11 229280 ŽELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 25 LJUBLJANA JUNIJ 1991 Lastnosti s CaSi obdelanega konti litega jekla Č.4830 pri dinamičnih obremenitvah D. Kmetič*1, J. Žvokelj*1, L. Jovanovski*2, B. Ralič*1, M. Jakupovič*1 Jeklo, izdelano po tehnologiji obdelave s CaSi v po-novci, je čistejše, z modifikacijo pa zagotovimo, da vključki kalcijevih a/uminatov v temperaturnem področju vroče predelave niso duktilni. Jeklo ima zato boljše mehanske lastnosti, predvsem žilavost in trajno vrtilno upo-gibno trdnost. Manjša je tudi anizotropija v mehanskih lastnostih. Analizirali smo sestavo nekovinskih vključkov in opredelili vzroke za nastanek inicialov utrujenosti razpok na vrtilno upogibnih preizkušancih. 1. UVOD Nekovinski vključki v jeklih so produkt tehnologije izdelave jekla ali pa kot eksogeni material (obzidava, žlindra). Nekovinski vključki vplivajo na mehanske lastnosti, v manjši meri na mejo plastičnosti in natezno trdnost, v večji pa na kontrakcijo, lomno žilavost in dinamične lastnosti jekla. V konvencionalno izdelanih jeklih prevladujejo vključki MnS tipa II in vključki Al203. Sulfidi se pri strjevanju jekla izoblikujejo v skupinah v meddendritskih prostorih in se pri vroči predelavi zelo lahko deformirajo, in sicer podaljšajo in sploščijo. Vključki Al203 so v jeklu kot individualni vključki, pri vsebnosti Al nad 0,02% pa tudi v nizih. Lahko so tudi v obliki kompleksnih oksisulfidnih vključkov. Pri preoblikovanju se lahko drobijo, nizi pa tudi razpotegnejo. Taka oblika nekovinskih vključkov, predvsem vključkov MnS, izrazito vpliva na anizotropijo mehanskih lastnosti. Pri odprtem konti litju so jekla pomirjena s Si in dez-oksidirana s sorazmerno majhno količino Al (nevarnost zamašitve izlivka), zato so v jeklu silikatni vključki, ki se pri plastični predelavi močno deformirajo. Pri zaprtem litju je zaradi ustrezne dezoksidacije z Al v jeklu manj silikatnih vključkov. Z obdelavo jekla s CaSi lahko izdelamo čistejše jeklo z ustreznejšo globularno obliko vključkov kalcijevega aluminata, ki pri vroči predelavi niso duktilni. Odžveplanje je bistveno boljše kot pri konvencionalni izdelavi jekla, kar močni zniža vsebnost žvepla. Vključkov MnS je malo, so majhni in enakomerno porazdeljeni po kovinski matici. Pri predelavi jekla se sicer deformirajo, na mehanske lastnosti pa, ker so drobni in enakomerno porazdeljeni po matrici, praktično ne vplivajo. Pri vsebnosti žvepla pod 0,003 % v jeklu ni individualnih vključ- Dimitrij Kmetič, dipl. ing. met., SŽ — Metalurški inštitut Ljubljana, Lepi pot 11, 61000 Ljubljana '2 Železarna Štore UDK: 620.178.3:620.192.45:669.14.018.298.3:669.046.558.6 ASM/SLA: a7c, M21c, 9-69, AYb, D9q, E25q kov MnS. Jeklo, obdelano s CaSi, ima vključke kalcijevega aluminata, ki so lahko po morfologiji in sestavi zelo različni in lahko vsebujejo sulfide (MnS, CaS) in druge okside (Si02, MgO, MnO). Zaradi obdelave jekla s CaSi je v jeklu več topnega Al in afinacijski učinek izločkov AIN na velikost austenitnih-zrn pri toplotni obdelavi jekla je večji. 2. EKSPERIMENTALNO DELO 2.1. Jeklo in metodika dela Jeklo Č.4830 je v poboljšanem stanju namenjeno za izdelavo vzmeti in statično ali dinamično obremenjene strojne elemente. Pri izdelavi jekla modifikacija nekovinskih vključkov ni vedno enako uspešna. Zato smo izbrali za preiskave različno čiste taline z različno obliko kompleksnih oksidnih vključkov. V jeklih so zato prisotni duktilni silikatni vključki, delno duktilni kompleksni vključki kalcijevega aluminata s silikati in spinelnimi vključki in modificirani kompleksni kalcijevi aluminati, ki so globularni, njihova velikost pa je lahko različna. Kemična sestava talin in ocena čistosti jekel po metodi K4, ki so jo naredili v Železarni Štore, je podana v tabeli 1. Konti lite gredice smo zvaljali v vzmetne lamele s presekom 90x20 mm. Metalografske preiskave jekla in analizo nekovinskih vključkov smo naredili na vzorcih, izrezanih v vzdolžni smeri na sredini in ob robu vzmetnih lamel. Na teh mestih smo pripravili tudi natezne in vrtilno upogibne preizkušance. S tako izbranimi vzorci smo želeli ugotoviti morebitne razlike v mehanskih lastnostih zaradi različne porazdelitve in velikosti nekovinskih vključkov po preseku lamel, kar je posledica značilnega strjevanja konti litih gredic. Vzorce za mehanske preizkuse smo kalili v olju s temperaturo austenitizacije 850° C in nato eno uro popuščali na temperaturi 520° C. Strojni deli se popuščajo v temperaturnem intervalu med 540 in 680° C, vzmetne lamele pa v nižjem področju med 430 in 520° C. Vpliv nekovinskih vključkov na dinamične lastnosti je pri nižjih temperaturah popuščanja izrazitejši. 2.2 Nekovinski vključki Ocena čistosti talin je podana v tabeli 1. Vsebnost žvepla je v talinah majhna, zato je v jeklu zelo malo drobnih vključkov MnS. Talini 1 in 2 imata veliko oksidnih vključkov, ki so bili med vročo predelavo zelo plastični (si. 1), ali pa so se med valjanjem deloma deformirali, deloma drobili (si. 2). Ti vključki imajo nodularno obliko, njihova velikost pa je Tabela 1: Kemične sestave jekla Č.4830 v odstotkih in ocena čistosti K4 Talina C Si Mn P S Cr Cu Ni Al V N K4 1 0,51 0,35 0,77 0,010 0,009 0,97 0,24 0,13 0,019 0,12 0,014 80 2 0,56 0,41 0,83 0,011 0,009 0,97 0,19 0,15 0,026 0,17 0,016 67 3 0,49 0,24 0,99 0,013 0,006 0,99 0,23 0,12 0,018 0,14 0,012 17 4 0,54 0,45 0,83 0,012 0,013 0,90 0,19 0,11 0,025 0,13 0,016 8 5 0,52 0,37 0,85 0,010 0,011 0,98 0,25 0,12 0,020 0,14 0,014 6 '•iSlIllt Slika 3 Kompleksen modificiran nekovinski vključek (pov. 100x) Fig. 3 Complex modified non-metallic inclusion (magn. 100 x) Slika 1 Deformiran nekovinski vključek (pov. 50 x ) Fig. 1 Deformed non-metallic inclusion (magn. 50 x) * , * ■r IliilRSiillilp^Miliili Bil™,.-..!.' :.' " * iiii Slika 2 Nekovinski vključek se je med vročo predelavo deformiral in deloma drobil (pov. 50 x ) Fig. 2 Non-metallic inclusion was deformed and partially broken dur-ing hot vvorking (magn. 50 x ) zelo različna in imajo v premeru tudi do 200 jim. Pogosto se že v optičnem mikroskopu opazi, da so kompleksni (si. 3). Z analizo večjega števila nekovinskih vključkov elektronskem mikroanalizatorju smo opredelili odvisnost oblike vključkov od njihove sestave. Zelo plastični so vključki sestave Si02-Mn0-Ca0-Al203. Zanje je značilno, da imajo visoko vsebnost Si02 (si. 4) in da je koncentracija prisotnih elementov po vključku zelo enakomerna. Slabše preoblikovani vključki, ki se lahko deloma tudi drobijo, so kompleksni Si02-Ca0-Al203 vključki nehomogene sestave. Po videzu in sestavi so zraščeni silikatni in mr BBP.JB . BMr.-^m ^ ^< '■"p) ES Fe Si Mn Ca Al S Mg Cr Slika 4 Posnetek elektronske sestave in specifični X posnetki duktilne-ga Si02-Mn0-Ca0-Al203 vključka Fig. 4 Electron picture and specific X-ray pictures of ductile Si02-Mn0-Ca0-Al203 inclusion Slika 6 Modificiran vključek kalcijevega aluminata z malo Si02, MgO in CaS. Ob vključku se dobro vidi praznina izoblikovana med valjanjem Fig. 6 Modified inclusion of calcium aluminate with small amounts of Si02, MgO and CaS. Cavity formed during rolling is visible next to the inclusion. aluminatni vključki z oksidi spinelne oblike (Mn0.AI203, Mg0.AI203), pogosto pa so nanje vezani še sulfidi (MnS, CaS). Vsebnost Si02 in MnO je v teh vključkih manjša kot v dobro preoblikovalnih vključkih (si. 5). Taline, 3, 4 in 5 so mnogo čistejše. Zelo redki so vključki, ki so se med preoblikovanjem deformirali in deloma drobili. Modificirani vključki so drobnejši, posamezni vključki pa merijo v premeru do 60|im. Sestava modificiranih vključkov kalcijevega aluminata je v vseh talinah podobna. V vseh vključkih smo izmerili majhno vsebnost Si02 ( 1 do 5 %), vsebujejo pa lahko še MnO in MgO. Na modificirane vključke je vezano sulfidno žveplo (CaS, MnS). Porazdelitev sulfidov je lahko po preseku vključkov enakomerna (si. 6), večinoma pa je v obliki venca po površini (si. 7). CaO je termodinamično stabilnejši kot CaS, zato v talini najprej nastajajo Ca0-Al203 vključki, na katere se nato vežejo sulfidi. MnS in CaS imata isto kristalno strukturo, zaradi različnih atomskih premerov pa se v sulfidih deloma nadomeščata. Z naraščajočim razmerjem Ca/S v talini se zmanjšuje možnost nastanka vključkov MnS. Ob modificiranih vključkih se pogosto opazijo praznine trikotne oblike (si. 6), ki so nastale med vročo predelavo jekla. V jeklih nismo opazili čistih vključkov kalcijevega aluminata. V vseh primerih so to kompleksni vključki in so na vključke Ca02-Al203 vezani še Si02, CaS, MnS, MnO in MgO. 2.3. Mehanske lastnosti Rezultati nateznih preizkusov in meritev trdot so podani v tabeli 2. Kemična sestava talin je različna in vzorci nizko popuščeni, zato je odvisnost med mejo plastičnosti, natezno trdnostjo, raztezkom, kontrakcijo in oceno čistosti jekla neizrazita. Tabela 2: Mehanske lastnosti nateznih preizkušancev Meja Talina plastično- ^ Trdota Rp Rm A (%) Z(%) HV K4 (N/mm2) (N/mm2) 1 1202 1261 11 42 387 80 2 1261 1316 11 36 420 67 3 1209 1263 10 40 398 17 4 1232 1287 10 38 417 8 5 1215 1282 12 44 396 6 Slika 5 Posnetek slabše duktilnega Si02-Ca0-Al203 vključka z malo MnO, ki se je pri predelavi deloma drobil Fig. 5 Picture of less ductile Si02-Ca0-Al203 inclusion vvith small amount of MnO vvhich vvas partially broken during vvorking Prelomi nateznih preizkušancev imajo čašasto obliko, značilno za duktilen prelom (si. 8). V sredini ali v bližini sredine se opazi področje, kjer so ob nekovinskih vključkih nastale začetne razpoke. Preizkušanci vseh talin, razen taline 5, imajo izrazite strižne razpoke. Te potekajo vzporedno z izcejami, ki so na vzorcih teh talin izrazite in to bolj na vzorcih, izrezanih iz sredine vzmetnih lamel. Martenzit po izcejah je zelo trd in razlika v mikrotr-doti med izcejami in martenzitom ob njih znaša do 160 HV. Napredovanje strižnih razpok pospešujejo tudi duktilni oksidni vključki in drobni sulfidi, ki so v izcejanih področjih pogostejši. Prelomne površine so duktilne. Poleg manjših jamic (si. 9) se opazijo tudi večje, iz katerih so modificirani vključki večinoma izpadli. Redkeje smo opazili deformirane vključke v strižnih razpokah. Slika 7 Modificiran vključek kalcijevega aluminata z malo Si02, MgO in vencem CaS Fig. 7 Modified inclusion of calcium aluminate vvith small amounts of Si02, MgO, and peripherally distributed CaS. Slika 8 Makroposnetek preloma nateznega preizkušanca Fig. 8 Macropicture of fracture of tensile test piece. Z vrtilno upogibnim preizkušanjem se do neke mere približamo pogojem, katerim so vzmeti izpostavljene v praksi, popolnoma pa jih ne moremo simulirati. Trajno dinamično vrtilno upogibno trdnost smo določili po metodi x zlomljeni preizkušanci o nezlomljem preizkušana 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Zaporedje preizkušancev Slika 10 Potek vrtilno upogibnih preizkušanj za talino 3 Fig. 10 Flovvsheet of rotating cantilever tests for the melt 3 Slika 9 Modificiran nekovinski vključek v žilavi prelomni površini Fig. 9 Modified non-metallic inclusion in tough fracture surface stopnic iz grafičnega prikaza zaporedja napetosti (si. 10). Šteje se, da se preizkušanec pri določeni napetosti ne zlomi, če vzdrži 107 nihajev, praktično pa se ne zlomi, če vzdrži 2.106 nihajev. Pri naših preiskavah smo preizkušanje prekinili pri 4,5.107 nihajev oz. obratov. Rezultati preizkušanj so podani v tabeli 3. Pomembnejši kazalec kot trajno vrtilno upogibna trdnost je razmerje med vrtilno upogibno trdnostjo in natezno trdnostjo. Razlike med talinami so sicer majhne, vidi pa se, da ima čistejše jeklo višjo trajno dinamično vrtilno upogibno trdnost in višje razmerje avu/Rm. Natančnejše preiskave prelomnih površin vrtilno upogibnih preizkušancev smo naredili v SEM. Morfološke značilnosti prelomov so zelo podobne. Utrujenostni lom se je v večini primerov širil z enega ali redkeje dveh in več inicialov na površini ali malo pod površino preizkušancev. V primerih, ko se je lom pričel z dveh ali več inicialov v več nivojih, so se lomne površine združile preko stopnic v eno ravnino. V smeri proti inicialu se vidijo radialne linije, ki so zaradi poškodb delno zabrisane. V večji 1000 um (-Ch oddaljenosti od iniciala se opazijo linije napredovanja loma. Površina trenutnega loma leži diametralno nasproti iniciala in je žilava (si. 11). Delež trenutno zlomljene površine je v primerjavi s površino, po kateri je potekal utrujenostni lom, sorazmerno majhen, kar kaže na dobro žilavost jeklene matice. Tabela 3: Vrtilno upogibna trdnost -r r Vrtilno upogibna 0 . Talina trdnost Raztros Razmerje K4 ovu (N/mm2) S (N/mm2) avu/Rm 1 490 22,5 0,39 80 2 509 5,0 0,39 67 3 507 9,4 0 40 17 4 518 11.4 0,40 8 5 538 6,1 0 42 6 Slika 11 Makroposnetek vrtilno upogibnega preizkušanca z označenim inicialom loma Fig. 11 Macropicture of rotating cantilever test specimen vvith marked initial fracture V večini primerov smo že pri makroskopskih pregle- -dih, natančneje pa v SEM. opazili, da so iniciali za nastanek utrujenostne razpoke duktilni vključki Si02-Mn0-Ca0-Al203 (Si02-Ca0-Al203) ali večji modificirani vključki kalcijevega aluminata (si. 12, 13, 14). Čim manjši je vklju-ček, ob katerem je nastala inicialna razpoka, večje število obratov je bilo potrebnih do zloma. V primeru večjega niza nekovinskih vključkov pa je prišlo do zloma zelo hitro. Le pri redkih preizkušancih nismo uspeli opredeliti vzrokov za začetek utrujenostnega loma. Na površini teh vzorcev so bile lahko napake zaradi mehanske obdelave, ali pa so bili med preizkušanjem ustvarjeni pogoji za večjo koncentracijo napetosti, zaradi katerih je nastala začetna razpoka. Ti vzorci so se zlomili na višjih napetostnih nivojih. Preiskave mehanskih lastnosti smo naredili v vzdolžni smeri, zato na napredovanje utrujenostne razpoke v večji meri vpliva napetostno stanje, ki je med drugim tudi Slika 12 Detajl s slike 11. Inicial loma je bil duktilen Si02-Mn0-Ca0-Al203 vključek na površini preizkušanca Fig. 12 Detail from Fig. 11. Fracture vvas initiated on the ductiie Si02-Mn0-Ca0-Al20 inclusion on the specimen surface. Slika 13 Inicial utrujenostnega loma je bil modificiran vključek kalcijevega aluminata na površini preizkušanca Fig. 13 Fatigue fracture was initiated on the modified inclusion of cal-cium aluminate on the specimen surface. posledica mikrostrukturnih nehomogenosti (izceje), kot nekovinski vključki. Med vzorci, izrezanimi iz sredine in ob robu vzmetnih lamel, nismo opazili bistvenih razlik. 3. ZAKLJUČEK Preiskave smo naredili na talinah jekla Č.4830 z različno oceno čistosti po metodi K4. Jeklo, izdelano po teh- Slika 14 Inicial utrujenostnega loma je bil modificiran vključek malo pod površino preizkušanca Fig. 14 Fatigue fracture was initiated on the modified inclusion close beiovv the sample surface. nologiji obdelave s CaSi, je čistejše, z modifikacijo pa dosežemo, da so nekovinski vključki globularni. Pri neustrezni modifikaciji nastanejo duktilni vključki Si02-Mn0-Ca0-Al203, ali delno duktilni kompleksni vključki Si02-Ca0-Al203, na katere so lahko vezani oksidi spinelne sestave in CaS. Pri uspešni modifikaciji morajo biti nastali kalcijevi aluminati, ki še vedno vsebujejo malo Si02 in večinoma v vencu razporejen CaS, drobni. Mehanske lastnosti nateznih preizkušancev v poboljšanem stanju so odvisne predvsem od kemične sestave jekla in izcejanosti jekla. Vpliv nekovinskih vključkov, to je čistosti jekla, je izrazit pri trajno vrtilno upogibni trdnosti ctvu in razmerju avu/Rm. Iniciali za začetek utrujenostnega loma so predvsem večji duktilni vključki in tudi večji modificirani vključki kalcijevega aluminata. Zato mora biti jeklo, namenjeno za visoko trdne dele in vzmeti, tako obdelano s CaSi, da so v jeklu le drobni vključki kalcijevega aluminata. LITERATURA 1. A. D. VVilson: Metal Progress, 1982 april, 41—46. 2. I. C. Mayes, T. J. Baker: Materials Science and Technology, 2, 1986, febr., 133—139. 3. A. Zaczyk, T. Maguda, W. Dziadur: 9,h Congress on Material Testing, Budimpešta 1986, Zbornik predavanj, 94—98. 4. J. Žvokelj, M. Pipan, S. Senčič: Ugotavljanje lastnosti vzmetnih jekel, izvaljanih iz kontinuirno ulitih gredic pri dinamičnih obremenitvah, Poročilo Ml, Ljubljana 1975. 5. V. Prešern, M. Debelak, P. Bračun: Uvajanje postopka vpi-hovanja CaSi v SŽ-Železarni Štore, poročilo Ml, Ljubljana 1984. 6. D. Kmetič, F. Vodopivec, F. Vizjak, S. Senčič: Železarski zbornik 13 (1979) 3, 85—93. 7. D. Kmetič, F. Vodopivec, F. Vizjak, F. Haller: Železarski zbornik, 18 (1989) 17—26 8. M. Debelak, R. Grabner, F. Golčman, V. Medved: Optimizacija pogojev ulivanja za zagotavljanje kvalitete konti litih gredic, poročilo Ml 90-052, Ljubljana 1990. 9. T. Ototani: Calcium Clean Steel, Springer Verlag, Berlin, Hei-delberg 1986. 10. D. Kmetič, J. Žvokelj, M. Jakupovič, H. Ploštajner, L. Jovan-kovski, F. Kaučič: Vpliv oblike in količine nekovinskih vključkov na dinamične lastnosti jekla, Poročilo Ml 86-042, Ljubljana 1986. ZUSAMMENFASSUNG Die Untersuchungen sind an Schmelzen der Stahlmarke Č.4830 mit verschiedenem Reinhaeitsgrad nach der Methode K4 durchgefuhrt vvorden. Der mit CaSi nachbehandelter Stahl ist reiner. Durch die Modifizierung erreichen die nichtmetalli-schen Einschlusse eine globulitische Form. Bei einer nichtaus-reichenden Modifikation entstehen plastische Si02-Mn0-Ca0-Al203 Einschlusse, oder teilvveise plastische komplexe Si02-Ca0-Al203 Einschlusse, an vvelche Oxyde der Spinelzu-sammensetzung und CaS, gebunden sein konnen. Bei einer er-folgreichen Modifikation entstehende, Calziumaluminate die im-mer noch etvvas Si02 enthalten und meistens am ausseren Rand gebundenen CaS haben, mussen dunnkornig sein. Mechanische Eigenschaften von Zerreissproben, im vergu-teten Zustand, sind vor allem von der chemischen Stahlzusam-mensetzung, und den Seigerungen, abhangig. Einfluss der nichtmetallischen Einschlusse d. h. des Reinheitsgrades von Stahl ist ausgepragt bei der Dauerverdrehbiegefestigkeit auu und dem Verhaltniss auv/RM. Initiale fur den Anfang von Ermu-dungsbruch sind vor allem grossere plastische Einschlusse, so wie auch grossere modifizierte Calziumaluminateinschlusse. Aus diesem Grunde muss der Stahl, bestimmt fur hochfeste Teile und Federn, mit CaSi so behandelt vverden, daR im Stahl nur dunnkornige Calziumaluminateinschlusse verbleiben. SUMMARY Test were made with melts of Č.4830 steel of various puri-ties according to the K4 method. Purity of steel being treated vvith CaSi is better while modification gives globular non-metal-lic inclusions. In not adequate modification, ductile Si02-Mn0-Ca0-Al203 or partially ductile complex Si02-Ca0-Al203 inclusions are formed to vvhich oxides of spinel composition and CaS are bonded. In successful modification the formed calcium aluminates, always containing small amounts of Si02 and usual-ly peripherally distributed CaS, must be small. Mechanical properties of tensile test pieces, as hardened and tempered, depend mainly on the chemical composition of steel and on the segregations. Influence of non-metallic inclusions, i. e. of the purity of steel, is pronounced for fatigue rotat-ing cantilever test strength auv and for ouv/Rm ratio. Initiating nuclei for fatigue fracture are mainly bigger ductile inclusions and also bigger modified inclusions of caldium aluminate. Therefore the high-strength and spring steel must be treated vvith CaSi that there are only fine inclusions of calcium aluminate in steel. 3AKfllOMEHHE Mbi npon3Be/in ncnbiTaHMS Ha pacn^asax CTa/in Č.4830 c pa3/lH4H0fi OLieHKOti 4HCT0Tbl nO MeTOfly K4. CTa/lb, M3rOTOB/ieH-Hafl no TexHonornn o6pa6oTKn c Časi rb/iReTCR 6o/iee hhctom, a c MoantfjnKauMeM ziocTMraeM mo6y/inpHbix HeMeTa/?HMecKMX BK/iKDHeHMfi. npn Heuejiocoo6pa3HoPi MoanMKaLiHM o6pa3yK5T-ch ^iyktm/ibhbie Si02-Mn0-Ca0-AI203 bknro^ehuh mjih nactmmho AyKTnnbHbie KOMn/ieKCHbie Si02-Ca0-AI203 BK/iKDMeHMH. Ha ko-Topbie Moryr 6biTb CBfl3aHbi okmcm cnMHe/ieBoro cocTaBa m CaS. npn yaa4H0fi MO,QHMKaLiHM 06pa30BaHbi KanbUMeBbie a/itoMH-HaTbi. KOTOpbie Bceraa co,nep>KaT eme HecK0/ibK0 si02 m b čojibLunHCTBe b BeHue pacnopn>KeH CaS, ao/i>KHbi 6biTb Me/i-Kne. MexaHMHecKMe CBo&CTBa HaTR>KHbix npo6Hbix o6pa3tjeB b ynyHiueHOM coctohhmm npewfle Bcero 3aBMCRT ot XMMHHHoro coiaBa CTanH m cerperaunn cTa/in. B/iHHHMe HeMeia.n/iM4ecKkix BK/lJOHeHMM. T. e. MMCTOTbl CTa/lH RB/lHeTCH Bbipa3MTe/1bHblM npH BpamaTenbHO M3rn6Hofi np04H0CTH ctuv h OTHOiLieHUM auv/Rm. ripumhhom Hanana ycTanocTHoro pa3pyi±ieHHR rb/ihiotcfl npe>Kfle Bcero 6o/ibuine ,qyKTM/ibHbie BK/iK)HeHMR, a TaiOKe 6onbiune mo-flm})HUMpOBaHHble BK/IKDMeHMfl Ka/lbUMeBOrO aniOMMHaTa. riOTO-My CTa/ib, npeflHa3Ha4eHHafl a;ir bucoko npoMHbix MacTePi m npy>KHH flon>KHa 6biTb TaK o6pa6oiaHa c CaSi, 4To6bi b cTa/iM 6bmn To/ibKo Me/iKne BK/iioneHUR KaribuneBoro a/uoMMHata. I