—23.00 Mi- sli in pogovori o sodobni «r'asbi. 22,15— 23,00 UKV pro^ratn: V r'esnein' riitmu. 23,nn—24.00 c)6dain za tuiino — na va- lu 327,1 m (prenos tz Zagreba. Ohjave in oglasi Po točki 1 čl. 136 Zakona 0 ljudskih odljorih mest in mestnih občin (Ur. list L^^S št. 19'52) SKLICUJEM .sejo Ljudskega odbora mestne občine Ptuj na petek, dne 17. dec. 1954, ob 15. ut-i v sejni dvo- rani Mestne občine. Dnevni red: 1. Imenovanje upravnikov in r>r)slovodij 2. Gospodarsko vprašanje 3. Razno Predsednik: Janko Vogrlnc L r. PTUJČANl! v torek zvečer, 21. decembra t 1., pridite ob 19. uri v Titov 'lom na akademijo v počastitev Dneva JLA — 22. decembra, kjer bo po referatu o nastanku razvoju in zmagah JLA bogat spored. OBJAVA Avto-moto društvo v Ptuju bo pričelo z Novim letom tečaj Za motoriste ip avtomptailiste. Prijave sprejme do 31. 12. tov. Novak Rudi na LOMO Ptuj — ^oba št. 8. OBVESTILO Tajništvo za notranje zadeve OLO Ptuj obvešča vse imetnike orožnih listov, da bomo od 26. de- cembra do 31. decembra 1954 sprejemali prošnje za podaljša- nje veljavnosti orožnega lista na pristojni postaji Ljudske milice stalnega bivališča. V^ak lastnik orožnega lista k prošnji priloži orožni Ust. orožje pa predlo."?! v vpogled. Prošnja mora biti taksi- rana z 430 dinarji v kolkih in okrajna taksa 20 dinarjev v go- tovini. Kdor v tem času ne bo zapro- sil za podaljšanje veljavnosti orožnega lista, sc bo proti niemu postopalii po zakonu o orožju. Dne 31. 12 1954 poteče neka- terim voznikom amaterjem ve- ljavnost vozniških dovoljenj. Po- daljševali bomo od dne 3. ja- nuarja 1955 dalje pri Tajništvu za notranje zadeve v Ptuju. Prosil- ci morajo vložiti nrošnjo, kateri t je priložiti zdravniško spričevalo. 1 Ta izstavljajo za to nooblasčeni 'zdravniki fdr Franc Bmmen dr. Matko Mrgole in dr. Rakuš) v , Ptuju. j Tajništvo 7" »^f^^-^nje zadeve ' Ptuj DE2URSTVO TRGOVIN V soboto, 18. decembra t. L, je dežurna špecerijska trgovina »Delikatesa« v Murkovi ulici. DEŽURSTVO TRAFIK Istega dne je dežurna trafika na Ljutoonerslii cesti (Pavko). MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 17. do 20. decembra nemški fihn »PO- SLEDNJI MOST« — in v dneh od 21. do 23. decembra ame- riški barvni flhn »NA RIVIERI«. MALI OGLASI v PTUJU JE NAIDENA ME- DALJA. Kdor jo je izgubil, SG naj z dokazili oglasi v upravi lista. STAVBNO PARCELO prodam. Noslov v upravi lista. LOVSKEGA PSA sem našel v Starošincih. Vpcrašati prj Kla- sincu, Starošinci 19 — Cir- kovci. »NE S. DECEMBRA 1954 (v če- trtek) zvečer je bilo na cesti Ptuj — Gorišnica — Moškanj- ci — Ormož izgubljeno kom- pletno rezer\'no kolo tovorne- ga avtomobila z naalo rablje- no gumobalonarico, dimenzi- je 1050-16, angleškega proiz- voda »Diuilop«. Prosimo naj- ditelja, da gumo preti nagra- di vrne oziroma sporoči na naslov: Tovarna usnja, Lju- tomer. AKACIJEVE SOHE. premega 8—12 cm dolžine 2.20 m, ku- pimo takoj večjo kcliično; na- dalje kupimo OMARO, kom- binirano s kredenco (rablie- no), primemo za pisarno. Po- sestvo OZZ Ptuj. Z DOPTSNIM TEČAJEM SE niTRO NAUCITE ESPE- RANTA. Prvo lekcij o pošlje proti pri.lcžitvi 50 din Zveza espcrantistov Slovenije — Ljubljana, Miklošičeva c. 7. PRODAM HISO in 20—3.5 a no- ?es^.'-a. JRkob Meznaiič Zg. Hajdina 97 HlJ^O Z VRTOM in ffozd pro- dam. Podvinci 122 PtTij. .ŠIVALNI STROJ in 80-ba^o klavirsko ba-rmoiiko prodr.m. Biačič Tcrtačka, Gorišnica 35.