Poštnina plačana v gotovini LetO L V. V Uubltani. V soboto, dne 19. novembra 1927 St. 263. Posamezna Številka 2 Dti Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemsrvo mesečno 33 Din nedei)»l*a Izdala celole no v Jugo-slavili HO Din. xa Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglaaov l stolp, pelll-vrsla mali oglasi pol 50 ln 2 D.večll oglasi nad 45 mm vlktne po Dln2'50, veltltl po 3 In 4 Din. v urednltkcmdelu vrstica po IO Din o Pn večjem g naročilu popuat Izide ob 4 zlulroj razen pondel)Ko ln dneva po prazniku Uredništvo /e u Kopltar/evl ulici i1. S III KohopIsJ se ne vrača/o, nefranklrana pisma se ne spre/emafo * Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Uprava le vKopIlarlovI ul.šl.6 ' Čekovni raCun: Cfubllana štev. 10.650 In 10.34* za Inserate. Sarajevo il. 756.3. Zagreb il. 39.OH, Praga In Ounal it. 14.797 K Mussoliniievemu načrtu. Demokracija je padla boginja! S tem geslom je stopil italijanski fašizem z Mussolini-jem na čelu na političen oder. Priznati moramo, da ga je uveljavljal dosledno, pa naj navajamo za vzgled prvi prevzem vlade, Mat-teotijev umor ali pa njihov volivni red z avtomatično lašistovsko večino. En člen v tej verigi je tudi predlog na reformo parlamenta, ki naj se prav za prav odpravi in nadomesti s posvetovalno korporacijo od fašistovskih strokovnih organizacij predlaganih, od faši-stovskega vrhovnega sveta imenovanih in spo-polnjenih delegatov. Politično zastopstvo naj se torej ubije, italijanskega parlamenta je konec. Mussolini, Primo de Rivera in ruski bolj-ševik so si segli v roko in v tej točki ugotovili popolno soglasje z razliko, da prva dva dajeta desničarjem, drugi levičarjem vse, vsi trije pa zagovarjajo načelno diktaturo in identificirajo svojo stranko z državo, strankarske instance pa z državnimi uradi. Ne glede na vprašanje, ali je stanovsko zastopstvo nujno združeno z diktatorskimi sistemi ali ne, je z načelne strani stvar sama na sebi zanimiva in aktualna, ker pogreva že davno stavljeno točko političnega dnevnega reda evropskih narodov o bolnem parlamentarizmu, ki naj se z nečem drugim nadomesti. Brez dvoma bi bila idealna rešitev ta, da bi imel vsak narod tako obliko in vsebino svoje vladavine, kot odgovarja njegovemu značaju, zgodovini, kulturi in civilizaciji, ker bi bil edino tak sistem še najbolj naraven. Ptiču raste perje iz telesa, državljan nosi obleko po svojem telesu. Brez dvoma je dalje izpričano, da se večina evropskih držav po in pred vojno s parlamentarizmom ni posebno postavila in da jih je le malo. ki bi mu pustile faktično živeti. Portugalska. Španija, Italija, Grčija, Romunija, Rusija, Poljska, da naštejemo najbolj vidne, so pometle s to prikaznijo. A tudi tam, kjer se še bori za obstoj in tfa ima vlada vsaj formalno na jeziku, so pritožbe nad njim na dnevnem redu. Preveč strank, premalo dela, predrag aparat, mehanika v politiki, diktatura šefov v strankah, stalna nestalnost vlad in kriz in vsled tega pri narodu občutek, da živi v državopravni holezni, da živi vkljub domačim tlem v tujem ozračju, da nosi na svojih plečah mesto njemu prikrojenega suknjiča jetniški jopič. Tudi je nadalje res, da so države prebrid-ko občutile delo individualiziranja in atomi-ziranja liberalizma v človeški družbi, ki je razbil smisel skupnosti, stanu, drobil stare etične vezi odgovornosti napram skupnosti in postavil posameznika na oltar. Divji napredni boji, do krvi bičano medsebojno sovraštvo je zagreblo prebogate zaklade naroda v odporu proti slabosti in borbi za ponos in čast ter delo za skupni blagor. Na delu so možje, sile, organizacije, ki naj privedejo, če ne že starih dobrih časov, pa vsaj zlati mir med stanove in družbo nazaj. Prva podlaga tega naj bi ravno bila stanovska zavest, stan in ne razred, etos in ne boj. Vse to je res poleg mnogega drugega. Vprašati je le, če bo predlagana fašistovska in že realizirana boljševiška parlamentarna reforma v Evropi imela bodočnost ali pa če vsaj pomeni korak naprej. Mi smo skeptiki. Prvič: Ti sistemi so se uvedli ravno v državah, kjer do predvojnega, še manj po povojnem času narod ni imel prilike, da skusi sladkost in moč prave demokracije. Ti narodi z eno besedo politično niso bili dorastli kot n. pr. Francozi ali Angleži. Predložen sistem pa predvideva politični vzgoji neizprosno smrt. Drugič: Parlamentarizem je vkljub vsem slabostim bistveno vsaj v toliko obstoja vreden, da kontrolira policijo in vojaštvo. Ta čut pa je živ v ljudeh in ima pred seboj še velik razvoj. Nadalje: Ruska — laška — španska reforma sloni na diktaturi in naj podpira diktaturo. Veliki mislec Aristoteles pa je že dejal, da je človek, ki ima oblast, nagnjen na njeno zlorabo in je treba zato delitev oblasti in kontrole. Primo de Rivera sam priznava, da trajna diktatura korumpira vlastodržca, ker odvzema dobrodošlo kritiko. Obenem je diktatura, tudi če kaj napravi, osebno delo brez trajne podlage. Najglavnejši pa se nam zdi končni fakt, da politike iz javnega življenja ni mogoče izločiti in jo popolnoma nadomestiti z gospodarskimi interesenti kakor tudi da gre splošno Vlada bo svoje delo z vso odločnostjo nadaljevala. Marinkovič pri Davidoviču. Opozicija v znamenju obiskov. — Vse nade se stavljajo na užaljene veličine. Odločno držanje g. Marinkoviča. — Vlada je složna. — Tudi o rekonstrukciji v ni govora. r Belgrad, 18. novembra. (Izv.) »Obisku voditeljev iz opozicije se nadaljujejo. Najbd] agilen je zdaj postal g. Jcca Jovanovič. Ker ga sicer malokdo pozna kot voditelja parlamen tarne skupine, ki šteje sedem poslancev, je pričel o teh »obiskih« sam izdajati uradna poročila. Danes je izdal precej obširno uradnj obvestilo kar sam o sestanku z g. Nastasom Petrovičem in ga tiskanega razdelil časnika: jem, ki bi sicer o tem važnem sestanku nt zvedeli ničesar. Iz tega tiskanega obvestila a-t vidi, da sta ugotovila,, da je sedanja vladb »sklona padu«. Pri današnjem »obisku« je igral precejšnjo vlogo g. dr. Maček, ki v Radi cevi odsotnosti zastopa hrvatski narod. Opoz.) ciia skuša »obiske« malo raztegniti in poskuša strp tj v stik s takozvanimi nezadovoljneži v radikalnem klubu. Mi smo že parkrat povedali, kdo so ti nezadovoljni gospodje. Največ po laga opozicija na g. dr. Ninčiča ni g. MiSo Trifunoviča ter v najnovejšem času tudi na g dr. Kojiča. Vse to so ljudje, ki so užaljeni, ke-niso v vladi. Z ozirom na to se lahko javn prepriča, kako veliko važnost je treba pripisovati tem »obiskom« in sestankom. Vse večje važnosti je bil obisk g. zunanjega ministra g. Voje Marinkoviča pri g Ljubi Davidoviču. Ta sestanek obeh prvakov demokratske stranke je trajal več kot eno uro. G. Marinkovič ni o tem sestanku dal nobene izjave. G. Davidovič pa je dejal: »Pr.v i!m Vas, da me ne sprašujete Popolnoma "is n; novega, kakor bi dejal g. Radič.« Pri tem opozarjamo na dejstvo, da se v vseh političnih krogih misli, da je po Marin-kovičevi vrnitvi stopilo v ospredje vprašanje, ali je Davidovičevo koketiranje korektno in ali je koristno intenzivnemu delu vlade izvrševanju gospodarskega programa. Obve- ščeni smo, da je g. Marinkovič pri današnjem sestanku pojnsnil g. Davidoviču krepko odločnost vlade, da noglede na malenkostno in. trige nadaljuje i vso odločnostjo izvrševanje svojega gospodarskega in zakonodajnega programa. . Pred skupščino se nahaja proračun, katerega zakonski načrt je kralj danes podpisal. It-to lak o pride v najkrajšem času pred narxl-nc skupščino zakon o izenačenju davkov, o katerem je vlada na današnji seji razpravljo. lb To sta dva najvažnejša zakona, ki bosta porab la veliko časa. Zato je vsako omalovaževanje in oviranje tega vladnega delovanja ne samo škodljivo interesom stranke in vlade, marveč pomenja tudi absolutno sabotiranje potreb države in ljudstva. Tako v demokratskih, kakor v radikalnih krogih, prevladuje mnenje, da bo tudi apozjcija v najkrajšem su uvidela nesmisel svoje obstrukcije in se bo poskušala udejstvovati s pozitivnim delovanjem v odborih. Skupščina bo delala neglede na to, kaj misli opozicija. Resnične tudd niso vesti o 'eni, da se bo skupščina odgod la. Samo od delovanja skupščinskih odliorov je odvisno, kdaj bodo dokončali svoje delo, da bi na ta nač'n skupščina preje sprejela njihove sklepe. r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Vladni Krogi zatrjujejo, da so vse vesti o neslogi v vladi brez vsake podlage. Istotako ni pričakovati, dt> bi se izvršila rekonstrukcija vlade, ker za tt.' ni nobene stvarne potrebe, niti tega ae zh litevajo kaki državni interesi. Vlada je preobložena z razpravljanjem o svojem zakonodajnem delu. To delo bo z vso energijo izvedla v skupščini. Za striktno izvajanje tega velikega gospodarskega programa je vladi zagotovljena zadostna večina. Diplomatje se zbirajo. Sofijski poslanik Nešič v Belgradu. — Obisk na dvoru, pri Marinkoviču in dr, Korošcu. — Šeba, Priče, Hoffinger pri Marinkoviču. — Olshausen v Belgradu. — Vatikanski poslanik Simič v Zagrebu. — Konferenca z nadškofom dr. Bauerjem. — Ma-noilescu v Rimu. — Kontroverza Marinkovič - Mihalokopulos. — Kaj pravijo na romunskem poslaništvu. ništva. Ko je nedavno Olshausen šel na dopust, so nekateri listi poročali o tem, da bo v kratkem zapustil svoje mesto. Na mero-dajnem mestu se te vesti dosedaj ne potrjujejo. r Zagreb, 18. nov. (Izv.) Iz Belgrada je sem prispel naš poslanik pri Vatikanu g. Jaša Simič s svojo soprogo. V Zagrebu ostane par dni. Po naših informacijah bo stopil g. Simič v stik z zagrebškim nadškofom g. dr. Bauerjem, s katerim se bo razgovarjal o ureditvi jeronimskega vprašanja, kakor tudi o vseh drugih vprašanjih v zvezi s konkordatom. r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Tukajšnje romunsko poslaništvo demanlira vesti, ki sc nanašajo na to, da bi se skoraj imel vrniti v Romunijo bivši prestolonaslednik Karol. Dalje se tudi demantirajo neresnične vesti o manifestacijah o priliki procesa proti Manoilescu. v Atene, 18. novembra. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je izjavil v Parizu, da dogovor o solunskem vprašanju med Grčijo in Jugoslavijo še vedno.ni sklenjen. K temu pripominja grški županji minister Mihalokopulos, da so listi najbrže Ma-rinkovičevo izjavo objavili napačno, ker solunskega vprašanja ni več in ga nc bo nikoli več. Grčija je dogovor iz 1. 1923. vedno re-spektirala, dasi ni bil sklenjen popolnoma v zakoniti obliki. Mihalokopulos upa, da se bo pri prihodnjem sestanku z dr. Marinkovičcm v Ženevi dosegel končni dogovor. MANOILESCU V RIMU. v Rim, 18. novembra. (Izv.) Manoilescu jc snoči dospel v Rim in se nastanil v Grand hotelu. GIBSON BO ZASTOPAL AMERIKO. Ženeva, 18. nov. Ameriški poslanik G : b-son je obvestil glavnega tajnika društva na-odov, da je imenovan delegatom razorožitveno komisije združenih drž.av, ki se bo sestala 30. novembra. Pri tej priliki bo predložil mnenje svoje države, kako si ona za i niš 1 ju je varnostno vprašanje. r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad naš poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešič. Takoj dopoldne ga je sprejel zunanji minister g. Voja Marinkovič. Pri tej priliki poroča »Pravda« sledeče: »V političnih krogih sc izjavlja, da je g. Nešič prišel v Belgrad zato, da bi dobil od g. Marinkoviča navodila v zvezi s ciljem, da se ustvarijo čim tesnejše zveze med Bclgradom in Sofijo. Naglaša se, da je zunanji minister g. Marinkovič v svoji izjavi v Parizu dejal, da je njegova želja, da sc čimpreje napravi sporazum med Belgradom in Sofijo in da se uvrsti prijateljsko razmerje.« G. Nešič je bil dopoldne tudi v dvoru. Poleg tega je imel naš sofijski poslanik g. Nešič v predsedništvu vlade dolg razgovor z načelnikom SLS g. dr. Korošccm. G. Nešič ostane v Belgradu več dni. r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Ameriški poslanik g. Prince je obiskal zunanjega ministra g. dr. Marinkoviča. Zanimal se je za razne probleme, ki so v zvezi z najnovejšo zunanjepolitično akcijo v naši državi. Poleg tega jc zunanji minister sprejel tudi češkoslovaškega poslanika g. Šebo in avstrijskega poslanika g. Hoffingerja. r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Nemški poslanik na našem dvoru g. Olshausen se je danes vrnil z dopusta in prevzel vodstvo svojega posla- evropsko javno stremljenje za tem, da politične glave združi z gospodarskimi veščaki. V tem bo rešitev in v notranji obnovi posameznika Za človeka grel Za notranji prerod družbe grel Kajti tudi novo stanovsko rimsko zbornico, ki ima poleg vsega šc ta moralni deficit, da člani ne bodo voljeni, bo Mussolini vrtil po misli volji in člani bodo avtomati kot sedaj, boječe antilope med tigrom Mussolinijem. Zato: Morda je načrt kak nov vidik, nikakor pa ne rešitev povojnega političnega kaosa. Dr. Kramar, češki pol'tik, vodja demokratske stranke, ki se je končno sprijaznil z Masarykom.' Ne za mir, za Dalmacijo jim grel v Rim, 18. novembra. (Izv.) V Rimu so bile danes zopet študentovske demonstracije kot protest proti študentovskim demonstracijam v Jugoslaviji. Študenti so se zbrali na dvorišču univerze, kjer se jim je prečitalo besedilo včeraj objavljenih sporočil uradnih organov proti Jugoslaviji. Nato so študenti v sprevodu hodili po mestu, kričali in vpili, pred njimi pa so nosili zastavo »NeOsvobojene Dalmacije«. Ko so sc vrnili na univerzo, so se ponovno zbrali v sprevod ter šli pred spo-menik neznanega junaka, kjer so pokleknili in na klic svojega voditelja: »Prisezile, da boste vedno vršili voljo našega ducejal« so odgovarjali kričeč: »Prisegamo.« Nato so krenili proti francoskemu poslaništvu. Spotoma so defilirali pred palačo fašistične stranke, kjet jih je generalni tajnik Turati na fašistovski način odzdravljal. Policija jim je zabranila dohod k francoskemu in jugoslovanskemu poslaništvu, ki sta bili ves dan zastraženi. Iz listov se doznava, da so študenti demonstrirali tudi v drugih italijanskih univerzitetnih mestih. Tako je danes v drugič prišlo v Benetkah do demonstracij pred francoskim in jugoslovanskim konzulatom, katera so za-stražile vojaške in policijske čete. V Florenci je morala policija ponovno razganjati demonstrante. Zvečer so udrli v mestno opero, pre-kinili predstavo, na kar je morala godba igrati kraljevi marš in fašistovsko himro, potem pa so se odstranili. V Padovi so pretepli tri jugo-slovanske študente, ker so baje izzivali. Nad vrati univerze v Padovi vihra zastava Dalmacije, ki jo čuvata po dva študenta kot častna straža. Ponoči so študenti razgrajali po mestu, nc da bi prišlo do incidentov. V Neaplu so bile velike manifestacije za vojsko, pri čemer so vpili: »Dol s Hrvati!« Študenti se ves dan vlačijo po cestah ter pojejo in demonstrirajo. Spoštovali nrof, aY\ je to fair? v Pari«, 18. novembra. (Tzv.) Danes se javlja sledeči dogodek, ki se je pripetil v Parizu o priliki bivanja dr. Marinkoviča in k> je značilen za napetost diplomatskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Dr. Marinkovič'se je udeležil proslave obletnice premirja dne 11 novembra ter je stal pred slavolokom na ttibuni, ki je bila rezervirana za člane viaa^ in diplomatskega kora. Tam je našel tudi italijanskega poslanika grofa Manzonija. Da*i sta oba že nad 20 let vsled intimnega prijateljstva nunih soprog — Marinkovičeva soproga jo Italijanka — v zelo dobrih prijatelj-skih odnošajih, se je grof Manzoni, ko je dr. Marinkovič stopil na tribuno, demonstrativno obrnil od njega proč, se v najoddaljenejšem kotu razgovarjal z nekim drugim diplomatom in ignoriral prisotnost Marinkoviča. Poslanik cir Spalajkovič je hotel napravjti konec neprl-jetnemu prizoru, ki se .je vršil vpričo vsega diplomatskega kora, stopil je k grofu Manzoni-ju in ga pozdravil rekoč: »Moj ljubi grof, ali Vas smem seznaniti z našim zunanjim ministrom.« Manzoni je ljuto pogledal in takoj obrnil obema jugoslovanskima državnikoma hrbet, ne da bi NI zinil besedico. Dogodek je v tukajšnjih diplomatkmih krogih izzval Š-vahne komentarjem Vsak dan nekaj novega. Takozvani šefi opozicije postajajo v res-aici smešni in dolgočasni, tako da se je čuditi, sako morejo na tak način stavljati na kocko oni ugled, ki ga imajo ali še imajo. Zdaj so si izmislili — ali pa sami verujejo v to — da pomeni prihod znanega Ace Stano-jeviča v Belgrad skorajšnji padec vlade. Aca da se je sestal 7. bivšim predsednikom skupščine Markom Tritkovičem, kar da je za g. Vukičeviča slabo znamenje. V vladi da vlada veliko nesoglasje med finančnim in prometnim ministrom na eni ter tema ministroma in ostalimi ministri. Situacija na vseh frontab notranjega političnega življenja, trdijo, j« taka, da je vse dozorelo za — vlado široke koncentracije. Dočim je dozdaj bil za šefa te kombinacije določen g. Davidovič ali pa je g. dr. Ninčič, so zdaj porinili v ospredje — dr. Vojo Marinkoviča! To da bi bila »vlada široke koncentracije brez šefov klubov«, ki bi izpeljala najnujnejše zakone, nakar bi demisijonirala in naredila prostor »vladi široke koncentracije s šefi klubov.« Zakaj tak kompliciran modus procedendi, se nam ne razodene. Jasno je, da so to puste kombinacije, porojene iz zadrege, popolne nesigurnosti in brezmočnosti. Dobro poučeni krogi poudarjajo, da položaj vlade ni siguren samo do sprejetja proračuna, ampak tudi za pozneje. Kar tiče Aco Stanojeviča, sc bo sestal tudi z g. Vukičevičem in se trdi, da bo zastopal stališče, da se ima radikalni klub držati enotne linije v notranji politiki, čeprav bi to bila linija g. Vukičeviča. To je po vsem dosedanjem nastopanju g. Ace Stanojeviča tudi več kot verjetno. Drravni proračun. Belgrajski listi trdijo, da bo državni proračun 1928-29 znašal vsoto 11.589,000.000 Din. Izkazoval bo deficit, to se pravi, dohodki so manjši od strorkov. To zato, ker finančni minister noče vnesti v proračun nobenega zgolj fiktivnega dohodka, kakor se je to doslej delalo. V koliko odgovarja ta številka istini, je nemogoče kontrolirati, ker finančni minister o številkah absolutno molči in jih bo izvedela prva šele narodna skupščina. Veliko investicijsko posoMIo. Belgrajska »Reč« trdi, da bo finančni minister dr. Bogdan Markovič, čim predloži skupščini proračun, odpotoval v London, da sklene veliko investicijsko posojilo. Baje so pogajanja za to posojilo bistveno že končana in gre samo še za podpis. Spor v srbskem zadružništvu. V srbskem zadružništvu je izbruhnil velik »por. Zveza srbskih zemljeradniških zadrug se je razcepila. Dočim so ene zadruge in sicer skoro vse prečanske in mnogo srbijanskih, imele svoj občni zbor v Novem Sadu, je opozicija odšla na svoj občni zbor v Jagodino. Povod sporu je dala izključitev nekih zadrug iz Zveze. Kmetijsko ministrstvo je ta postopek odobrilo, nakar je opozicija našla povod za odcep. Opozicija je vzela za objekt svojih napadov tudi deficit bilance za 1. 1926., ki znaša 3,350 000 Din in je po iizjavi vodstva nezakrivljen, to se pravi, krivda je na velikih poplavah. Opoziciji se očita, da hoče uvesti v zadrugarstvo politiko in da sc razlogi čisto strankarske narave. Spor ima kolikortoliko svoj odmev tudi v državni politiki, oziroma v politiki srbskih vladnih strank. Zakoniki načrt o ureditvi sodišč. 2 irUijona Dir. za invalidnino. — 750.000 Diu za . aske invalide in begunce. — Industrijci sc zanimajo za pravilnik o delavskih zaupnikih. r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Na današnji seji min. sveta se je razpravljalo tudi o nekaterih resornih zadevah. Potem se je razpravljalo o zakonu o ureditvi sodišč. Ta zakon, ki ga je ministrski svet na današnji seji v glavnem sprejel, odreja, da se v Srbiji uvedejo okrožna sodišča in da se število sličnih sodišč v Srbiji in Crnigori zmanjša od 52 na 28. Spremembe so tudi glede števila kasacijskih sodišč. Po novi odredbi bo samo eno kasacijsko sodjšče za celo državo. Z ozirom na to je jasno, da bodo potrebne spremembe glede razvrstitve sodnikov. Ker so sc glede tega pojavila v odboru, ki razpravlja o tem zakonu, različna mnenja, češ, da bi eventuelna sprememba mogla vplivati na stalnost sodnikov, je ministrski svet odobril stališče pravosodnega ministra, da se v tem in v zakonodajnem odboru zastopa stališče, da se stalnost sodnikov pri tistih sodiščih, ki se bodo restringirala, oziroma združila z drugimi, v toliko ublaži, da se naredi nov razpored sodnikov za ta nanovo ustvarjena sodišča. Na zahtevo ministra za socialno politiko g. dr. Gosarja ie ministrski svet odobril kredit 2 milijonov Din za invalidnino, ker je dosedanji kredit izčrpan. Nadalje se je dr. Gosarju odobrilo 750.000 Din za pomoč ruskim invalidom in beguncem. Danes je k ministru za socialno politiku g. dr. Andreju Gosarju prišla delegacija Centrale industrijskih korporacij in se z njias dolgo raz-govarjala o pravilniku za delavske zaupnike. I Zakonski načrt o izenačen!« davkov. r Belgrad, 18. nov. (Izv ) Vlada je na današnji seji, ki je trajila od 5. do 9. ure, sprejela zakon o izenačenju neposrednih davkov, ki ga je predložil fin. minister. Ta načrt se zelo razlikuje od tistega zakona, ki ga je meseca marca sprejel skupščinski odbor Spremembe so velike in gredo samo v korist davkoplačevalcev. Kolikor smo mogli po današnji seji ministrskega sveta zvedeti, bi bile številne spremembe sledeče: Davek za ročne delavec se silno zniža. Ta davek sc bo odslej plačeval pavšalno, in sicer 60 Din letno, oziroma 30 Din polletno. To se pfavi, da bo tisti delavec, ki zasluži približno 500 Din, plačeval 1%, če pa zasluži 1000 Din, samo V, %. To pomenja ogromno znižanje napram sedanjim davkom. Invalidski in komorni davek odpadeta. Odpadle bodo vse državne doklade, med njimi invalidski in komorni davek. Namesto invalidskega in komornega davka se za vse davke odstotek, ki je bil v dosedanjem zakonskem načrtu, zviša za 2%. 7. ozirom na dosedanjo višino invalidskega in komornega davka pomenja to veliko in znatno znižanje. Znižanje dohodnine. Hišni davek bo znašal 20% od dohodka. (Dosedaj je n. pr. v Ljubljani znaial 60%, pri nas na deželi 38%.) Dohodninska lestvica ostane nespremenjena z ozirom na omenjeni zakonski načrt, ki je bil marca sprejet t narodni skupščini, kar zopet pomenja znižanje z ozirom na dosedanje stanje. Privatnim nameščencem se sedaj dohodnim*, znatno zniža. Trgovski potniki plačajo 1000 Din pavšalno. Poleg tega so besediila posameznih zakon, skih določb natančna in jasna. Da bi se moglo izvesti pravilno izenačenje davkov, je vlada odredila pospešitev dela z uvedbo katastrov v tistih pokrajinah, v katerih še ni katastra. Pripravlja se posebna uredba za izenačenje davčne uprave v celi državi. To so samo nekatere določbe tega novega zakona, ki pride v najkrajšem času pred narodno skupščino. Pri tem poudarjamo, da je vlada na današnji seji sklenila, da bo za ta zakonski načrt zahtevala od narodne skupščine nujnost. Ti sklepi ministrskega svetn so najboljši dokaz, kako neutemel;ena je bila demagogija opozicije, ki jo je skušala v zadniem času uganjati z raznimi neresnimi predlogi glede davkov. MeusfvarJiive kombinacile. Rezka odpoved Pribičeviču. Pod tem naslovom objavljajo belgrajske »Novosti« 18. t. m. zanimivo izjavo zelo uglednega prvaka Demokratske stranke, ki sc norčuje iz Pribičevičevih prerokovanj o »skorajšnjem padcu vlade« ter pravi: »Vse to je prazen šum. V demokratskem klubu ni danes niti enega poslanca, ki bi pristal na to, da bi sodeloval s šefoma seljačko-demekratske koalicije Stjepanom Radičem in Svetozarcni Pribičevičcm, in zato je izključena možnost, da bi demokratski klub hotel pokvariti današnjo koalicijo z radikali zaradi koalicije z gg. Radičem in Pribičevičem, celo v tem slučaju, ako bi bilo pričakovati, da bi ta kombinacija dobila delovno vlado. Demokratska stranka ni na vladi zaradi oblasti, ampak ker želi stvarno pripomoči k utrditvi pravnega reda in ureditvi gospodarskega položaja. To njeno deio v družbi z radikali res ni lahko, toda v družbi s St. Radičem in Sv. Pribičevičem bi vsako delo bilo sploh nemogoče in kvarno.« Demokratski prvak nato spominja na izdajstvo Pribičeviča, ki je padel demokratski stranki v najvažnejšem političnem trenutku v hrbet in izjavlja, da so v demokratskem klubu popolnoma na čistem glede tega, da je s takima nezanesljivima in nezvestima sodelavcema kakor sta Radič in Pribičevič nemogoč vsak resen posel. G. Pribičevič bi se mogel samo vrniti v Demokratsko stranko, da tam igra vlogo skesanega grešnika, tega ravno pa on noče, ampak hoče s svojimi sestanki z Davidovičem zamazati oči onim samostojnim demokratom, ki so za fuzijo z materno stranko ter Davidoviča izigrati,- češ, jaz sem bil za blok vseh demokratskih strank, g. Davidovič pa ni hotel! Ugledni demokrat naposled naglaša, da so tudi zemljoradniki napram »seljačko-derao-kratskemu bloku« zelo rezervirani in konča z besedami: »Akcija g. Sv. Pribičeviča obstanku sedanje vladne koalicije nt neverna. G. Pribičevič ni politik, ki bi mogel voditi katerokoli resno nkcijo in pridobiti zanjo resne ljudi, ker za velikopotezno akcijo je treba zanesljivih ljudi in politikov, ki kaj tehtajo.« Hujše odpovedi kakor od tega uglednega demokrata, za katerim gotovo stoji ves klub, gospod Svetozar Pribičevič pač ni mogel ; dobiti! Sestanek Korošec-Vukičevič. r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Načelnik SLS g. dr. Korošec je danes dopoldne imel daljši sestanek s predsednikom vlade g. Vukičevičem. Na tem sestanku sta predsednik vlade in načelnik SLS razpravljala o vseh važnih poslih, ki se nahajajo pred vlado. PODPIS UREDBE O PRENOSU DELOKROGA NA OBLASTI, r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Na današnji seji min. sveta se je podpisala uredba o prenosu delokroga na oblasti, za katero znaša kredfl v celoti 172 milijonov Din- GOSPODARSTVO POD PP-REŽIMOM. r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Neki današnji časopisi poročajo, da se je skupščini predložil zaključni račun za proračunsko leto 192-1-25. »Slovenec« je o tem že pred par dnevi obširno poročal. Današnje časopisje, med njimi »Pravda;, ne razumevajoč spremnega pisma glavne kontrole, kritizira delovanje takratnega finančnega ministra iu pripoveduje o obtožbah nekaterih ministrov. Med drugim pripoveduje, da je bil takrat, ko se je prekoračil proračun prosvetnega ministra, nekaj časa prosvetni minister g. Svetozar Pribičevič, nekaj časa pa g. dr. Anton Korošec. O tej kritiki glavne kontrole smo tudi mi poročali. Iz tega poročila je jasno razvidno, da se kritika nana, ša na dvanajstine april-junij. Takrat je bil prosvetni minister g. Pribičevič. Nobene kritike pa ni o delovanju prosvetnega ministra v mesccih julij-avgust-september, ko je bil prosvetni minister g. dr. Anton Korošec. Z ozirom na to naše navedbe v celoti držijo in je ta kritika najboljši dokaz, kako so gospodarili dr. Stojadinovič, ki je bil takrat finančni minister, in drugi ministri, ki so sedeli z njim skupno v kabinetu. DEPUTACIJA ZVEZE PAPIRNIŠKIH TOVARN V BELGRADU. r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Davi je prispela v Belgrad posebna deputacija Zveze papirniških tovarnarjev. V njej sta bila tudi g. B o -n a č in g. inž. Pavlin iz Ljubljane, Ta delegacija je obiskala naše člane delegacije za pogajanja za spremembo trgovinske pogodbe z Avstrijo in ji predložila zahtevo papirne industrije glede carine na uvoz papirja. ODKRITA BANDA PONAREJEVALCEV POTNIH LISTOV, r Belgrad, 18. nov. (Izv.) Policija je odkrila veliko bando falzifikatorjev potnih listov in vlzov. Te potne liste so prodajali sumljivim osebam, ki so radi deliktov morale zapustiti naše ozemlje. V to afero je vpletenih tudi več višjih uradnikov. V interesu preiskave to velike afere se drže njihova imena v tajnosti. Vihar ruši hiše. v Newyork, 18. novembra. (Izv.) V mestu in državi Washington je včeraj divjal tornado, ki je napravil pol milijona dolarjev škode. Dosedaj je znana samo ena smrtna žrtev, ranjencev pa je bilo 20. Tornado se je začel z vodno trobo na reki Potomak, porušil je 30 hiš v Aleksandriji, šel preko ladjedelnice in dosegel južni konec Washingtona, kjer je porušil še 20 hiš. Srednja hitrost je znašala 100 milj na uro. KDO BO SULTAN? v Pariz, 18. novembra. (Izv.) V Fesu se sestane jutri kolegij maroških ulemov radi volitve novega sultana. Največ upanja za izvolitev ima tretji sin umrlega sultana Judduf Mohamed. Slovensko- Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70'—. Jagoslov. ftnflgariaa v Uubllani. Srboiirvafsko- Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 60"—. Jngoslov. kntlgarna v UiibSiani. pesmi? VMj. Kako ti torej ugajajo moje najnovejše Zelo ini je vroče, ko mi jih prebiraš ... Z bolnimi fanatiki ni debate! Italijanski tisk prestopa meje vsak« dostojnosti. ž Rim, 18. novembra. Z ozirom na svoje stališče k francosko-jugoslovanski pogodbi ponavlja »Giornale d'ltalia« danes uvodnik o tem ter omenja kongres Jadranske Straže v Splitu. Iz stenografičnega poročila o tem kongresu navaja ona mesta, iz katerih izhaja, da Jugoslavija vzdržuje svoje zahteve po Jadranu. List posebno poudarja, da se je kongresa udeležil zastopnik kralja Aleksandra ter pristavlja, da kongresu ni pripisovati prevelikega pomena, dasi se ne sme ignorirati, ker se v njem izražajo taka razpoloženja, ki lahko vplivajo na mednarodno politiko. Bolna domišljija Jugoslavije o njeni velikosti je groteskna in zavzema take oblike, da je potrebna prisiL nega jopiča. Predvojni srbsko-francoski dolgovi pred razsodišče. v Pariz, 18. nov. (Izv.) Na parlamentarno vprašanje nekega senatorja je francosko zunanje miuistrstvo v pismenem odgovoru poročalo o uspehu pogajanj, ki so se vršila o priliki bivanja dr. Marinkoviča v Parizu o ureditvi obojestranskih predvojnih posojil. Spor je bil, kakor znano, radi tega, ker je jugoslovanska vlada doslej plačevala obresti in amor-tizacijske kvote samo v papirnih frankih ter se pri tem sklicevala pred vsem na argument, da tudi francoska vlada obrestuje in plačuje svoja posojila le v povojni valuti. Pri novih pogajanjih se je jugoslovanska vlada izrekla v načelu za pripravljeno predložiti spor haaškeinu razsodišču. O modaliteti te procedure se v tem momentu razgovori med Parizom in Belgradom še vršijo. Enak spor ima Francija z brazilsko vlado. Tudi tu se je dogovorilo, da odloči haaško razsodišče. Konzistorii sredi decembra. i Papež o nacijonalizmu. — Nuncij Pelegrinettl gre v Varšavo. — Novi kardinali. ž Rim, 18. novembra. (Izv.) Iz vatikanskih krogov se doznava, da se bo prihodnji kon-zistorij sestal sredi meseca decembra. Pri tej priliki se bo sv. Oče v svojem nagovoru pečal s problemom nacionalizma. Kot povod bo vzel uporno nastopanje dela francoskih katolikov in obsodil ultranacionalnc iredentiste, ki pod to pretvezo zasledujejo druge p"'i,;čne cilje. Novi konsistorij bo imenoval tudi nove kardinale, med drugimi bo imenoval nuhČijd v Berlinu Pacelli ter en španski in en francoski kardinal. Nameravajo se tudi i£f>reinembe v inozemskih zastopstvih Vatikana. Monsg. Pe-legrinetti pojde iz Belgrada v Varšavo, monsg. Dolci pa iz Bukarešta v Lizbono. Za praško mesto je določen monsg. Ciriaci. Samomor ruskega diplomata. v Moskva, 18. novembra. (Izv.) Progi« noč je izvršil samomor Adolf Joffe, prvj sov jetski ruski poslanik v Berlinu. Bil je že dalj časa živčno bolan ter se je ustrelil najbrže vsled živčne razdraženosti. Joffe je bil 1. 1917. voditelj ruske delegacije prj mirovnih poga jaujih med Nemčijo in Rusijo v Brestu Litovskem. Do 1. 1918. je bil poslanik v Berlinu, odkoder je bil izgnan, potem pa je bil delegat v raznih inozemskih delegacijah, med drugimi tudi ua konferenci v Genovi. Potem je bil po slanik na Dnuaju, končno pa profesor za raziskovanje orijenta v Moskvi. Skupna fronta - fkupno delo. v Pariz, 18. novembra. (Izv.) »Pariš Midi« objavlja razgovor s Poincarejem, po katerem se Poincare bavi z mislijo, da bi že v najbližji prihodnosti stopil pred parlament z velikim političnim akcijskim programom, ki naj služi kot pozitivni delovni načrt za prihodnjo legis-laturno periodo, obenem pa tudi kot platforma za volivni boj v smislu ohranitve sedanje koalicije. Posebno izčrpno hoče pri tem obravnavati vprašanje končnoveljavne stabilizacije valute. Poincare smatra, da je legalna stabilizacija mogoča šele po obnovitvi parlamenta in da se pod nikakimi pogoji ne sme izvršiti po nižjem kurzu kakor je sedanji. Nemški dolgovi znašaio 10 milijard mark. v Berlin, 18. novembra. (Izv.) Po ugotovi hi predsednika nemške državne banke zna., šajo dolgoročna inozemska posojila Nemčije od dneva, ko je bil sprejet Dawesov načrt, do< 12. novembra t. 1. pet iu pol milijard mark, vsa kratkoročna inozemska posojila pa 4 in pol milijard mark, tako da znašajo celokupni nemški inozemski dolgovi približno 10 milijard mark. Uspeh ameriških srheiVooov. v Jeruzalem, 18. novembra. (Izv.) Amen ški arheologi so pri izkopavanju našlj iz zgiv devine starega testamenta znani Bethel, kjei jo imel Jakob sanje o nebeški lestvici in kjoi se je nahajalo Robnamovo zlato tele. Našli so starfi zgodovinske izraelske posodo in urn.lj* zakopane v prav neznatni globočinL 'Dan v besečli in sliki Krvava osveta ogulju-fanega moža. Preteklo nedeljo sta šla zakonska Mar'.Sn in Ana Petan v Gor. Pohanci na Martinovanje • Snomlje. V gostilni pri Petanu so našli prijetno diužbo. Proti polnoči pa je le vino pre/eč ruigreto fante, tako da so hoteli pretepati Martina Petanu na katerega so imeli piko. Ta jim je ušel iz go stilne domov. Ko pa ni prišla za njim žena, ji šel mož s puško naproti do gostilne. Blizu gostilne, Iz katere se je slišala harmonika in ples, je v temi obetal, ker se je bal srečanja s fanti. Naenkra, pa je videl priti iz gostilne svojo ženo z nekim fantom. Tiho ju je opazoval. Ko se je prepričal u lenini nezvestobi, je kriknil: »Nančka, Nančka, pojdi domov It in zapeljanka sta hotela zbežati, > tem sta pa počila dva strela, s katerima se je >g<>-tjufani mož takoj maščeval. Fant in žena sta bila cadeta in so ju prepeljali v bolnico v Brežice. Nevarna razbojniška tolpa priieta. V zadnjem času 60 kmetje v okolici Subotice zelo trpeli radi pogostih napadov in vlomov, ki jih je izvrševala večja razbojniška tolpa. Pred dnevi pa je posestnik Luka Mandlč opazil na cesti voz, na katerem se je nahajalo nekaj ukradenega mu blaga. Mnndič je z revolverjem v roki ustavil voznika in njegovega tovariša in jima velel, naj vozita do bližnje gostilne, kjer ju je pričel zasliševati. Medtem pa je udrla v gostiluo večja gruča oboroženih mož, pričela streljati in težko ranila gostilničarja. Končno je gruča izginila, z njo pa tudi voznik in njegovi tovariši. Slučajno so oblasti dan na to izsledile to razbojniško tolpo in večino njenih članov aretiralo. Ušlo jih je le kakih deset Telefonska centrala za krajevni promet na mariborski glavni pošti, ki se bo v kratkem demontirala. Na sliki se ie vidijo dela ca novo avtomatično centralo. Volčja nadloga v Hercegovini. V zadnjem času je zavladal v Hercegovini hud mraz. Gladni volkovi so pričeli v velikih krdelih udirati v vasi in trgati živino ubogih kmetov. V vasi Dobrigošču se je pripetila te dni groz na nesreča. Štirinajstletni pastirček Ilija Pje«o je Čuval nekaj ovac, nedaleč od hiše, ko je planil iz bližnjega gozda velik volk, zgrabil ovco ln jo začei trgati. Ilija je priskočil, da bi ubranil ovco pred volkom, toda zver je zagrabila tudi njega. Mea pastirjem in volkom se je razvila obupna borbo za življenje, ki je trajala dobre pol ure. Deček j«» bil razmrcvarjen od krvoločne zveri in je konči-u onemogel. Ko je prišla pomoč, je bilo prepozno: deček je bil že mrlev. ^Mti* — 2e sedmi vrček piva pijem, tako me fe razjezila žena. Strašno, res, koliko človek potroši denarja za ženo. Trupio brez nos v vodnjaku. Blizu Indjije v Slavoniji so kmetje pred dnevi opazili, da živina nikakor noče piti iz vaškega vodnjaka. Naprosili so popravljalca vodnjakov, naj ugotovi vzrok in pregleda vodnjak. Popravljalec je ukazal, naj izčrpajo vodo, nakar se je spustil po vrvi v vodnjak. V svojo grozo je opazil, da leži na dnu vodnjaka človeško truplo. Ko je privlekel truplo na dan, so mnogi kmetje omedleli od groze. Truplo je že povsem razpadlo in je brez nog, kakor domnevajo, gre tu za nekega trgovca z živino, ki je postal žrtev roparskega napad'' V stvari je uvedena obsežna preiskava. Popravljalec sam pa je dobil živčne napade in trdi, da se mu umorjenec prikazuje v vizijah. Slovenci v H ali ji ..Goriška Straža" zaolervena. Goriški prefekt je dal zapleniti zadnjo *Go-riško Stražoc radi uvodnega članka > Žalostno pismo«. Pismo piše fant iz Vipavske doline in je moralo biti res žalostno, da ga je prefekt zaplenil. Slika iz vipavske vasi: Razbrzdana mladina pije in pleše, zgublja veselje do dela in varčevanja ter nazadnje odide iskat sreče v Ameriko. Razpuščena so bila društva, ki so nudila mladini pošteno zabavo in jo vzgajala v krščanskem duhu. Te misli je vseboval članek, ki je zapadel cenzorjevim škar-jam. Goriški novomainiki so že nastopili svoja mesta in sicer: Božidar Goljevšček v Postojni, Albin Martinčič v Podmelcu, Mirko Zorn v Cerknem in Anton Žagar v Bovcu. Godbeno društvo v Postojni razpuščeno. Prve dni novembra je prejelo društvo odlok, ki odreja razpust z utemeljevanjem, da ne deluje v skladu z »nacijonalnim redom«. Z razpustom jc izginila zadnja sled društvenega in kulturnega udejstvovanja Slovencev v Postoini. Društvo je živelo skoraj nepretrgoma preko 60 let in je bilo središče glasbenega življenja. Imelo je godbo na pihala in godalni orkester. Poleg glasbeno kulturnega pomena jc dobro vplivalo tudi v socijalnem oziru zlasti na mlade ljudi. Imelo ie godbeno šolo, v kateri so se učili mladci raznih inštrumentov. Godba je bila ena najboljših na Primorskem. Zadnji društveni kapelnik jc bil g. Alojzij Polič, ki ie vežhal in vodil godbo skoraj 11 let in io dvignil do razmeroma precejšnje umetniške višine. Prej »Balilla« — potem lola. Prva naloga fašistovske stranke in učiteljstva je sedaj na Primorskem ta, da čim več slovenskih otrok spravi v »Balillo«. V ta namen se te dni z vso vnemo organizirajo v vseh občinah »občinski odbori Ba-lille«, ki imajo nalogo, da izsilijo od slovenskih staršev dovolienia za vpis njihovih otrok v Balillo. Primorska ima »vzorno« učiteljstvo Na Primorsko sc pošiljajo taki italijanski učitelji, ki so Preljuba prijateljica! Opažam vedno, kako si otožna. Seveda glavobol, razne bolečine In težave našego spola nam Je podarila mati narava I Znanost pe Je Iznašle sredstvo za ublaženje teh nodlog. Poskusi vendnr enkrat Aspirin« tablete trdila izpremeinbo 50 slovenskih priimkov v laško. Janko Kmet: Nesreča na Dunaitki cesti. Javnost o tej nesreči ni bila obveščena, dasi dnevno časopisje skuša dobiti vedno najnovejše senzacije še sveže. Tudi policija se za njo ni brigala, ker je ta nesreča takorekoč privatna zadeva moja, niti moja žena Neža pri tem ni pasivno udeležena. Siccr si je prepovedala, da bi jo javno nazival Nežo, pred svetom in zdaj že tudi med štirimi »domačimi« stenami, ki so pa, notabene, v resnici tuja lastnina, hoče biti Janja ali pa Janjica . .. Iz maščevalnosti pa jo javno označujem s tem, kar je, prava in pristna gorenjska Neža. Potrpežljivi bralec — mnogočislanih bralk si ne upam posebej opozarjati — se bo iz sledečega sam prepričal o resničnosti moje trditve. Da se povrnem k nesreči, ki ni zgolj privatna zadeva, ampak znabiti bo posegla neprijetno tudi v javnost, kajti pomisliti je treba, da sem državni nameščenec in da pomagam v drugi kategoriji in četrti grupi z zdravimi močmi riniti voz javne državne uprave po za/oženem potu javnega blagra naprej, in lahko rečem, da sem doslej uprav izdatno pri tem rinjenju pomagal. Čc pa vsled takozvane privatne nesreče izgubim svoje zdrave sile in bo začel voz državne uprave zastajati, ali ne bo s tem javnost nemilo in občutno prizadeta? Ker mi jc pa poleg moje Neže in šest mesecev starega naslednika Janezka javni blagor najbolj pri srcu, sem po d«lj*eni obo- tavljanju — Vi še ne poznate moje Neže I — vendarle sklenil, da govorim o svoji nesreči na Dunajski cesti pred vso javnostjo. Kot samski duševni delavec na državnem poprišču sem bival v dosti prostorni opremljeni sobi poštene branjevke kot podnajemnik. Dober prijatelj, čigar nasvet mi je vsikdar drag, mi je nasvetoval, naj se oženim, češ, da bom potem mogel doseči lastno družinsko stanovanje. In to sem storil. Brez večjih zaprek sem si naložil sladki zakonski jarem. Tako pa je moja opremljena soba postala za pomnožujočo sc družino — saj jc naraven potek nujno tak — premajhna. Stanovanja pa še do danes nimam, ko moj krepko razvijajoči se naslednik stopa — ne šc z nogo, pač pa s krepkimi kriki — v sedmi mesec svojega podnajemniškega življenja. Ker je soba tesna in premalo solnčna, pravi Neža, da morava otroka vsak dan, če le vreinc pripusti, voziti na zrak. Mene zadene pri tem — kar jc od kav,-dirja samo-posebi umevno — vloga konja oziroma »av-tota«. Tako sva se peljala lepega jesenskega popoldne — bilo je kmalu po prvem oktobru, za to sem stopal šc prcccj samozavestno — po Dunajski cesti. Tu se začne moja nesreča. Pridemo, to sc pravi, Janezek se jc pripeljal, do stadionskega zidu, pa zagleda Neža onstran ceste sredi njive lično hišico že napol pobeljeno, poleg pa kilometrsko velik napis: »Vila Stadion.« Vpraša me, kaj pomeni to ime. Pa sem ji rekel, da je ta hiša prvi dobitek druge stadionske loterije in da so srečke po deset dinarjev. »To si morava ogledati, kar hitro porini voziček čez cesto!« In že je zdir-jala tja v prahu avtomobila, ki jc vozil proti mestu. Jaz pa sem bolj počasen, zato sem rinil korakoma proti sredini ceste, ko zatuta avto v neposredni bližini. Porinem na vso moč, da odnesem pete in dete, pri sunku pa odleti otrok v loku iz vozička ženi pred noge, »Osel nerodni! Se otroka boš pobili« In vzela je Janezka v naročje, z drugo roko pa tiščala voziček proti vili. Z obrazom, ki je jasno odražal moj notranji odpor zoper njen ljubeznivi naslov, sem ji sledil. Na eni slrani vhoda je stal še oder, delavci so baš steno ometavali. Porinila je prazni voziček pod oder in vstopila, jaz sem sc skobacal za njo. Kar vsa jc oživela in odprle so se zatvor-nice njene zgovornosti: »Kakor nalašč za naju! Velike sobe in svetle, dasi ni veliko oken. Vidiš, v tako sobo se da postaviti pohištvo, ko niso vse stene preluknjane. In kopalna soba tudi! V to sobo postaviva štedilnik, k oknu šivalni stroj — vzorna družinska kuhinja! Eno sobo oddava v najem. In v kleti — saj to so sobe! Eno klet dava hišnici v stanovanje, nama bo pomagala na vrtu. In stopnice, poglej vendar, riban počasni, kako so originalne; smeti se pometajo kar skozi te špranje .. Še je šlo v isti sapi naprej, ko sva izstopila in šla po voziček — tedaj ji je za hip jezik obstal, pa samo da sc jc pričel šc z bolj divjo naglico sukati. Voziček je bil ves obriz- gan, oškropljen, pomazan z malto! »Teslo, kaj zijaš tako neumno!« »Saj si sama voziček sem postavila,« sem pomirjevalno pripomnil. »Čemu si pa ti mož, da nisi videl, kam sem ga dala! Jaz moram na otroka paziti, ti bi moral vsaj na voziček. Uh, čemu neki te imam.« Iz večmesečne skušnje vem, da je edini odgovor na tako argumentacijo — molk. Zato sem molče vzel voziček, pa smo šli tja na, sproti k prijaznemu oblastnemu poslancu, da s pomočjo njegove ljubeznive soproge osna-žimo nesrečni voziček. Ko zagleda Neža v oknu poslančeve vile napis: »Tu se prodajajo srečke,« jc bila zopet vsa potolažena. »Viš, tu kupiva prve srečke, te so bolj gotove, ker se prodajajo kar ob vili.« Kaj hočeš, kupil sem jih — trii Domov grede jc razvijala Neža najbujnejše načrte. »Viš, Janez, z vsako srečko, ki jo kupiva, jc verjetnost, da zadeneva vilo, za kako desettisoiinko večja. Pa kakor nalašč za naju. Jutri greva k Dovganu, da si ogledava kakšno spalnico, obednico in otroško sobo si bova omislila. Ali morda greva k Fajdigi, ali k Mathianu? — no, čez noč si premislim. Za-store bova kupila čisto moderne, ki nc odvzemajo preveč svetlobe. Pa veš, Janez, imenitno bo, ko bova hišna posestnika. Po prvem decembru se boš lahko udeležil razbitega shoda hišnih posestnikov v Unionu. Jaz bom pa vpeljala stalen iour fix, poleti na vrtu v verandi .. .« Dnevne novice KOLEDAR. Sobota. 19. novembra. Elizabeta. Poncijan, Krispin. * -v » it flosp. A Mrkun, župnik / Homca, jc včeraj odšel med naše izscljence v Argentinijo, kjer ostane dalj časa. it Županska zveza za Slovenijo ima svoj "lbfc-ni zbor v ponedeljek 21. novembra t. 1 ob poi desetih dopoldne v Unionu (bela dvorar.a>, na k,u izrecno opozarjamo vse svoje Mane. Uovori oblast predsednik g- dr. Natlačen. it Volitve \ vrhovno učiteljsko disciplinsko sodišče je šolska uprava ljubljanske in mariborske oblasti razpisala do dne 23. novembra t. 1. V vrhovni disciplinski senat v Belgradu bosta izvoljena ona dva učitelja In dva namestnika, ki bosta dobila največ glasov iz okrajev cele države. Poverjen ištvo UJU nas obvešča, da naj šolski upravitelji z volitvami počakajo, da bo od izvršilnega odbora v Belgradu postavljene kandidate iu namestnike naznanilo potom dnevnih časopisov, kar se zgodi čimprej. it Sarajevski oblastni odbor za karitativnost. Oblastni odbor sarajevske oblastne skupščine je imel v sredo sejo, na kateri so se obravnavala razna tehnična vprašanja. Med drugimi je bil sprejet sklep, da se razdeli znesek 150.000 Din raznim društvom v karitativne svrhe. 50.000 Din je oblastna skupščina poklonila oblastni organizaciji invalidov v Sarajevu. T^- Znameniti zgodovinski dnevi. 19. novembra: 1912. so bili osvojili Debar. — 1828. se je rodil komponist Schubert. — 1869. se je otvoril Sueški prekop. — 1S83. je umrl inžener Siemens. — 1886. se je otvoi ia Kmetijska šola na Grmu. it Tujski promet v Splitu. V prvi polovici meseca novembra je obiskalo Split 2061 tujcev, od katerih je bilo 1916 iz Jugoslavije, 64 iz Avstrije, 34 iz Italije, 18 iz Nemčije, 16 iz Češkoslovaške, 3 iz Poljske, 3 iz Madjarske, 5 iz Rusije, 2 iz Albanije sn 3 lz drugih držav. it Velik vihar v Hercegovini. V m^starskem okraju divja že več dni strahovit vihar, ki prehaja ponekod celo v orkan. Vihar je napravil mnogo škode, zlasti v vinogradih, kjer je polomil mnogo trsov. it Smrtna kosa. V četrtek popoldne je po kratki bolezni umrl posestnik Franc. Podbelšek iz Prikernice pri Moravčah. it Nesrečna hiša. S Svete Gore pri Litiji nam poročajo: Pred tednom dni je ukradla vdova Angela Vozel iz Roviš v trgovini Antona Rogelj 1500 Din. Izdal pa jo je en bankovec za 100 Din, kateremu je bil vogal odtrgan. Žena je bila tako predrzna, da je s tem bankovcem te dni prišla v prodajalno. Trgovec, pa je bankovec spoznal in prijavil tatvino orožnikom. Ti so Angelo Vozel prijali, pa je sprva tatvino tajila. Toda na potu na Vačah je vse prizn.tla in orožniki so jo do obravnave pustili na svobodi. Ta hiša je nesrečna. Spomladi je bruhnil ravno v tej hiši znani požar, ki je upepelil vse peterim posestnikom. Kmalu na to se je gospodar Anton Vozel obesil in vdovo sedaj tožiii radi tatvine. it Sodnik obtožen razžaljenja kralja. Te dni se je pričela v Tuzli razprava proti sodniku dr. Rafaelu Boršiču radi razžaljenja kralja. it V Osijeku zgrade vajeniški dom. Trgovska zbornica v Osijeku je ua svoji seji dne 16. t. m. sklepala o zgradbi posebnega stanovanjskega poslopja za nastavljence zbornice. Daljo jo zbornica sklenil«, da v proslavo 75 i e t niče svojega obstoju zgradi vajeniški dom Načrte zo obe zgradbi bo izdelal zbornični predsednik arhitekt Akšmanovič. it Tajni sestanek zagrebških komunistov. Zagrebška policija vrši že več dni obsežne aretacije komunistov. Kakor poročajo časopisi, so zagrebški komunisti priredili na dan desetletnico ruske revolucije tajno proslavo v bližnjem gozdu nri Sv. Simonu. Tu so razvili rdečo zastavo, imeli razne govore, peli in vzklikali sovjetski Rusiji. Po sestanku so komunisti priredili zabavo in ko so se vračali v Zagreb, so zopst peli in vzklikali sovjetski Rusiji. Istočasno so komunisti širili v Zagrebu šapirografirane letake, v katerih se proslavlja revolucija v Rusiji. Zagrebška policija je o zadevi pričela z obširno preiskavo in aretirala številne komuniste. it Vrelci nafte v Hercegovini. Kmet Rado Pu-dan iz vasi Cošinn blizu Mostarja je odkril v Du-bravah v palaške.m okraju močne vrelce nafte. Obvestil je o tem rudsrskj urad v Mostarju, ki je poslal inženerje, da preiščejo vrelce ter ugotovijo njihovo velikost in moč. it Železniška nesreča pri Šibeniku. Na progi Šibenik—Perkovič med postajama Šibenik in Da-bar se je pripetila v četrtek železniška nesreča. Mešani vlak je skočil s tira. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je šest vagohov popolnoma razbitih in uničenih Proga je že očiščena. it Surovi sin. Te dni se je pripetil v Zagrebu izreden slučaj surovosti hi podivjanosti. Gjuro Fu-reš, stanujoč na Trojanski cesti, jc prišel proti večeru domov in je takoj napadel svojo mater. Mati ga je skušala pomiriti, toda sin jo je pričel tako tolči da je starka omahnila na tla. Fureš je vrgel na njo pernico ter so nato sam vlegel nanjo. Mati bi se pod pernico kmalu zadušila. S težavo se je starka v zadnjem trenutku rešila ter poklicala na pomoč stražnika. Ali tudi lega je surovež napodil Vihtel je nad njim metlisče, da mu stražnik ni mogel blizu. Stražnik je moral poklicati na pomoč še enega stražnika. Toda Fureš je napadel oba z vilami in je udaril enega krepko po roki. Stražnika sta mu morala s puško izbiti vile iz rok. Na policiji pa je Fureš svoje surovo postopanje z materjo in stražnikoma kratkomalo zatajil. Pomagalo mu seveda ni nič. Izročen je bil sodišču. it Tatvina kolesa v orožniški vojašnici. Dne , 1. novembra t. 1. zvečer je bilo ukradeno iz veže orožniške vojašnice v Novem mestu dobro ohranjeno kolo, last podnarednika V., vredno 1500 '~>in. 14 dni je ostalo poizvedovanje po ukradenem kolesu brezuspešno. Po preteku tega časa pa je našel železničar M. to kolo v svoji drvarnici in ga takoj izročil orožniški postaji tu. Kako je prišlo kolo v drvarnico, je do danes nepojasnjeno. it Ukraden konj in voz izsleden. Dne 6. novembra t. 1. je bil ukraden nekemu posestniku v Žirovnici konj z vprego in voz zapravljivček, skupna vrednost okrog 10.000 Din. Dva dni na to pa je kupil gostilničar J. v Kandiji od neznanega prodajalca enega konja z vprego in zapravljivček po primerni nizki ceni, ne vedoč, da je vse to ukradeno. Ko je nameraval J. konja in voz zopet naprej prodati, je bilo orožništvo na to opozorjeno. Pravi lastnik o tem po orožništvu aviziran se je pripeljal žrebanje ioterije društva »Trgov, akademija« v Ljubljani se je na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27 oktobra. preložilo nepreklicno na 5. december 1927. Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra! — Pri društvu naročene srečke se pošiljalo naročnikom samo proti plačilu. — SREČKA STANE 10 Din. — Dobitkov fe 885 od 50,— do 100.000 Din. takoj v Novo mesto, kjer je spoznal konja in voz kot svojo lastnino. K., ki jo to zadevo orožništvu prijavil, je izplačal lastnik voza ln konja primerno nagrado J. pa se bo moral radi nakupa sumljivega blaga zagovarjati pred sodiščem. it Starec ustrelil sedemletnega otroka. V vasi Bileticu pri Sinju je ubil starec Damjan Dža-fič sedemletnega dečka Mirka Džnfiča. Starec je hotel ustreliti prašiča in je naslonil puško na zid, toda ko je ustrelit, je zadel otroka, ki je bil na licu mesta mrtev. OBLAČILA TVRDKE J MAČEK Ljubljana Ale^androva J2 so najboljša in najcenejša. it Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, sliuj-šanju, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih — urejuje naravna »Franz-Josefc-grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da jF r a n z- J o s e f«-voda celo najnežnejšim otrokom zelo ugaja. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 it Pojasnilo. Z ozirom na neke napačne vesti, ki se širijo, češ da glavno vodstvo namerava ustaviti izdelovanje Chevrolet osebnih in tovornih avtomobilov, moramo ugotoviti, da je ta govorica popolnoma neutemeljena in nas zlasti še zato preseneča, ker svetovne zahteve po Chevrolet osebnih in tovornih avtomobilih — naraščajo. it Obleke kemično čisti, barvn in plisira tovarna Jos Reich. Ljubljana. •k Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica. 35. Ker jaz nanje reflektiram, jih prav pridno propagiram; upam, da za te kuplete res dobil bom (Dalle prfli.) EfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN: Drevi imata nočno službo: Piccolo na Dunaj ski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. O Pevski zbor »Ljubljane« bo v nedeljo st> deloval pri skioptičnem predavanju o romanju na Velehrad, v Prago in Staro Boleslavo. Zapel bo naslednje pesmi: 1. K. Adamič: Himna, v časi sv. Cirilu in Metodu. Mešan zbor. — 2. Za-vadsky: Oče naš. Mešan zbor s sopranskim samospevom. Poje gospa Sernočeva. — 3. Bortnjanskl;. N y n je s i 1 y. Mešan zbor. — Sedeži po tO m 5 Din. Stojišče 2 Din. Vstopnice se prodajajo v trafiki »Union«, pred priredtvijo pa pri blagajni Prireditev se vrši v veliki dvorani hotela »Union* ob osmih zvečer. 0 časnikarski koncert se bo vršil kakor vsako leto tudi letos 1. decembra v dvorani TTniona v svojem običajnem, priljubljenem in popularnem obsegu. Imel bo povodom narodnega praznika značaj svečanega koncerta, na katerem bodo zopet sodelovale najodličnejše slovenske glasbene institucije. Ljubljanske organizacije so tudi letos vpošte-vale dejstvo, da je prvodecemberski koncert edina časnikarska prireditev, posvečena vrhu tega izrazito humanitarni svrhi, in so pustile ta večer s svoje strani nezaseden. Časnikarski koncert bo torej 1. decembra edina javna prireditev v Ljubljani. v nedeljo ob 8 zvečer zadnjič na Ljudskem odru v Ljubljani. Od tedaj nimam več miru ne po dnevi ne po noči. Vedno je na vrsti Vila Stadion. Načrtov za notranjo opremo mi je žena predložila vsaj že tristo. Vsak kovač, ki je le količkaj mobilen, gre za srečko. Pomislite, kako se mi godi. Pri tičku na gričku so imeli v soboto »veže krvavice in jeternice. Pa pravim Neži: »Janjica, veselje ti hočem narediti, saj se toliko trudiš ves teden. Nocoj greva na koline, aaj doma ne rediva pujskov ...« Mislil sem pač tudi na se, ker štejem koline, zalite s cvičkom, za višek užitkov druge kategorije in četrte grupe. Pa mi odgrize besedo: »Nič ne bova zapravljala po nepotrebnem! Pri Mu-sarju sem ti kupila za en dinar dobre domače bravnšvajgarce, od zjutraj je ostalo nekaj kave, pa boš imel dobro večerjo. Tista dva kovača, ki bi jih zapravil pri Tičku, mi daj za dve srečki.« Kaj hočeš? Da se ne kali ljubi družinski mir, sem dal dva kovača, sezul čevlje in nataknil copate ... Peljemo se na sprehod, z vozičkom Ja-nezkovim kajpak na izvoščkom. Cigaret nimam, pristopim k oknu, kjer štrli iz zidu zarjavel uradni znak trafike, da si kupim par zeta, ko je žena takoj tik ob meni in preden izrečem trafikantinji svojo skromno željo, že ona izžlobu-^ra: »Gospodična, eno stadionsko srečko bi radi; od vas, veste, še nimamo nobene, pa baš pri vas je sreča doma.« Gospodični se jo poklon očividno zelo dopndel. takoj je postregla. Z zaprtimi očmi in med globokim vzdihom je Neža poiskala na »slepo srečo« listek v bloku in ga iztrgala. Šele zdaj sem zapazil usodni napis: »Tu se prodajajo srečke II. stad. loterije.« »Saj bi ne kupil za celega kovača cigaret,« sem pripomnil, »ampak samo za dva dinarja, lako razsipati vendar ne moremo.« »Pa ves teden ne boš kadil, bova lahko pa še eno srečko kupila. Viš, dim se razkadi, vila ob Dunajski cesti pa ostane. Potem boš šele z užitkom kadil, ko boš v lastni hiši sedel in po lastnem vrtu se sprehajal.« »Kdo ti pa pravi, da bova baš midva zadela prvi dobitek?« »O ti maloverni Tomaž, a ne znaš računati. Čim več srečk imava, tem večja jc gotovost. Ali ti to ne gre v glavo?« Da sem prisiljen abstinent in nekadilec, ni vsa nesreča. Piči mojo Nežo misel, da se dobi pohištvo v Št. Vidu cenejše ko v Ljubljani. Ko pridem iz urada in skromno kosilo zaužijem, hajd v Št. Vid, kajpak z vozičkom, saj otroka nimava kam dati. Ob solncu šetamo lepo polagoma po ljubljanskem polju, a preden si Neža ogleda eno zalogo pohištva, solnce trikrat zaide, č bi bilo o kresu, kaj šele proti Vsem svetim. V noii se vračamo, mrzla burja piha ... no in ... Janezek dobi pljučnico. Zdaj skrbi, jok, zdravnik, honorar itd. itd, ni počitka ne ponoči nc podnevi. Še pri delu v pisarni me skrbi... Prišel sem do prepričanja, da je vila Stadion mo>a nesreča- Imam lepo število srečk in do prvega decembra jih bo še ena kopa — Janezek jc med tem izven nevarnosti in zato vila ob Dunajski cesti in njena oprema zopet v ospredju. Če jo zadenem, mi bo žena od veselja in od skrbi, kako jo opremiti, znorela. Kakšen revež bom šele tedaj, četudi bom hišni posestnik. V očigled tej negotovi in žalostni bodočnosti, pozivam in prosim svoje znance, sklicujoč se na prijateljske vezi, ki nas družijo, pa tudi vse cenjene bralke in bralce, katerim je opis moje nesreče ranil dušo več ali manj globoko: Kupujte šc vi srečke. Čim več jih vi pokupite, tem manj verjetna je moja bodoča nesrečna usoda. Kakor rad bi bil hišni posestnik, tako rad vilo vam privoščim, ker še rajši kot fletkano vilo, imam svojo Nežo zdravo in pri brihtni pameti. Velika inventurna odprodaja, najnižje cene £ 20% popusta J&* ter damske kostume in plaSče. "•C Manufaktura JOS. SNOJ - LJUBLJANA, PreSernova ulica 3. Nc zamudite ! Oglejte si zaloge I O Umetniška razstava Cuderinan-llaloš v Jakopičevem paviljonu se v nedeljo 20. t. m. zaključi. Opozarjamo p. t. občinstvo, da ne zamudi prilike si ogledati to zanimivo razstavo. 0 Odlikovanje treh gasilcev ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva se vrši v nedeljo, dne 20. novembra 1927 ob polenaj-siih dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. © VII. prosvetni večer P. Z. Problem, ld v zadnjem času zanima ves svet, zlasti pa katoličane vseh narodov, je brez dvoma Mehika in ono, kar se tam godi: preganjanje katoličanov, — kar je bilo naslov sinočnega predavanja. Aranžerjl so preskrbeli, da se je vršilo združeno z recitacijo dr. Opekovih »Katakombe (v odlomku) in dveh krasnih, solo-violinskih točk, kar vse so izvedli stalni izvajalci tozadevnega programa v popolno zadovoljstvo navzočih. To je tvorilo prijeten uvod k predavanju, ki je nato sledilo. Obširno nam je Mehiko in tamošnje razmere razložil predavatelj g. p. dr. II. Bren. Predavanje so izpopolnjevale številne barvane skioptične slike. Obisk, ko vedno: polna dvorana. Prihodnji teden predava prof. Fr. Pengov o temi: Čuda morja. —h. O Narodni muzej v Ljubljani je zaradi nastale zime zaprt za nedeljske obiskovalce od vštete prihodnje nedelje dalje. Zopetna otvoritev se bo naznanila po ljubljanskih dnevnikih. O Brivska vajeniška strokovna šola. Dolga vrsta let je bila vroča želja vodstva Zadruge briv. cev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani, da osnuje strokovni tečaj ali šolo, v kateri bi brivsko vlasu-ljarski naraščaj črpal ono znanje, katerega zahteva duh časa in napredek v stroki. Moderni čas stavi na obrt vedno večje zahteve bodisi v pogledu hlgijene ali mode same. V nedeljo, dne 13. novembra se je šola otvorila in pouk začel, za kar gre največja zahvala požrtvovalnemu odboru zadruge, posebno tajniku g. Šinkovcu Albinu. Pri ustanovitvi strokovne šole je bila vodilna misel izobraziti čim boljše moči. Dober pomočnik z zadostnim strokovnim znanjem in svest si svojega dela bo sam sebi največja garancija, da bo v bližnji bodočnosti ludi dober poslodajalec. Da bo pa šola uspela >n dosegla zaželjen cilj, nam jamčijo že imena priznanih strokovnjakov kakor g. Aleksander Gjud ml. in g. Metod Podkrajšek, ki bosta v tej šoli poučevala. © Berači. Včeraj so stali v gručah pred pisarno dežurnega policijskega uradnika Po dva in dva so jih vodili strogi stražniki notri in tudi gospod dežurni se je delal zelo »strogega«: »Ali ne veste da je beračenje v Ljubljani prepovedano?« Sledil je plah odgovor: »Ne vemo, res ne vemo.« Sproti so stražniki privajali nove: iz vseh koncev mesta, one, začetnike šele, ki imajo pravico, da prosjačijo samo po predmestjih, v Vod matu, na Viču, v Šiški in tudi one, ki so se ponosno sklicevali, da že toliko in toliko let beračijo po »ta nobet mestu«. Ali huda policija ne pozna nenapisanih beraških pravil in parcelizacije okrajev, policija noče niti vedoti, da je petek že od pamtiveka be-raški dan. Novo naredbe so tu, vse oblasti, magistrat, policija itd. so se zarotile proti beračem Nihče ne sme več beračili po mostu in tudi ob petkih ne! Pridušeno vzdihe/vanjo, semintja krepita, ven dar le napol slišna kletvica zoper oblasti, ki ne privoščijo beračem še poštenega življenja ne in že so odpro vrata dežurne pisarno. Z >f.et morata dva notri. »Torej bodo berači končno le odpra* ljeni?« se izprašujejo stražniki sKaj še, lam on Bežigrada je stražnik zopet prignal tri in niti stražnika iz Trnovega še ni tu? Kdo naj vs. koliko j'h bo šele ta prignal.« Berači romajo v dežurno pi-sarno — okoli dvajset se jih je nabralo v*eraj ves dan- — iz pisarne pa romajo na dvorišče, kjer morajo na novi, toda že zelo osovraženi polic.iiski od-gonski voz. In berači morajo zapustiti s tem vozom njihovo obljubljeno deželo — blaženo mesto Ljubljano — in jo odriniti tja na Posavje, na Barje tn odkoder so že prišli včeraj v petek v Ljubljano. Le Jaki Cigovcu in še dvema, trem ni mogla po liclja do živega. »Iblančani smo, ta star' Iblančan', naj le pogledaja tale cajgnesk je vsak toh treh »srečnih« zatrjeval. Kaj je njim, če jim policija v svojem velikodušju dovoli dvodnevno brezplačno prenočišče in hrano v svojih zaporih. Iz blažene Ljubljane, kjer je toliko dobrih in boračem naklonjenih ljudi, jih pa le ne more nihče pregnati I Za-vidno jih gledajo njihovi neljubijanskl stanovski tovariši in koTikurentje. O Tatvine. Mizarskemu pomočniku Albinu Bukovou v Zgornji Šiški št. 13 je bilo iz nezaklenjene. spalne sobe ukradeno več obleke, perila in čevljev v skupni vrednosti 2I".00 Din. — Slugi tvrdke Sehmldt Josipu Škulju je neznan tat ukradel ponoči s Pogačarjevega trga 100 Din vreden ročen voziček. Voziček je bil priklenjen. O Kolo ukradel in ga zastavil. Pred dnevi je prišel k trgovcu J. Č. v Streliški ulici neki mošld ln mu zastavil kolo za neki dolg. Kolo pa je bilo svojčas ukradeno in je policija lastnika že našla. Možakar, ki je kolo zastavil, je znan, vendar ga dosedaj še niso mogli izslediti. O Nevarna električna žica. Sedemletno učenka I. razreda osnovno šole v Spodnji Šiški Mar! Kovačevičeva jo sla v četrtek opoldne iz šole lo-»nov. Na cesti gredo se je dotaknila električne h-ce, ki je visela z droga. Radi električnega toka deklica ni mogla odtrgati roke od žice in je pričela klicati na pomoč. Todo tudi drugi ji niso mogli pomagati in je bila deklica rešena muk in strahu šole, ko j« np.kdn s kleščami odSMpnll žiro. K sre Č: deklica ni dobila nobenih poškodb, le ponoči 'a trpela radi živčnih napadov. © Karambol * Spodnji SiSki. V Četrtek ob 1 poj>oldne se je pripetila nn Celovški cesti pred hišo št. 32 večja avtomobilska nezgoda. Najemnik šentvldskegu avtobusa g. Marinko je naznanil policiji, da je v omenjenem času vozil z avtobusom proti mestu. Pred njim je voeil neki voznik smeti. Pred hišo SI. 32. je voznik nenadoma zavozil vstran, nakar jo moral avtobus, ki je vozil le nekaj metrov za vozom, za voziti v ograjo, Ce ni hotel zadtMl v konje. Pri karambolu se je avto znatno pokvaril, tako da ni mogel nadaljevati vožnje in so morali potniki peš v mesto. Skupna škoda, ki jo g. Marinko trpi, znaša 2000 Din. Voznik se izgovarja, da se j^ moral tudi sam izogniti nekemu kolesarju, ki je vozil tedaj mimo. © Goljufije pri tvrdki Kune v Ljubljani. Pred dvema tednoma je prišel v konfekcijsko trgovino A. Kune v Gosposki ulici neznan goljuf, ki je predložil ponarejeno potrdilo načelnika v Litiji, do jo lastnik potrdila Franc Majcen, uslužbenec železnice v Litiji, in da mu načelnik jamči za odplačila. Možakar je kupil na obroke zimski plašč za ceno 1400 Din. Obljubil je, da prinese prvi obrok v kratkem. Pozneje je tvrdka ugotovila, da je potrdilo ponarejeno in da železničarja z imenom Franc Majcen v Litiji sploh ni. — V četrtek zvečer je bil aretiran neki J. B., sluga pri isti tvrdki. Prišli so mu nn sled, da si je v zadnjih mesecih prilastil več kosov obleke obleko na škodo tvrdke, ki trpi škodo v znesku 3C00 Din. © Krasne dunajske bluze - Kristolič-Bučar. © Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bi— perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Z a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Poceni kupite krasne damske plašče in obleke pri Fran Lukič, Siritarfeva 9. Mlaritoor □ Delavci! Prijatelji rlelavec«! Drovi ob osmih sc vrši v dvorani Zadružno gospodarske banke naš shod. Ta naj pokaže, da postajat« krščanski socialisti v Mariboru najvplivnejši fakto, in najvplivnejši braniteij delavskih pravic. Zato delavci vsi na shod! Govorniki iz Ljubljane in Ma ribora. □ Seja mariborskega občinskega sveta. Snoči se je vršilu seja mariborskega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila od sto in sto reflektantov tako težko pričakovana razdelitev stanovanj v novih hišah. Naval na galerije je bil dokaz za voliko zanimanje. Toda nihče ni prišel na račun. Seja st je namreč po polurnem razpravljanju o brezpo-membnosti za javnost zaključila, stanovanja pa v. se razdelila na tajni seji. Javno sejo so izpolnile samo malenkostne interpelacije in vprašanja socialistov, katerim gredo bližajoče se občinske volitve na živce. Zalo skušajo iz vsake najmanjše stvarice napraviti senzacijo ter jo potem demago-5ko izrabiti za galerijo. Na javni seji se je izvršilo imenovanje komisije za enajst volišč pri občinskih volitvah. Na tajni seji so se razdelila stanovanja p° predlogu referentov in sklepu četrtega odseka, katerega Je občinski svet soglasno potrdil brez ugovora. Več prosilcem so je podelila domovinska pravica, na kar se je seja zaključila. □ Komisija za obmejni promet se sedaj nahaja pri ogledovanju postaj na Jesenicah, Pod rožici, Pliberku in Dravogradu. V kratkem se bo komisija vrnila v Maribor, kjer bo nadaljevala s svojim delom. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Sobota, 19. novembra: MEDEJA. Red C. Nedelja, 20. novembra ob 15. uri pop.: VEČNI MLADENIČ, Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, Ob 20. uri zvečer: DVA BREGOVA. Izven. Ponedeljek, 21. novembra: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 19. novembra: BAJADERA, opereta. Izven. Nedelja, 20. novembra ob 15. uri pop.: FAUST. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 21. novembra: Slavnostna predstava v proslavo prijateljske zveze med Francijo in Jugoslavijo. Izven. Spored francoske proslave v ljubljanski opori dne 21. nov. ob 8 zvečer: 1. Govor pesnika Zupančiča. 2. Francoska državna himna, poje moški zbor Glasbene Matice ob spremljevanju opernega orkestra. 3. Govor francoskega odposlanca. 4. Bože pravde; poje moški zbor Glasbene Mati e ob spremljevanju orkestra. 5. Bizet: La Patrie, over-tura za veliki orkester. Izvaja operni orkester. 6. Bizet: Carmen (zadnje dejanje). 7. Rosland: Cira-no de Bergerac (II. dejanje). 8. Gounod: Faust-Valdburgina noč. Proslava se vrši kot slavnostna predstava in zato se želi tudi črna obleka. Predprodaja vstopnic pri dnevni blat jni v operi. Pri-reditolji: Gledališka uprava in ljubljanska kulturna društva izrecno pripominjajo, da se posebna vabila za to proslavo tie razpošiljajo, ker je pač dolžnost vsakega zavednega našega človeka,, da poseti to vsekakor velepomenibno prireditev. Mariborsko gledališče Sobota, IT), novembra ob 20. uri: EVA. DEKLICA IZ TOVARNE. Ab. A. Premijera. Nedelja, 20. novembta ob 15. uri: PYGMAI.10N. Ljudska predstava pri jako znižanih cenah. — Ob 20. uri: EVA. Celjsko gledališče Sobota, 19. novembra ob 20. uri: ROKA PRAVICE. Krstna predstava. Nedelja, 20. novembra ob 16 uri: ROKA PRAVICE. Ljudska predstava ob snižanih cenah. □ Smrtna kosa. V mariborski bolnici je umr. 33 letni poslovodja Albin Eržen, brat urednik* »Volksstln>me<. Pogreb bo v nedeljo- popoldne -;b treh Iz bolnice na Pobrežju. □ Nova cisterna za bencin. Na Grajskem trgu kopljejo jamo, kjer se bo zgradila velika cistertlh za bencin, kakor sta ostali dve pri Zadružni ban-Id in na Kralja Petra trgu. G Otvoritev porodnišnico v bivšem sanatori-ju se bo vršila začetkom decembra, ker so sedaj gotove vse priprave. □ Samoumor. V pekarni Schmidt uslužbena Marija Koren je pTed nekaj dnevi neznano kam izginila Domnevalo se je, da si je drugje poiskala službo. Včeraj pa je neka njena prijateljica dob i h pismo, v katerem ji Marija javlja, da namerava i* vršiti samoumor. Pravi, da se nahaja v tako težkih razmerah, da ne more najti izhoda. Samoumor je res izvršila in skočila v Dravo. H Svetovna marka: Cendrc (le rose I H Rouge mandarine B 1 Bour'oU — Pari« | Cel^e ■©" 1, in 2. skrinjica sta pri jutrišnjih volitvah r.a celjsko okoliško občino znenllki veselega, velikopoteznega in poštenega občinskega gospodarstva. Zato bosta tudi zmagali. 0 Volivui pisarni SLS za jutrišnjo okoliške občinske volitve se nahajata: za volivec, ki voliV> na volišču na Bregu, v I. nadstropju hotela »Bel1 vol«, za volivce, ki volijo v Gaber ju, pa pri g. Golo grancu. Naše somišljenike prosimo in pizivamo, da se že dopoldne stavijo volivnim pisarnam na razpolago za delo. & Volivoc rezultate jo v vseh 15 občinah, kjer se jutri vrše občinske volitve, takoj v snuistu izdanih navodil sporočiti ali osebno ali brzojavno ali pa telefonično (telefon št. 8 v Celju) tajn.šlvu SLS v Celju. Tajništvo bo v ta namen jutri odprio do devetih zvečer. 0 Porotna dvorana v Celju. Restavracijski« dela na velikih slikah v porotni dvorani celjskega okrožnega sodišča so bilo ta teden končana in se bodo vršile prihodnji teden porotne jbruvnave že v povsem obnovljeni dvorani. Zanimiv,? slike so nastale okrog 1. 1000. ter so delo neznauegt moj. stra. ki je delal pod vplivom severnoi4alijansKeg* slikarstva. Slike, ki zavzemajo ves obširni strop so obdane z originalnimi lesenimi okviri i značilno sodobno ornamentiko na sinjem dnu. Sredi strop« so nahaja ogromna slika, predstavljajoča neko idea listično arhitekturo z balkoni, raz katere gledajo gospodje in gospe v bogatih oblačilih v dvorano, nad arhitekturo plovejo po nebu putti. Okrog 1» slike se vrste drage manjše: v kotih štirje gigant, ki nosijo strop, ob vzdolžnih stranicah štiri slike letnih časov z jako zanimivimi krajinskimi motivi, ob prečnih stranicah dve bojni sliki, ena predstavljajoča bitko z Amacoukami, druga neko neznano bitko. Slike, slikane s tempera-baivami na platno, so bile v zelo slabem stanju. Akad. slikai Sternen jih je zelo posrečena očistil in napel na les. Pri delu mu je pomagal celjski kipar g. Hoh-njec. Dvorana sama je preurejena po načrtih -irh. Plečnika. Obnovitvena dela jo financirala mes-na občina. 0 Drucri koncert Zikovcev se vrši v ponedeljek, dne 21. t. m., ob jx>ldevetih zvečer v kino-dvorani hotela Skobune. Na programu imajo Beethovna, Suka, Hugona VVolfa in D\voraka. Kdor je slišal njihov nastop prošlo sredo, ne bo mogei zamuditi njihovega ponedeljkovega koncerta. 0 Regulacija Hudinje. V ponedeljek zjutraj prične vojaštvo s prekopi, ki jih bo po načrtu za regulacijo Hudinje izvršilo. 0 Stadionske srečke dobite v pisarni podružnice »Slovenca-:, Cankarjeva 4. Ljubljanski Ljudski oder Na željo občinstva, ki je že trikrat napolnilo dvorano, bo Ljudski oder še enkrat vprizoril krasno igro >Z 1 a t o r o g«, romantično igro v petih dejanjih in treh slikah s petjem, godbo in plesi in sicer jutri v nedeljo ob 8 zvečer Igra je popravljena, petje, godba je izboljšana, plesi so dodani in nanovo nastudirani. Vsebina igre je pestra, prisrčna in efektna, pa tudi mnogo komičnih prizorov je vmes. Dvorana bo toplo zakurjena. Predprodaja vstopnic v Ljudskem domu v Nabavni zadrugi I. od 8—12 in od 2—6 zvečer in v pisarni Ljudskega odra od 4—7 zvečer. Cerkveni vesfnik Celodnevno češčenji sv. R. Telesa je danes na praznik sv. Elizabete v križanski cerkvi. Kri*anska moška Marijina družba obhaja v nedeljo '5). novembra svoj drugi glavni družbeni praznik. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob (i. uri. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo, zvečer po govoru darovanje za družbine namene. Naše dljaštivo Zarja. Danes v soboto dne 19. nov. se vrši ob 8 zvečer v društvenih prostorih 52. redni občni zbor >Zarje« z običajnim dnevnim redom. Udeležba za vse članstvo obvezna, tovariši bratskih društev in gg. starešine vljudno vabljeni. — Odbor. Nascmanila Ljubljana. Mladinski dom Kndrljevo. V nedeljo 20. nov. ob pol 5 popoldne Ogrizevičeva drama »Hasanagi-nica« v režiji g. L. Potokarja. — Ob 8 zvečer kino: Čudo džungle. — Cene običajne. Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajuka ima jutri v nedeljo ob 11. uri pevsko vajo v društveni sobi. Prosimo točne in polnoštevilno udeležbe. — Govorniški, oziroma dramatični tečaj bo v pondeljek ob 8. uri zvečer. Kdor sc želi udeleževati, naj pride zanesljivo ta večer v društveno sobo Rokodelskega doma ,Šiška: V ponedeljek zvečer ob po! osmih priredi Prosvetno drušlvo predavanje o Matlerhornu In Monte Rosi. Predova g. prof. Mlukar. Skioptične slike bodo pojasnjevale predavanje. Slov. Konjice Razsvetljava. Menda so inalokje še tako sta-rokopitni glede luči kakor ravno pri nas. Skozi trg je napeljan falski električni tok in na vsakem koncu trga imata knez in tovarnar svoj privatni tok, le sredina trga mora biti zadovoljna s petrolejkami. To bi občina žc lahko storila, z ozirom na velik promet, ki se vrši v temi (lc ob eni zakajeni petrolejki) na križišču mariborsko-cebskc ccste, da bi napeljala elektriko pred pošto. Mariborski avtobusi niso zmerom točni, lokali se tudi ob 6 zapro, tako da je za čakajoče občinstvo kaj neprijetno, ako mora že v mrazu in mokroti čakati po vrhu šc v temi. Upamo, da bo novi občinski odbor uvidcl to potrebo ter dal ta prostor razsvetliti. Društveno življenje se v naših katoliških organizacijah zadnji čas zelo oživlja Predvsem smo iahko zadovoljni, da smo dobili v osebi g. kaolana Zafošnika tako vrlega in agilnega delavca na poliu glasbe. Požrtvovalno vodi društveno in cerkveno petje. Trbovlje 50? Naša elektrika. Luči brlijo kot ameri-kanske kresnico, migljajo in ti jcmPejo vid ln večkrat bi bilo bolie si užgati svečo. Ha si šo boli oči ne pokvariš Nekateri so si priklopih močnejše žarnice, pa v kratkem očrnijo. Občina je žc prod dvoma letoma napravila dragocen transformator, ni pa še montiran in priključen iz nam neznanega vzroka. itz Delavk«? so 3r>re'emaio v dela na Sepa-raei>i in «icer okoli 35 ž<-n»k Kakor čujemo. ie rudnik prišel do prenr-čania. da Bele vrtnice*. Preska: Prosvetno društvo priredi v nedeljo popoldne ob treh Lurško proslavo s petjem in filmskim predavanjem. Ker je prihodnje leto jitbileino leto in bo večje romanje v Lurd. Društvo vabi k obilni udeležbi Broznica. V nedeljo dne 20. nov. bo v društveni dvorani ob treh popoldne skioptično predavanje o zrakoplovstvu. Hrušica pri Jesenicah: Prosvetno društvo vabi k spominski slavnosti rapallskega dne, ki bo v nedeljo dne 20. nov. ob štirih popoldne v društvenih prostorih. Na sporedu je skioptično predavanje o Primorski. Prezid: V nedeljo dne 20. t. m. bo predavanje v šoli: O Mali Tereziki. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. škofja Loka: Prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 20. nov. ob osmih zvečer igro: Sv. Eliza-beta. Ker je čisli dobiček namenjen v dobrodelno namene, se p. t. meščani vljudno vabijo k predstavi. Kranjska Rora: Kal. prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 20. nov. zvečer skioplično predavanje o Monakovem. Predava g. župnik Čuk P. t. občin-stvo vljudno vabimo k obilni udeležbi Krško. Krajevni odbor Rdečega križa v Kr-škem priredi v soboto dne 1» t. m. zvečer v Krškem »Pevski večer«, katerega bogati spored narodnih in umetnih pesmi izvaja kvartet Mati-čarjev iz Ljubljane (gg. 1'eian, Pečenko, Završali in Skalar). Trlič. Podmladek Rdečega križa na deški in dekliški meščanski šoli priredi v nedeljo 20. novembra t. 1. dva koncerta, na katerih nastopita dva sicer še mlada, n že priznana umetnika in sicer g. Karol Rupel na gosli in g. Marjan Lipov : šek na klavirju. Koncert se vrši obakrat v telovadnici meščanske šole in sicer dopoldne ob 11 in zvečer ob 8. KOLEDAR lugosiov. kmetske zveze za leto 1928. je izšel! Pišite ponj na naslov: »Jugosl. Kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana Koledar ima žepno obliko. Vezava močna. Cena 10. —Din. Glasba Koncert Zlkoveqa kvarteta. V četrtek, dne 17. t. m., je sloviti Zikov kvartet, povrnivši se s turneje po Južni Ameriki, priredil v Unionu koncert. Program je nudil lela Ireh skladateljev: Čeha J. Suka mladostni kvarte; op 11. B dur, Nemca E. Sehulhoffa suito Pet komadov in uvedel obenem eno najmoderueiših slovenskih komornih del s Skerjančevo komorno so-natino. Zikovci so nam predstavili s Schulhoffom odličnega predstavnika nemškega ekspresionizma, podali eno najučinkovitejših in najglobljih del češke starejše moderne (ta Suhov kvartet je moral rastati nekako pred 15—20 leti) in eno najnovejših domačih del, ki bi jo po stilu uvrstili tudi ned ekspresionistična dela. Program je bil torej velikega estetskega pomena, imel izrazito moderno tendenco in specialno pripomogel h krstu novega domačega dela. E. Schulhoff je po poklicu pianist, ki pa je s svojimi kompozicijami nastopal tudi že na moi-narodnih festivalih. Pet komadov za kvartet ima značaj suite plesnih komadov; držani so pretežno v atonalni, disonantni homofoniji, manj polifoniji. Prvi je »dunajski valček«, drugi, Serenata je liričen con sordino, tretji, alla Slovaca je divje ritmičen kos tipične narodne melodike, konča po vzorcu Stravinskega afektno in presenetljivo nekako >v sredic, četrti, počasni stavek je držan v ritmu (an-ga, peti pa je zelo ritmična tarantella v pres'issi-mo. Je to pet originalnih, občutenjskih domislekn> lirične in groteskne, scherzesne vsebine. Posebno efektni so zadnji trre kosi. Notranje prav podobno skladbo je izdal 1 1922. P. Hindemith (Suite, 1922), ki razen enega noeturan tudi niza plesne komade v suito, se izživlja v eksipresiji barvaste disonanco in v ritmičnih finesah. Vsemu temu bi za zadnji original smatral Stravinskega starejše delo »Ros-signak, v kolikor vse te plesne suite niso ektek-tične, moderna oživitev stare francoskonemške suite XVII—XVIII. stol. Sukov kvartet v štirih stavkih kaže nmetuos. mladostno impulzivnega češkega lirika, ki se je učil pri klasiki, vpeliava češko nacionalno melodi-ko in ritmiko in stremi po občutju v stilu zgodnje ga impresionizma. Najgloblji je vsebirsko oni meditativni Adagio, originalen je variacijski kos In-termezza z marševskim tematom, najjedrnatejši pa poučni Allegro giocoso z nacionalnimi melodijami in veliko težkočo za izvajalce. Škerjančeva Sonatina da camera me je po uverturi Mlade Brede zelo presenetila Škerjanc se sicer zelo jračasi »razvija«, zato me ie precejšnji skok naprej tu začudil. Skladatelj je s tem deiom kazal kot pristaša modernejše ekspresionistične "n opustil svoj starejši j>ozni impresionizem in po-polifono ustvarjajoče struje in mislim, da so i ni "I i tu Nemci (Hindemith. kvartet op 16 C) in Rusi (Stra vinski ck. 1. 1917—1922) manj odločilen upliv. Rad bi o delu podal jiodrobnejšo stilno ana lizo, vendar nisem videl partiture in sem delo prvič Jul, zato podam le vtise. Sonatina ima dva stavka, Vivace in Scherzo, je erotsko liričnega :n grotesknega, fantastičnega vsebinskega značaja. Posebno drugi stavek je neprisiljen niz grotesknih domisle-kov v atonafnem in disonantnem ekspresivn^m stilu, zadnji del prvega vključuje efekten fugato. V pestrem nizu domislekov so talentirana mesta, ki primejo s pristno originalnostjo izraza, med temi jia so tudi fragmenti, ki bi jim rekel navad ne, eifektne fraze. Celotnost stavka je v obeh primerih notranje in formalno večalimenj razkosana, nima enotne vezi. ki jo da umetnini, čeprav še tako •talentirani'-, le moška osebnost človeka s trdo hrbtenico in duševno globino, ki odlikuje velike umetnike kot ljudi na sebi. Upam. da pri to še vse pride in nedvomno nam je zato porok njegov dosedanji razvoj. Sonatina prekaša po resnosti vse, kar je Šker-anc doslej pokazal in treba, da smo ;e Slovenci pri njem veseli. Banalne me' Hike nise.m v njej čul nobene, tudi mu draži ji v • d ni več cilj nego sredstvo, vidim v tem delu. e izpregle-dam vse kar je le »macchia«, ali upliv. resen boj za izraz. Zikovcem je lahko kvaležen za ljubezen in trud, s katero so v delo proniknili in mu po-mogli do pravega uspeha pri premieri. Kako so Zikovci vse to izvajali? Nsiosežno Svetovnim mojstrom podobno; odkar sem jih za* njič čul, lani, so, kar ne bi nihče verjel, da je še mogoče, še globlji v interpretaciji, še finejši. še temeljitejSi. Kako so prodrli ni izčrpali do dna ,nr zikalno vsebino brezdanje j>osodode Sukovsga Adagia, kako so podali lahkoefektne rakete Sehulhoffa, kako jioiskali zrnca v vsaki Škerjančevi noti, ne, to so bili samo Zikovci ni nobene primero skoro ni s Ševčikovci več! Kakor profesorstvo in pa živa, utripajoča umetnost. Kateri od njih jo »večji umetnik«? To vprašanje ni umetno, vsi so eu sam pulz, nerv, intuicija, v tem tiči del njih veličine, drugi del v geniju fiosameznih, kaže se p« njih umetniška veličina v vsaki [Kisamezni no»l, pronikniti jim je mogoče v vse na svetu z enako intenzivnostjo. Da, to so mojstri, vredni svojegh slovesa, Ljubljana naj si pa štele v čast, da se je v njej ta kvartet (prej je bil sekundist ravn. tuu-cin, Berger in slabšD sestavil in iz uje nastooil svoj triumfalni pohod v svet! Želeti si nam je •» Zikovci, za katere nobena hvala ni prevelika, čim pogostejših svidenj. Zal, da koncert ni bil tako labito polil, kakoi bi bilo pričakovati, menda je bil mraz vzrok Vsak pa, ki je Zikovce čul, si jih bo trajno ohranil v sjjominu S V. Uublanska drama. EURIPIDES: MEDEJA. Tragedija v petih dejanjih. Prevedel dr. Fi Bradač. Režiser A. Danilova. — Uprizoritev 10. novembra 1927. Prave višine grške drame naše gledališče ?» ne pozna; Euripides ni samo tretji v številu veiiMS grških tragikov, ampak je tudi po vrednosti trelji — samo še velika priča grškega tragičnega obl. kovan;a. Moč mitosa je tu ugasnila in ostala .it samo dramatična naloga. Zato tudi v 'fedeji no srečujemo toliko tragičnega konca argouavtske bn ke, ampak gledamo predvsem grozo nesrečne žem ki v prt varanosti in zapuščenosti sklene in izvrši neusmiljeno maščevanje. Božanstvo, ki se je ra— odevalo pni Aischylu in Sophokleju, se je tukaj umaknilo človeškemu razumu; groza duševnih taj nosti prehaja v dokazovanja in premišljevanja. T.v ko jo Euripides v Medeji mes:o j>oeta — viden postal slikar, dialektik in modrijan. Mitos in ta\ realizem se ne moreta sprijazniti, prav tako ko formalizem ne more biti vera. Bogovi so v Mea.;Ji skoraj gluhi in Helios, ki svoji hčeri po -ro:'.nen, zločinu pošlje nebeški voz, da jo odpelje v drui* kraj, je odrska mašina. Tragedija Medejlna ie za današn;e čuvstvovanje okrutna in tragična oseba bt bil Jazon, ko bi ne bil pesnik, ko bi bil naslikal njegovo krivdo tako malo globoko in tako mil', simpatično. Gospa Danilova je kot režiser vidila svojo aalogo v tem, da nam postavi Medejo kol sliko trpeče zone, ki jo spremlja zbor prijatelji -: zVo ni iskala tal demoničnim njenim nagibom u ni tipala za skrivnostio Medejine tragike. Glavni znak I« uprizoritve je bila realistična ubranost in zmernost, nekak estetični klasicizem. Godba in menjajoča s« svetloba tedaj nista bili organični del tako po udarjene uprizoritve, pač pa sta jo večinoma dobn. podpirali. (Tu opozarjam vprizoritev Hudože-stvenikov, kjer je Germanova prelila Euripidovo siilnost v ritmično mimično kretanje, in so godb:., govor in kretnje našli svoj izraz v močni dionizičm liniji; tako je skušala igro približati odru in bo*-« služju obenem.) Tudi scena g. Vavjiotiča je bila lep jasen klasicizem, ves nov in čist; taka soeua ne hrani skrivnosti, pač pa podpira razumsko po dajanje igre. Ga. Danilova je kot Medeja podam lejx> junaško postavo varane in užaljene žene; vrti njene igre jebila bolečina matere; ta bolečina je vzbujala živo sočutje; kot maščujoča se žena ni /.a stavila svoje igre v temni in grozni naravi po v barbarske pol božanske ženske, ampak je ostra na kotumu klasične grške ženske. — Vse io te dajalo igri oznako neke srednje mere, ki se je najočitneje izražala v dobri besedni igri. V prizoru t, Aigejem (g. Kralj) je našla vsa igra najgloblji poudarek, tam se je misterij prav rahlo razodel: uav boljši zunanji izraz ilak skopega dejanja, ki «e javlja v nastopih Dojilja — Kreon — .T^zon — Aige-us — Služabnik je podal g. Jan v svojem sporočilu o kraljičini in kraljevi smrti. G. Levar je nehvaležno vlogo Jazonovo ostro označil, ni pa je nogel lo-cela izigrati. Ga. Medvedova je kot dojilja leno po-dala prolog in ie s razvneto igro močno poudarili najtežje trenotke v igri. G. Cesar kot Kreon in g. Gregorin kot vzgojitelj sta bila dovolj izrazita v postavi in igri. — Zbor so razčlenili in ga spretno spojili z igro. V zboru so imele večje vloge ca. ,lu-vanova, Rakarjeva, ga Balatkova, gdč. Debeljakova. gdč. M. Danilova, gdč. Vida; celotni zbor še ni bil dovolj ubran, kar je tudi težko. — Vprizoritev je kljub navedenim mislim v splošnem uspela in g;.. Danilovi od srca priznamo, da nas je kot režiserka jx>polnoma zadovoljila. F. k. KUPUJTE SREČKE II. STADIOMSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000— Mark Twain: Nagovor na dorenčke. (V• čast generalu Grantu v Chicagu, ieta 1879 ) To je res — nismo torej vsi, da bi mogli biti gospe! Tudi nismo vsi generali ali pesniki ali državniki. A če govorimo napitnico v čast dojenčkov, tedaj stojimo vsi v isti vrsti. Sramotno je, da se ni še nikoli noben govornik spomnil dojenčkov, kakor bi bili oni brez pomena. A če hočete le nekoliko pomisliti, če pomislite za petdeset, za sto let nazaj in če sfc spomnite prvih dni svojega zakonskega življenja in se še enkrat vživite v svojega prvega dojenčka, pa boste spoznali, da je dojenček velikega pomena in še več. Vojaki, n. pr. vsi veste, da ste morali koj na dopust, ko je prispel mali fantiček v vaše družinsko taborišče. Ta malček je prevzel vrhovno poveljstvo. Vi ste postali njegov sluga, njegov oproda in ste morali prav pazljivo opravljati svojo službo. Malček ni bil tak poveljnik, ki bi se kaj oziral na čas, daljavo, vreme ali sploh na kaj. Njegovo povelje je bilo treba — hočeš nočeš — izvršiti. V knjigi njegove taktike je bil zapisan le en tempo: brzih korakov in naglice. On je brezobzirno in sirovo ravnal z vami in vas ni prav nič upošteval, a vi vsi si še ziniti niste upali. Vi ste vajeni gledati sovražniku neustrašeno v obraz, znate hrabro napadati, zavzemati trdnjave — a če vas je o n vlekel za brke in kuštral vaše lase in vam mečkal no, — ste morali vse to mirno dopustiti. Ce ste kdaj zaslišali grmenje sovražnih baterij, ste neustrašeno korakali sovražniku nasproti. Kadar je pa on začel s svojim bojnim krikom, ste bili veseli, če ste mogli ubežati v nasprotno smer. Ce je zahteval mleka — ali ste se upali kdaj ugovarjati, češ, da se to ne •podobi za častnika in da to ne spada v pod- ročje generalske službe? Nikakor! Vstali ste in ste šli koj po mleko. Kadar jc zahteval svojo steklenico in ni bila šc sregrela — ali ste ugovarjali? Bog varuj! Lotili ste se tega posla in ste jo segreli. Celo toliko sle se ponižali v domači službi, da ste nekoliko po-kusili in srknili iz steklenice omledno tekočino: tri dele vode z enim delom mleka, za misel sladkorja zoper zavijanje po trebuhu in kapljico janeža zoper kolcanje. (Še zdaj imam tisti okus v ustih.) In česa ste se vsega naučili! Mladi, sentimentalni ljudje še zmeraj verjamejo lepi, stari pravljici, ki govori o tem, kako se dojenček v spanju smehlja, ker mu angelčki šepečejo v uho. Res — lepo — a kaj bi tisto! Cc se je dojenčku zahotelo ob njegovi navadni uri — to je ob dveh po polnoči — da bi šel na izprehod, ali niste koj vstali in si po tihem (seveda s primesjo kake besedice, ki ne bi kdovekaj sodila v kako učno knjigo) priznali, da ste baš tudi sami hoteli na izprehod? O, imeli ste strogo disciplino in ste slušali na mah! Pa ste v svoji nočni uniformi tekali po sobi gor in dol in ste čeljali neumnosti v dojenčkovem jeziku in ste celo — začeli peti! — n. pr. »Spavaj, ljubček sladko!« Kakšen prizor za vojaško armadol In slednjič — kaka groza za sosedel Saj ni vsak v razdalji nekaj metrov prijatelj vojaške godbe — pa še ob treh zjutraj! In ko ste opravljali to službo takole dve do tri ure in vam je nadebudni kodrolašček pokazal, da mu ni ničesar drugega mar, ko pestovanje in vaše »divno« petje — kaj ste storili nato? Še ste nadaljevali vse to, dokier niste opešaii. Pa naj še kdo pravi, da je dojenček brez po- Smej in folt Čudni dogodki pri Ribničanovih. (Dalje.) Toda gorje! Na pragu se prikaže Urška, srdita kakor osa. Brez vsake besede poči nič hudega slutečemu mlekarju vso vodo iz vrča v glavo; nato pa zmagovito zapusti mlekarno. Še vsa rdeča od jeze pride Urška domov. Tu najde na mizi poln lonec mleka. Pet minut strmi v globokem premišljevanju — noto se ji zasveti: Paglavca! Brez bosede plane iz kuhinje in po hodnika V tem hipu ostro zapoje zvonec. »Vsi svetniki pomagajte — to je gotovo mlekar!« — si misli Urška in za božjo voljo prosi gospoda Ribničana, da bi šel namesto nje odpirat. Resnično — tu stoji mlekar, moker kakor miš in besen kakor ris. Toda gospod Ribničan je pameten mož; namesto pojasnil in razprav naroči pri mlekarju pet kil sira. S tem se je stvar srečno poravnala. 1 A takoj se zopet vrne — v vsaki roki po enega dečka. Junaka sta se metala kakor Nekega dne sta bila Janozck in Jakec skupaj na vrtu. »Jaz pa vem, kaj se bova igrala« — pravi Janezek — »železnico! Ja2 bom vlakovodja, ti pa sprevodnik.« — Odšla sta v kuhinjo in Janezek je navezal vso železno posodo in drugo kuhinjsko orodje na vrvico. Potem je šlo v divjem diru okoli grcdic Hrup je bil uprav peklenski. Pa te igre sta ribi na trneku in zatrjevala, da tega nista I se kmalu naveličala in Janezek je nesel po- nalašč napravila. Toda Urška se ne da omehčati. V kuhinji je še zmerom stal vrč za mleko. Urška je posadila paglavca na tla, zaklenila kuhinjska vrata in nato sta morala Janezek in Jakec drug za drugim pokušati »mleko« iz vodovoda. sodo zopet lepo v kuhinjo, ni pa odvezal vrvice. To mu je bilo preveliko delo. < rv. rt. o I—. »-4 Takoj pa si je izmislil drugo igro. Privezal je vrvico na kljuko in vlekel skledice za milo sem in tja. »To jc sedaj zračna črta,« jc rekel učeno. mena! En sam dojenček zadošča, da ga | je polna hiša in gospodarsko poslopje. En sam i dojenček da več opravka, kakor ga zmore ves generalni štab. Dojenček je podjeten, ga ni moči zavzeti, je delaven do neskončnih mej. : To velja vse za enega samega dojenčka! Ni, j da bi govoril o dvojčkih, trojčkih — vstaja in upor ni r.ič v primeri s temi! — Zares, zadnji čas je, da sc je kdo spomnil dojenčkov! Pomislite, koliko milijonov dojenčkov se zdajle ziblje! In med temi je nekaj tisočev takih, ki jih bodo narodi častili in jim postavljali spomenike! Nekje je zibeika z dojenčkom, ki bo naš bodoči vojskovodja. V drugi spet se krem- f " ži Itak bodoči slavni zvczdoslovec in mežika kar tjavendan v Rimsko cesto. V tretji spet leži kak slavni zgodovinar — ki se bo bržkone lagal še dalje, dokler se ne bo končalo njegovo poslanstvo na zemlji, ln v kakih 60.000 posteljcah ležijo bodoči brambovci domovine — in dalje kak predsednik narodne skupščine — in ministrski predsednik. Drugi spet se trudijo, kako bi si vtaknili palec desne noge v usta — nekaj — o čemer moramo s spoštovanjem govoriti — in kar je bilo pred leti marsikomu od nr.s najvažnejše opravilo — tudi generalu, k> mu govorim danes v fia«t. Stev. 2G3. >SLUVE.NEC<., dne 19. novembra 1025. Stran 7. Gospodarstvo Valorizacija. Dne 11. septembra je potekel rok za vlaganje prošenj za valorizacijo. Ta valorizacija pa je bila wmo delna in se ni n. pr. nanašala kakor v Avstriji, Madjarski in Nemčiji na vse postavke, ampak samo na investicije. Kakor poročajo iz Belgrada, je zaprosilo v celi državi za valorizacijo 85 podjetij in valorizirana vsota znaša okoli 700 milijonov dinarjev. Od tega odpade na Slovenijo 8 6 podjetji, pri katerih so znane vsote, circa 200 milijonov dinarjev, za kar se je ali povečala delniška glavnica ali pa znižale rezerve Za ostala podjetja vemo sicer, da jih je tudi nekaj prosilo, neznane so nam pa vsote in potankosti zaradi nezadostne publicetete teh podjetij, ki pa tudi ne pridejo v poštev. Glede posameznih podjetij imamo sledeče podatke (v milijonih dinarjev) kapital pred val. po val Trboveljska 50 200 +150 Vevče 20 25 + 5 Ruše 5 20 + 15 Mautner 10 20 + 10 Kranj. ind. 4.5 13.5 + 9 Celjska pos. 2.5 ca 4.7 + 2.2 Kapital teh družb je znašal doslej 92 milijo- nov dinarjev, bo pa valoriziran na 283.2 milijona dinarjev. Poleg tega se zvišajo radi donosa valorizacije rezerve pri Kranjski industrijski družbi za 5,167.000 Din (od 2.85 milijona dinarjev na 8 milijonov), ustvarile so dva fonda. Pri tvornici za dušik Ruše se ustvari nov fond v znesku 5 milijonov dinarjev (dosedanje rezerve 2,182.000 Din). Celjska posojilnica pa si bo z zneski dobljenimi iz valorizacije zvišala seveda poleg zvišanja kapitala od 2,500.000 Din na 4,687.500 Din ter zaokro-ženju (ta vsota pa ne poteka iz valorizacije) na 5 milijonov dinarjev rezerve od 2.3 na ca 8 milijone dinarjev. Skupno so se investicije zvišale po Sloveniji pri 6 družbah za 202.1 milijona dinarjev, od česar se porabi za povišanje kapitala 191.2 milijona dinarjev, za povečanje rezerv pa 10.9 milijona dinitrjev. S tem se zviša delniški kapital vseh družb v Sloveniji na ca 540 milijonov dinarjev. Ker pa še mnogo podjetij želi poslužiti se valorizacije, je ministrski svet sklenil pooblastiti in industrije, da predloži finančnemu odboru novo in industrje, da predloži finančnemu odboru novo uredbo, s katero se rok za vlaganje prošenj za valorizacijo podaljša do 11. septembra leta 1928. Položaj na žitnem trgu. Kakor nam poročajo fz Novega Sada, je bila včeraj (18. t. m.) tendenca za pšenico živahna, za koruzo pa izredno čvrsta. Zahfevalo sc je za 78 kg težko 2% tisko pšen co 2%. za baško 78 kg 2% 297.5, za zgorninKiškc 79_80 kg 298.5—299, za banatsko pariteta Senta 296 Din. Za koruzo se je pa včeraj zahtevalo: umetno sušena 210—215, stara ?20—222 5, času primemo suha s kval. gar. 195—197.5 Din (za 100 kg). Notacije novosadske borze so le nominelnc in taktični zaključki so po drugih cenah kakor iih pa beleži službena tečajnica. Sejem za kožuhovino v Ljubljani. Razun nedeljskih lovcev poznajo gotovo vsi drugi resnejši lovci dan sv. Neže. Ta datum jim je poznan zato, ker se že desetletja vrše v Ljubljani na prvi pon-deljek po sv. Neži kožni sejmi. Zadnja leta pa je ljubljanski velesejem te kožne sejme reorganiziral in izboljšal. Do 15. januarja namreč zbira kože vseh vrst divjih živali, jih sortira in povabi domače in inozemske kupce na dražbo in nakup kož, ki se vrši že omenjenega dne, t. j. na prvi pon-deljek po sv. Neži. Pri teh avkcijah so se lovci prepričali že ponovno, da se tu in na ta način dosežejo najboljše cene. Zato naj tudi letos nikdo ne zamudi prilike, ki mu jo nesebično nudita ljubljanski velesejem in Lovska zadruga v Ljubljani. Pošiljajte kože na upravo velesejma in s posebnim pismom razpredelbo. Letošnje kože bodo dobre in zdrave, ker je pravočasno pritisnil mraz. Vsem onim, ki ne poznajo tega važnega termina, javljamo, da je to 23. januar. II. oblastna vinska razstava in vinski sejem v Ptuju. Zadovoljivo uspela prva oblastna vinska razstava in pa izborna kvaliteta letošnjega pridelka sta bili odločilni, da so merodajni faktorji sklenili prirediti v dneh 15., 16. in 17, januarja prihodnjega leta drugo oblastno vinsko razstavo v Ptuju, Izpeljava zadeve ie v rokah ljudi, ki so že zadnjič pokazali, da so zmožni aranžirati lake prireditve. Ni dvoma, da bo na podlagi že dobljenih izkušenj prihodnja prireditev še bolje uspela in splošno zadovoljila vse zanimance, tako raz-stavlialce kakor obiskovalce. Z zagrebške borze. Dne 16 t. m. se je vriila seja upravnega sveta zagrebške borze. Razpravljali so najprej o senzalih: predlagalo se je, naj se reducira število senzalov. ki so nasproti predlagali, naj se ukine borzni pribitek, tega plačajo namreč mešetarji. Poleg tega se jc predlagalo, naj imajo korist od kompenzacij in intervencij Narodne banke vsi senzali. Do kakšne odločitve ni prišlo. Poleg tega so razpravljali o vselitvi društva »Trgo-cački dom« v palačo borze. Najvažnejša je bila razprava o oživljenju efektnega prometa zagrebške borze, kar potrebujejo vse naše borze in naj bi se raje glede tega vse naše borze skunai razpravljale. Glede poživlienia efektnega prometa ni prišlo do nikakih konl retnih zaključkov Elektrifikacija v Hercegovini. Občine Metko-vič, Čapljina in Ljubniki nameravajo zgraditi ob vodopadu Kravice v bližini Ljubnikega električno centralo s kapaciteto 4500 k. s. Nova konferenca nnsledstvenih držav o pred-vojnih doltfovih. Kakor smo že poročali, se vrši 28. novembra letos v Parizu zopet konferenca na-sledstvenih držav glede ureditve predvoinih av-stroogrskih dolgov. Gre za valorizacijo kronskih rent in amortizaciio posoiil Cai«se commune Razpravljali pa ne bodo o tako zvanih srebrnih rentah. Elektrifikacija železnic v Avstriji. Avstrijske zvezne železnice so sklenile, da zaenkrat radi nizkih cen premoga m visoke obrestne mere ne bodo elektrificirale prog Dunaj — Salzburg in Dunai — Gradec. Elektrificirale sc bodo samo proge, kjer sc je elektrifikacija že začela. Horsza Dne 18. novembra ^927. DENAR. Današnji devizni promet je bil srednji. Prišlo je še več privatnega blaga, tako da je Narodna banka dala samo devize: Curih, Dunaj in Berlin, vse ostalo pa je L''o privatno blago. V Italiji ni prišlo do zaključka, olago je bilo 308.5. London se je podražil za 5 par v skladu z mednarodno čvrstočo. Ljubljana. Berlin 13.545—13.575 (13.56) Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 8—8.03 (8.015) London 276.50—277.30 (276.90), Newyork 56.65 —56.85 (56.75), Praga 168.05-168.85 (168.45) Trst 309.5 bi. Zagreb. Amsterdam 22.90—23.05, Berlin 13.544 —13.574, Curih 10.94—10.97, Dunaj 8—8.03, London 276.5—277.3, Ne\vyork 56.6—56.8, Pariz 222.625— 22-1.625, Praga 168.05—188.85, Trst 307.5—309.5. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 123.75, Budimpešta 90.75. Bukarešt 3.20, Dunaj 73.11. London 25.277, Newyork 518 5, Pariz 20.3825, Praga 28.225, Sofija 3.76, Varšava 58.15, Madrid 88 25. Belgrad. Berlin 13.45-13.58. Curih 1094-1097 Dunaj 8-8.03, London 277.50—277.75. Ne\vyork 56.65—56.85, Pariz 222.75—224 75, Praga 168.05— 168.85, Trst r05.50- 310.: 0. Trst Belgrad 32.45—32.55, Curih 353.37 - 353.37, Dunaj 256—260.02, London 89.30- - 89.40, Pariz 72.40 —72.50. Dunaj. Devize: Belgrad 12.485, Kodanj 1!X>, London 34.5725, Milan 38.59, Newyork 709.10, Pariz 27.88. Varšava 79.535. Valute: dolarji 706.60, dinar 12.435, češkoslovaška krona 21. Praga. Devize: Lira 184, Belgrad 59.45, Pariz 182.60, London 164.50. Ne\vyork 33.745. Dinar: Ncwyork 176.05, Berlin 7.38, London 276.70. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaključena Ljublj. kred. po 126. V Zagrebu se je 7% invest. posojilo učvrstilo, vojna odškodnina je le malo variirala. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 126, Kred. zavod 160 den., Strojne 80 bi., Vevče 133 den., Ruše 280—295, Stavbna 56 den., Sešir 104 den. Zagreb. 7% invest .posoj 83.5—84, agrari 51.5 —52.5, vojna odškodnina 396—398, dec. 398—400, Hrv .esk. 91, Ilipo 57 —58, Jugo 94, Praštediona 890, Ljublj. kreditna 125, šečerana 590, Drava 560, Slavonija 14, Trbovlje 485, Vevče 130—136. Belgrad. Narodna banka 5300, vojna odškodnina 398—398.50 (7S00), nov. 898 898.50 (300), dec. 390—395.50 (1700), 7% invest. posoj. 83.50, agrari 52.50 (1700). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.50, ?.ivno 106.10, Alpine 44.60. Groinltz 5.60. Leykuni 11.50, Trbovlje 62.90, Gutraann 27, Slavonija 1.56. Trst. Adria 177, At,sicurnzioni Generali 4400, Cosulich 185, Riunione adriatica 2130, Tripcovich 260, Split cement 224, Tr2. Lloyd 756, Dalmatia 96.50, Oceania 96. BLAGO. Ljubljana. Les: Buk. hlodi od 3.80 m dalje s 16% od 2.50—3 70 m od 85—50 cm premera s 15% od 80—34 cm brez grč in črnega srca. fko vag nakl. post. 2 vag. po 250; povpraševanje je za smrekove hlode od 30 cm fko vag. nakl. post. 200 den., ponuja se: bukovina paralelno žamana ofclj. od 38—100 mm od 16 cm fko vag. nakl. post. 600 bi., deske smreka-jelka 18 mm od 10 cm III. fko vag. meja 420 bi.; zaklj. 2 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 80 dnt, dob. pronipt., ml. tar. (pšenica 225—230, ban. 220—225, koruza bač. stara 217.50— »40.5-342.5, slav. 337.5-840, koruza st. bač. 267.5, nav. vozn. 272.5, bač. um. ruš. 260, nav. vozn. 265, bač. času primerno suha s kval. gar. 340, oves bač. zdrav rešetan 275, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana; zaklj. 4 vng. pšenice :tendencn Čvrsta. ,.„ Novi Sad. Pšenica bač. 290—292.50, ban. 285— 287.50, sr. 290—292.50, rž bač. 280—290. ječmen bač. 245-250, sr. 245—250, oves bač. 220—225, sr. 225—280, ban. 220—225, koruza bač. stara 217.53— 220, nova kval. gar. 185—187.50, 12—1 200—202.50, 4—5 220—225, 5 224—225, ban. stara 215-217.50, nova 200—202.50, moka 0 g in gg 415-425, 2 395— 405, 5 375-380, 6 315-325, 6 285, 7 255-260, 8 197.50—205, otrobi bač., sr., slav. 170-175, fižol beli novi 360—370. Tendenca držana. Promet: 8 v. pšenice, 18 vag. koruze, 6 vng. moke, 1 vag. ovsa. Budimpešta (terminska borzi«''. Tendenca medla. Pšenica marec 32, zaklj. 31.96—31.98, maj 32 46 —32.28, zakli. 32.26—32.28, rž marec 30.32 - 30.16, zaklj. 30.16—30.18, maj 30.50—30.38, zaklj. 30.36— 30.38, koruza maj 25.50—25.30, zaklj. 25.38—25.40, julij 26.14—20.08. zaklj. 26-26.04. Chieago (začetni tečaji). Pšenica, tendenca komaj držana dec. 127.50, marec 131.37, koruza, tendenca mirna, dec. 85.25, marec 89.35, oves, tendenca držana. dec. 49.25, maj 51.25. Poiedina klobas. V soboto, 19. novembra popoldne v gostilni A. Schrej (poprej >Wilson<), Aleksandrova 53., Maribor, krvave, jetrne in pečene klobase, kakor tudi druga pečena jedila. Prvovrstno vino, staro in novo. U JESEN IN ZIMO kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki Jos. Roiina, Ljubliana, Aleksandrova cesta 3. Za kote vseh »rst divjačine p'a m naj im - UUBL16N4- rinuSorto t Posilita naročnino! Nehajte I (Dopis iz litijskega okraja.) Bodočnost velikega naroda sloni na kulturi. Vsi, ki ljubijo narod, ga skušajo kulturno dvigniti in vsako delo, naj prihaja od te ali one strani, pozdravljamo z veseljem. Vsak prijatelj ljudstva pa mora odločno obsojati in zavračevati delovanja gotovih kulturnih m humanih društev, ki sicer nosijo te častne naslove, pa tirajo ljudstvo, zlasti mladino, v rcz.brzdanost in materialno uživanje. Pri nas imamo pevsko društvo, 2 sokolskl društvi in 4 gasilska društva z dvema podružnicama. Vsa ta društva so gotovo bila ustanovljena z namenom, dvigniti 'judst\o in mu pomagati. Pa kako više svojo nalogo? 0 umski izobrazbi ni govora — saj koristnih predavanj skoro ne poznajo. Tein manj pa goje srčno kulturo, ua kateri doraščajo plemeniti značaji in zdrav rod. Poglavitno delo teh organizacij — izvzemši nastope gasilnih društev pri vajah in nesrečah — obstoji v prirejanju verelic z obilno pijačo in plesi, ki se zavlečejo med kričanjem in motenjem nočnega miru do ranega jutra iu še dalje. Tekom 9 mesecev so priredila ta društva najmanj 11 celo-nočnih hrupnih veselic, pri katerih je šlo na tisoče denarja v žrelo alkohola in v žep gostilničarjev, in to na račun zdravja in moralnosti mladine. Z žalostjo gleda vsak prijatelj ljudske blaginje pijančevanje in ponočevanje, ki jo itak pri nas močno ukoreninjeno, — a z največjim studom se mora vsakdo obrniti od organiziranega pijančevanja in ponočevanja. Te besede veljajo »Zvezi gasilni'., društev«, kateri je gotovo ležeče na tem, da so njene članice vzgledne, kakor tirja njihov plemenit namen, veljajo »Sokolski z. ezic in »Zvezi kulturnih društev«, na katere mečejo alkoholizi-rana društva temno senco, veljajo naši javnosti, ki se ". .2. cf i r u 5 N t- re O OJ rt t > S * _ ^ ^ V «5 a a "Z s j c^i ■Z a S « a . c I Ji Č a = ® a S | n — tt (M £3. m 5 jo u o > ll ETJ ^ 3 n 3 2 9 ir: ? o •M O i SP 1 ? ® O u C . 61 M 3 S g -4 v S " t g £ 2 £ > GO > f ><7> *. 1 1 Cj S 3 i I S N (T •J J) > < o CJ Cl _ O S5 I £ S s sr -e« a N a — -c « § t A? x « ~ ^ i .5 « ^ ~ OJ S ~ " g - = Q - s 2 s 3 « R S = K IliEIIIE MAM OGLASI Vsaka drobna vnl'ca »-»O (lin ali vsaka besede SO oar Na|man|il ogas 3 ali S I ln. Oglasi nai: 4lcvet vrstic sc računajo vlie. Za odgovor znam .o Na vpraianfa brc* znamke nc odgovar|smot Krojaški pomočnik se takoj sprejme. - Ivan Oblak, sploš. krojaštvo, Dragomer, Brezovica pri Ljubljani. 9148 Zanesljivi in delavni zastopniki za prodajo drž. papirjev na obroke, sc iščejo za vse kraje v Sloveniji. — Zaslužek največji. Oglasiti se pri Tigovski agenciji »UN1TAS«, Beograd, Kralja Milana 14/L Pekovski pomočnik Išče mesta. - Friderik BRCAR, Poljanska cesta št. 23, Ljubljana. 9144 Stroj, ključ, pomočnik vojaščine prost, išče službe. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9203. Ekonom ^tS! šol ter 1 razr. trg. šole), z enolet. prakso na kmetijski šoli, vojaščine prost j išče službo oskrbnika na ; kakem večjem posestvu. Ponudbe upravi lista pod Šifro: »Ekonom« št. 9194. MIZARSKI POMOČNIK ki zna tudi f o r n i r a n o delo, priden, se sprejme. Iv. Mrhar, Stanežiče 21, p. Št Vid nad Ljubljano. UČENEC se sprejme v trgovino z meš. blagom. LUD0V1K P1NTER, Selnica o. Dravi Hišnik p°^'cn so~ niOllITV liden, oženjen, brez otrok, zmožen sadje-reje in oskrbovanja zel. in cvetlič. vrta, se sprejme za posestvo četrt ure od Ljubljane Ima lahko tudi še drugo službo. — Naslov v upravi št. 9201. Zaseb. kroj. učilišče, Ljubljana - Stari trg 19. Začetkom decembra pouk za krojače, šivilje in nešivilje v skupnem tečaju. Za dame, ki nimajo časa čez dan, pouk v po- | sebnih popoldanskih ali večernih urah. One, ki se želijo izobraziti za samouporabo, specialen znižan honorar. Izdelava krojev. Kroj. pouk s pošto potom učnih zvezkov. POZOR7 KROJAČI, šivilje in čevljarji, ako Vam Vaši stroji nagajajo, obrnite se na specialno mehanično delav-nico Justin GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ul 14. ker ima ista spec. oddelek za popravila s t r o i e v vseh vrst Poses/va Hiša z lepim vrtom naprodaj po nizki ceni. Ivan Flerč, Trbovlje IL Prodam POSESTVO obstoječe iz hiše (goba, kuhinja, klet, hlev, drvarnica). 4 oralov sveta in vinograda in nekaj pridelka s potrebnim orodjem, za 16.000 Din. Svet jc bregovit pri Št. Janžu na Dolenjskem, - J. O., cesta na Brdo 4. p. Vič. Kupim pletilni stroj, v plačilo bi pletla kupcu. Naslov pove uprava lista pod številko 9198. HRASTOVE PRAGE razne dimenzije, kupim. Dobava do 1. julija 1928. Ponudbe: JOS. OSOLIN, LAŠKO. 9181 PETOVIA 24-28 Ljubljana, Dunajska cesta 1. Ptuj, S ovenski trg. Veletrgovina v Ljubljani "flBC sprejme za takoj: Kontoristinjo, veščo slovenske in nem. koresp. 2 trgov, pomočnika galanterijske ali mešane stroke. — Pogoj: starost od 23—30 let, ter samski stan • Ponudbe s sliko, referencami in zahtevo plače pod šifro: »Zavednost do dela« upravi »Slovenca«. S 1, decembrom t. 1. ODDAM SOBO ( pošten, gospodu ali dija-j ku po ugodni ceni. Kode-• ljevo nabrežje št. 87, za Mladinskim domom. KUPIMO PEČ dobro ohranjeno, iz litega železa, visoko 150—200 cm, premer 35—45 cm. Naslov v upravi lista pod številko 9180. HLODE bukove la in hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V SCAGNETT1 -Ljubljana. 7490 Kupim 10 do 20 vagonov jelševih debel od 2 m naprej, od 25 cm na špici, malo grčevo in zdravo blago za dobavo 2 — 3 mesece prejem in plačljivo pred nakladanjem. - Ponudbe z najnižjo ceno za m3 ali za 100 kg nakladalne postaje ali mejo Postojna. — Kupim že rabljeno, a dobro ohranjeno parno lokomotivo od 15—25 KS. - Cenj. ponudbe je poslati na A. Logar, Cerknica pri Rakeku. 9104 Ceno prodam ZIMSKE OBLEKE, suknje, ženske in moške čevlje Ogluda se: Stara pot 1, I. nadstr., vrata 3. NAPRODAJ velika JEDILNA MIZA s 4 stoli in otroška POSTELJICA z mrežo. — Ljubljana, Krojaška ulica št. 5, III. nadstr. 9191 Vodna moč izredno dobra, tik okr. ceste, 20 minut od postaje, je naprodaj. - Pojasnila pod šifro »Tovarna 65«, Rimske Toplice Drazbeni oklfc. Dne 26 nov, t i. ob 15. uri popoldne se proda v prostorih Javne skladiščne dr. na Dunajski cesti (Balkan« potom javne dražbe 6 bal usnja (podplatov) v teži 458 kilogramov Priporoča se trgovina i železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Debele uskinaste otrobe uiiplte najceneje pri tvrilkl \. VOLK. Llubitana KfHl ieva ccsta 2 . Otrok se sprejme v dobro oskrbo. Naslov v upr. Usta pod št. 9202. V nedeljo v gostilni »Amerika« na Glincah priredi godb. dr. »Gradašca« VESELICO. ŽELEZNO PEČ in žel. tapet, kuhinjsko POSTELJO, prodam. -Reber št. 3/1., Ljubljana, pri Lip. Zahvala. Za izražena sočuvstva ob smrti našega blagopokoj-nega očeta, gospoda Derneja Janša kakor tudi za darovane vence in šopke ter za častno spremstvo na njegovi zadnji poti, izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 17. novembra 1927. ŽALUJOČI OSTALL Radio Nauk o radlotehnlhl Spisal Leopold Andreč Broširan Din 60 —, vezan Din 76*— Jugoslovansha Knjigarna v Liubliani. Za večje podjetje v Sloveniji iščemo agilnega, vestnega, treznega ter marljivega akviziterja Obširne ponudbe z navedbo do-sedanjpga zaposlenja, zahtevki plače ter dokazili sposobnosti (v prepisu), sprejema iz prijaznosti uprava Slovenca do 26. XL pod šifro „l)OBRO MESTO". Za jugoslovansko podružnico neke inozemske, tudi v Jugoslaviji dobro znane solidne tvrdke se Išče v najem ali nakup hiša z lokalom ali skladišče v izmeri najmanj 100—300 kvadr. metrov v L ubijam ali na njeni perferiji. — Ponu ibe z natančno navedbo objekta naj se pošljejo priporočeno pod š'fro „Au8lanrii*che Gesellschafi No. 35—3" na „Interreklam" d. d. v Zagrebu, Marovska 28. Razpis. Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo mizarskih del za stanovanjski hiši na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v Pokojninskem zavodu, Gle-dališka ulica 8/1V. Pokojninski zavod za nameščence Doma! V delavnici in pisarni odpočijete noge edio o obutvi fz tkanine. Za iesensko seziio iz-gotouili smo naše ceoife lz žameta in lastsna. Ugodno se poiKsfi le u tei obutvi, u kateri se kosti, mišice in živci ob vsakem gibu obvarujejo utrujenla. Kosite doma, o delavnici In pisarni edino obutem iz žameta ali lastina, katero še nadalie predajamo za ceno Din 89*