265. številka. Ljubljana, v soboto 18. novembra. XV. leto, 1882. ^^^^B^^ul S^Pfl ^^^^B ^^^^h ^^^^B ^^i ^K^^^HEGh HL ■S^^B ^H ^^hSII^^^. ^uB^M^K& ^^^^h M ^^^bH ^H ^B ^B^^K '?"" *^v ^■^^n S^^^l ^^^^1 ^^^^1 IzhHja vsak dan *re*er, izim&t nedelje in praznike, ter volja po po6ti prejeman za avstrijsk o-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 pUl., za četrt leta 4 j;Id.t za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z;i ..jubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za ftetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mosec 1 ^ld. 10 kr. Za po&iljanje na dom raluna se po 10 kr. za mescc, po 30 kr. tače.n leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštninu zn»Sa. Za oznanila plaftuje se od Cetiristopne petit-rrste po 6 kr., će se oznantlo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., Će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rukopisi ne ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je t Ljubljani v Fr.ina Kolmana hi§i „Gledaliflka stolba". Upravnifitvu ii&j se blagovolijo pošiljati uaročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae admui istra livu« btvari. Gjuro Daničić. f „Pozor" črnoobrobljen donese] nam je danes pretužno vest, da je v noči inej četrtkom in petkom vsled kratke bolezni preminul prvi jugoslovanski je-zikoslovec Gjuro Daničić. Njegova smrt je velika izguba za Srbe in Hrvate, pa tuđi za vse druge Slovane in za ves učeni avet. nS njim će u grob leći najveća nada naša, a akademički riečnik, ta duševna sveza izmedju Hrvata in Srba, gubi u njem nenadoknadiva tvorca i nastavitelja", tako izra/<» „Pozor" svojo žalost. Nemila smrt storila je prerani konec življenju, čegar vse sile bile so posvećene domovini, vzela j*^ moža, ki se je jednako odlikuval po i/.rednej učenosti in plamtečem domoljubji, kuterega sta v jedna kej meri viboko čislala in ljubila narod srbski in narod hrvatski, čegar ime je vsak om i kan Slovenec in vsak Jugoslovan sploh izrekal z največim spoštovanjem. Kaj je bil pokojnik našim južnim bratom, to povedo najbolj besede njegovega prijatelja dra. RaČkega: „Prvi u južnih, a od prvih jezikoslovaca u Slavena u obče jest neprieporno naš Gjuro. Srbi i Hrvati mogu ga zvati punim pravom svojim. Rodom Srbin pripada jednako i Hrvatom po svojem rodoljubnom osjećanju i naučnom radu. Učenjak daleku pogleda nedaje si naučnoga obzorja "astirati uzkimi plemenskimi granicami. Djelotvoran rodoljub u najplemenitijem ove rieči znameuovanju nazimše on u slogi srbstva i hrvatstva jedino jamstvo za ljepšu i sretniju budućnost cieloga slavenskoga juga. Zagreb i Biograd, ova dva steeišta umnoga '/.ivota našega naroda, jednako su mu dragi i mili b'li, te prema duševnoj potrebi njegovoj prenosio je književno svoje djelovanje sada sa dolnje na gornju, a sada sa gornje na dolnju Savu. U kratko: Daničić i bijiiše jedan od najdičnijih zastupnika na duševnom pt Iju jugoslavenske pomisli, u kojem okviru može hrvatstvo i srbstvo imći jednako dično mjesto — i koju mogu doduAe dnevne i prolazne zadjevice donekle pomutiti, ah nikada odkloniti'. Daiiičićevo dolgoletno delovanje — prvi njegov spis „Rat za srpski jezik i pravopis" prisel je uže 1. 1847 ua svitlo, ko je bil pokojnik jedvit 22 let star — in njegove za ju^oslovansko jeaikoslovje epohalne spise priobČili bodemo v jednem prihodnjih listov. Za danes izrekamo svojo globoko žalost o tej bridkej, prezgodnjej izgubi tucega nenadomestlji-vega veleuma, kakovšeu bil je pokojni Gjuro Da- nic ić. Vecnaja ma paraj at! Občni zbor c. kr. kmetijske dražbe kranjske 15. novembra 1882. (Konec.) Odbornik g. Murnik pravi, da se tiče pred-log g. tajnika mnogo nanvetov, katere so poddruž-niče, nekatere prej, nekatere pač jako pozno nazu a nile centralnemu odboru. Večina predlogov došla je ud 11. do 13. t m., tediij nij bilo mogoče o njih sklepati. Predlog govornika se nij oziral na pred log stavljen po g. Kramarji. Govornik pravi, da mu uijso bile znane atevilke, katere io navajal g. Kramar in tuđi ne more verjeti, da bi bila naznanila nepotrebna, kakor se je naglašalo. Vsakemu društvu, katero daje kakemu odboru mandat, mora se t'idi poročati j teilaj se ne bode mogoče ogibati naznanil, sumo oblika bode druga. Će je bilo sedaj v naznanilih kaj preobSirnega, lahUo lahko izostane, ali pa bode mogoče naznimil izog-niti se, če se list i/dnja je jako dvomljivo. Tuđi nastane vp rasa nje, jeli treba tištim udom, k< ne znajo slovenski, kaj nazna-niti o de 1 o van j i odbori« ali neV Ako veljajo tiskovni ^trožki za naznanila res 500 gld., kateri bi se porabili na korist lista, kje pa se bode dobile tistih 100 gld., katere računa za naznanila g. Kramar V Ražen v „Laibndior Z^itung" se nij niti v jednem listu objavilo kaj proti plačilu, to pa \g stvar, katera se bode morala vm1i:o plačevati in jako vsečno bi mi bilo poizvedeti, u katerega vira je to g. Kramr.r /amejal. Ako se dobi podpora od vlade 300 gld za list, mogoće tuđi se več, bode to vsakdo z veseljem pozdravljah Ali reč nij tako jasna, da bi se o njej sklepalo uže danes, tedaj priporoča g. Murnik aledeči predlog. „Glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe se mirota, da nutančno preudarja, kako bi se moglo vstreči želfam izraženim od poddružnic na Je-senicah, Cerknici, Metliki, v Iiohinjskej Bistrici, v Vipavi itd. z izdavanjem družbinskega kmetijskega lista. Ko bi glavni odbor ne mogel na^nunjenim čeijum vstn'či, ne, mu naroča, da o tej zadevi po-roča v pribodnjem občnfin zboru. Društveni tajnik g. Kramar predlogu opo-reka. Oemu zavlačati stvar do druzega leta, jasno je po skuAnjuh vseh druzih avstrijskih kmetijskih družeb utemeljena, tedaj naj «e danes vzprejme predlog, katerega je govornik stavil in nij treba čukuti na uvraevanje dolgo leto. Vod ja slapške deželno sole g. R. Dolenec opomni, da je većina kmetijskih poddružnie izjavila se za družbeni kmetijski list. Ako se opazujejo druge kmetijske družbe v našem cesarstvu, je tr-ditfcv pač popolnem resnična, da je naša kinetijska družba pač male koristi za kmetijstvo naše dežele. No se ve da je vse kaj druzega kmetovati pri zelcMiej mm, kakor to stori velika večiua udov ceutrnlut'ga odbora kmetijske družbe kranjske, ali pa delovati v istini na zelenem polji, kar dela ogromu većina udov kmetijske družbe kranjske. Vpiasnm, kako hasen pa je prinesla kinetijska družba kot družba nasiin kmetovalcem? (Občni klici: Nič! Nić). Večina udov trdi, da je korist jako malo, L.ISTEK. Listi iz tujine. XXV. V Rim« sv. Martina dan 1882. Dragi prijatelj! Ko bi me kdo vprašal za naj-bližji pot te Carigrada v Rim gotovo bi mu ne odgovoril, da je to oni, po katerem sem priroinal jaz v to vefcno mesto, kjer uže prebivam skoro ćela dva meseca, a vsak dan se mi predstavljajo nove in zanimljive stvari. Ko sem ti pisal to spomlad vra-fcajoč se iz Odese poslednje svoje pismo iz Ueska-dar-ja (Scuttari) v Malej Aziji iu smo se kmalu potem videli v Ljubljani, kjer mi je bila prilika pozdraviti toliko izbornih prijateljev praznujočih pre-rojenje bele naše „matuške" slovenske, takrat nij-sem imel niti pojmu, od kod bode ti došlo prvo moje pismo in kamo me bode zanesla supa. Da opravičim zgornji izrek o najbližjem potu, naj ti povem, kako sem romal v Rim. Iz Ljubljane do Milana bila mi je vožnja uže kar za kratek čas, kajti premeril sem jo uže Bog ve koli-krat. Iz Milana pa sem bil po/van v Prago; ker se mi je mudilo, moral sem prehitett ćelo Tirolsko od juga do severja in še ta na Bavurskem v Monakovem mogel sem se ustaviti jeden dan, odtam pa ćopet naprej čez Regensburg na Češko zemljo preko Plzna v zlato Prago. Hotel sem ti pisati od tinn, a bilo mi je oditi prej nego sem mislil. kajti hoteli so me nazaj ltalijani, in rečem ti, da sem deloma šel rad, kajti čutil sem se nekako Čudnega kot i talijanski pevec v slova nskem mestu a v gledališči nemskem. Imeli smo nainreč ves kor in vse manjše partije od nemškega gledalisča — stvar o katerej pri odhodu iz Milanu nijsetn vedel ni pičice. Jaz imel sem pa še to posebno „srečou da v „T ro vat orjiu pela je nemška altistinja, v „Lucii" pa ćelo nemška primadona! In ta ričet iiuenoval seje „i tali j ansk a opera v Prag i!" Kako sta se ujemali blagoglasna italjanščina in pa tvrda nemšćina lahko si misliš. Nepozabljiv ostane mi pa veCer slovesa. katerega so mi napravili vrli gg. uraduiki banke „Slu- vije" in drugi odlični Češki narodnjaci, doznavši, da sem Slovan. Mej navdučenimi govori, izbornim petjtm pevskega zbora uradnikov „Slavije" in pri-jetnim pomenkovanjern minula je noć, a po uticah bilo je uže vse polno pridneg.i na trg hitečega ljudstva, ko smo se vračali zadnji domov. Uil je to prav slavjansk večer, jeden istih ki ostanejo globoko utisneiii v spominu. Iz daljnega li i ma kličem vsem tein vrlim slovanskim bratom gromoviti: Na zdnr! Prijatelja II., pos I <> v c n j enega Čehu, kakor smo ga v š:»li imenovali, pa prosim, da izroči pozdrav vsem (lotirnim, katere upam v krutkem zopet videti a. v druzih odno^ajih. Sicer pa bodem ti pi sal Se o Pragi iu prijavil jedno ali drugo crtico. Iz Pruge nazaj vozil sem se čez Urno do Dunaja, tam ogledal si razvaline nesrečnega „Riog-theatra" bas toliko mi je bilo časa od jednega vlaka do druzega. Skozi Ljubi jano vbziti sem ae moral radi manjkujočegu Časa ta pot čisto i neogn i to. Luibach „vier Minuten Auienthalt" kričal je kondukter, kajti na slovenskih i/rlezn'iah vlada „drugi deželni jezik". Komaj da sem mogel spre-govoriti par besed s čakajočimi me domačimi, iu drugi trdijo, da nij niČ koristi in i/javljajo, ako-ravno bi bito o njih misliti, da so kot izobražeuci navdušeni kmetovaici in odločni privrženiki kmetij-ske družbe, da bodo izstopili. Kar je izjavil g. potovalni učitelj in sedanji tajnik naše kmetijske družbe o njenem dosedanjcm delovanji je od prve do zadnje pičice vse istina. Vzeti je v poštev, da imamo sedaj v kranj-skej izvrstnega kmetijskega učitelju, strokcvnjaka, kateremu moramo, ker pozna naše kmetijske zadeve in stvar zastopi jako dobro, izročiti vse svoje zaupanje. Kar je nasvetoval za povzdigo našega kme tijstva, storil je s atrokovnjaškega stalUću. Če pu precej začnemo njegove nasvete zametavati in tako podirati zgradbo, katero je za prospeh našega kme-tijstva su le graditi pričel, kako bode mogel delo-vati, kako v obče začeti vspešuo delovanje V Ugovori g. Murnika zoper predloge g. Kra-marja nijso jako temelj iti. Po pravilih smejo se predlogi poddružnic izručiti dve uri prea zborovanjem, zakuj bi to ne biio dovoljeno pri tako važnem pred-logu za kmetijski list in zakaj bi se ravno v tej zadevi postopalo tako skrupulozno. Saj nij vender tako gotovo določeno, da bi podiiružniee, kar žel'1, tuđi na urico natunko predlagati morale, če se misli g. Kramarja tuđi nijso znalo boi.j natanko, yi vender obćni zbor v prvej vrsti poklican, iste bolj natanko pregledati in oeeuiti, on je zu to, da sklepa o važnih stvareh prvi, ne centralni odbor, zato nij treba predloga Bog zna kako še 'oTokratično pre-lagnti, skleniti je danes treba in potrditi pametni predlog, ne pa isteka po centralnem odboru zavla-čevati ali pokopavati per lougutn et latum ! (Dobro! Dobro!) G. Borštnik iz Borovnice navaja slučaj za potrebo k;netijske^a lista. Prrcej, ko je naznanil nekaterim kmetij-kim posestiiikom v Borovnici, (tu bodo odslej dručnbniki dobivali kmetijski list, izda-davan po kmetiJHkej družbi, pristupili so takoj štirj*-. Vsak pa?; ne pkičuje lehko in želi, da za svoje novce dobi tuđi kaj koristnega. Ako se bode i/daval kme-tijsk liht, ne bode ga bral samo dotični ud, nego romal bode po celej vaši, pri vseh kmetovalcih in donašal jako veliko koristi. G. Murnik opomni, da nijma njegov prud-log, kakor je to trdil g. vodjn Dolenec, namena za-vleči izdavanje kmetijskega lista ad calendas graecas. Predlog njegov nij proti teinu, da bi se list ne iz-daval, ako je to mogoce, uže prihodnje lrto, nego on samo želi, da predlog preudati še prej centralni odbor. Gospod Kramar nij izjavi i, da bode on ure-doval list, tedaj bi bilo premisliti, kje se bodo našle delavne moči za časnik. Govornik pravi, ako bi bi! hotel pcJreti predlog g. Kramarja, stavil bi bil ves drugačen predlog, ali samo za urednik«, bila mu je skrb, njegov predlog se je krivo razumel in zaradi tega prouzročil toliko obsirno debato. Dr. Poklukar se čudi, da kar najedenkrat priđe toliko pritožeb, prej pa nij bilo nobenih. Po- sebno g. vodja Dolenec prihajal je leta in leta k zborom, pa se nij prito?eval. Sedaj prinesel je novo izvoljeni g. tajnik ćelo vrsto naavetov. No, nova metla dobro pometa in govornik želi, da bi se nade izjavljene tuđi obistinile. A vsekako čudno je, da se vse, kar je storil mož, kateremu smo poprej izrekli večni spomin, da se delovanje tega moža, ki bode slovei po svojem delovaoji pri kmetijskej družbi in kateremu je zahvalo izrekt-1 ves slovenski svet, kot za nič za metara. Take sodbe ne bi bil zaslužil ta mož; nehvaležnost je jako nelepa lastnost. Šte-vilke, katere je navedel g. tajnik, so, meni vaaj, nejasne, morebiti so drugi bolje poučeni. Jedenkrat se navaja, da se bode dobilo 1O0O gld. za list, v predlogu pa stoji, rta se bode list dajal udom brez-plačno. Potrebo lista utemeljuje g. tajnik tuđi s tem, da bi priobčeval v njem svoja predavanja, o katerib žalibog drugi svet nij nič zvedel. No, s.ij izhaja v Ljubljani nekaj slovenskih listov in vsak bi bil rad sprej«?l predavanje potoval-nega učitelja. Govornik pravi, da je sam naprosil za Novice g. Kramarju, da bi spisal za nje svoja predavanja, di> bi slišali tuđi drugi kraji dežele, kar se je v jednom kraji govorilo. Da, želja, da se izda list, se bode izvršila, če bode po sredstvih mogoče, dokaz« za potrebo lista p.i se nij ćulo danes. Predlog g. Murnika je v te; zadevi popoinem uepri-atransk, kaj ti proračun dohodkov lista g. Kramar ja je jako optimističen. Gospod Kramar je jako oštro sodil krnptij.sko družbo in nje odbor, no, kadar mine 5 do 10 let, bode sodi! drugaće. Gospod Kramar odgovarja, do 1O0O gl. bodo urlje dali za list, kajti toliko več se jih bode oglasilo. Plačevali bodo po 2 gld. na leto, od tega ostane jeden goldintir družbi, jeden pa bo za lis>t. Če boce sedaj biti kdo ud kmetijske družbe in an imeti „Novice", velja to 7 gld., to je predrago in uređen kdo toliko izda, se pač premisli. Govornik pravi, da imu po svoje) instrukciji predavati pri pod-družnicub, a ima tuđi nalog v prvej vrsti, pov-/digovati kmetijatvo z vsakimi sredstvu Odgovorni vrednik lista bode on, kakor je pri vseh kmetijskih družbah to tajnik, gradiva in sodelavcev, katerih je uže sedaj 30, ne bo manjkalo. Pri glusovanji se sprejme predlog g. Kramarja z veliko vučino. Vsi udje centru-1 neg.-i odbora gla-sujejo proti. Potem se obravnavajo se nekateri predlogi poddružnic iu seja ob Va2 popoludne sklene in nadaljevanje nastavi na 3. uri p>poluune. A popolu-1 dne prišlo je le kakih 20 udov, Še vseh udov cen-tralnegt* odbora nij bilo, tako da Še centralni odbor nij mogel imeti sejo. Predlogi poddruznic so se tedaj izročili centralnemu odboru. Politični razgled. Utot ranj ** i ter imajo ude tega mi nisterstva za kapUne, pristave, „schhuchende Mit-biirger, rtihrige (mit fausten) Geschiiftsleute etc. Berem to dvakrat, trikrat ia ne najdem svojega imena rnej temi ministri; to me je hudo, hudo razjarilo „aut Caesar aut nihil" zakaj me vender Ra-kufcev tlačao Bedozzi" nij postavil mej te ministre, saj atm tuđi malo „vvindisch" in ud celjske Čital-nice; pa kaj tem, pomagati ai ne morem, morebiti prideni še na vrsto, aai sedaj „Cdlierca" v vsakej številki prinaša neko „proscriptiousliste" narodnja-kov, ia glfjte danen je zopet dobil narodnjak dr. T. — C0H8 liuin abeundi, in i^tirali so ga moraličuo i; kazine, da se mu prav zgodi: „Wiirst nit aufi gstie-gen" itd. — Samo to ae ini čudno zdi, da tuđi pred-sedniku naše Čitalnice še nijso pokazali jednake usluge. S tem sem pa na vse drugo polje prisel, kakor sem hotel, to se sicer vsakemu labko pripeti. Še gospod dr. Glantschnigg je pozabil, kako se je prepiral oadan pri „zlatein levu" z učiteljem iz Sevnice, ter je na „Stidsteiriscbe Post" poslal po-pravek, da vse vkupe nij res. Tako se tuđi meni vćasih prigodi, da pozubim, kar sem mulo poprej govoril ali pisal, iu meni se to še veliko laglje pripeti, ker »em „inferiore- ra^eu. Ker setu uže govoril o minifterstvu sloven-skem, uaj še povem, kake visokosti imamo v fak-cijoznem taborji. Morebiti ste uže Ćuli, gospod ured-nik, o neniškem ccsarji, alias Rakusch imenovanera. Ta možiček ima posebne lastnosti iu sposobnosti za vladanje v svnjej glavi; on je ob jednem cesar in minister, zato ima tuđi naslov železni kaDcelar ali Bismarck. Da ima po pravici in resnici jednakost s potomci Hohenstaufov, kaže nek posebno naprej sto je6, lesketajoč in rudečebarvan del njegovegi obraza; ko bi tišti teutonski dijak, (njegoveiuu očetu je sicer zibelka tekla v Poljanskih bribih), pravim, ko bi tišti dijak, ki je na znanem banketu o Crno rudeče-žolti barvi govoril, videl ta kap „ali a buona spe- ranza", bi gotovo nebote vzkliknil: „das ist roth, be-deutet MitteUker". Da prediileć ne zaidem, ostanimo pri Bismarcku ali pri Žele-tnein Bismareku. NaA Bismarck je pa veliko bolj železuii, kakor pravi Bismark, železen v tem poinenu, da ima „E'sentandlerei". Njš Bismarck ima tuđi svoje muhe, kakor vsttk človek. On nij poseb n prijatelj Žensk; s tem pa nečem izreci ni-kake sumujn — ali vender mora tuđi on imeii za adjutanta kakega rudečelifnega možička, kateri mu sem in tja napiše kako neslano v „Cdlierci", za kbtero delo se ve da marsikatera kapljica poto-laži njegovo grlo. Naš Bismarck ima tuđi svoj Var-ziu, kamor bodeva s svoj i mi tajniki, ako mu preveč muhe po glavi rojijo;' tam ima z ciemškimi napisi olepšan Rittersaal, v kat'!rem se z dobro kapljico Schmit/.bertferja okrepći svoje nezdrave živce. Glavni tajoik dr. Eduard Busch ima nalog sitne Slovence od njega odganjati, in v ,,Cillierciu in „Btuernfan-gerji" nanje zubavljuti, in si s tem prislužiti tuđi zase kuk groSiček.Na dvoru t*jga cesarj»i in Bisinarcka so še tuđi drugi nastavljeni, o kat^rih drug pot več. Samo to bi bilo >se omeniti, da si nijsem mo gel dolgo razložiti, zakaj ta cesar in „Cillierca" zadnje dtii tako besno aapadata Slovence; aha si mislim, temu uzrok je nenavadna velika zvezda r»i-patica ; potlej naj pa še kdo refe, da zve^de repa tiče ne uplivajo na naao fakcijozno opozicijo. W. Izpod Čavna, 8. novembra. [Izv. dopis.] Triletna doba našega Lokavškega županstva je pretekla in volitev novega starašinstva bila je uže dne 3. in 4. t. m. Dozdanji gospod župan L. B. vodil je naso občino, če tuđi posrednje, vender hvalc-vredno. Kako pa se je volitev novega starašiustva izjieljevala, ne morem vedcti, ker nijsem hotel Se poleg iti, akopram imam volilno pravico. Stran-karstvo in nasprotovanja pri volitvah so uže povsod, toda tacih, ko pri nas, gotovo nikjer. Uže mesece in mesece prej agitovala je tu neka oseba, (razumi se, zase) zdaj s tem zdaj z onim; posebno pa vina se je mnogo popilo na račun to osebe, koja toliko hrepeni po županovej stolici uže leta in leta; vender pri vsem tem še dandenes ne sedi na isti, kar Bog daj, da bi tuđi nikdar ne sedela. Tako je jeden tukajšnjih krčmarjev kot glavni agitator onega, po časti hrepenećega možička, iztočil v osmih dneh blizu 8 kvinčev vina. Na vse zadnje utegne kedo mi oporekati, da to ni res. Jaz pa kar naravnost rečem: res je temu tako, ker nijso pili le samo volilci, ampak tuđi njih ženke. Tedaj, kadar hoće g. H. župan biti, takrat morajo ženske vino piti. Ne čudim pa se temu nekje „cestni komisar" imenova-nemu 11. ravno toliko, temveč našim nekaterim mo-žičkom, ki se dado s kozarcem „Batujca" toliko omamiti, da zataje svojo značajnost, svoje možtvo. Na vse zadnje utegne vender le župan postati g. 11., koji se na vse mogoče načine sili v županstvo; pa vsaj mu je tuđi privoščiti, kot slepej kuri, da pobere vender jedenkrat zrno županstva. S tem namerava H. najhitreje pred svetom se oprati; a od druge strani sam sebe blati s „simonijo" svoje agitacije. Pri tej priliki želim uže danes nasvetovati novemu g. županu, bodisi uže ta ali oni, da obdrži, kar je boljših služabnikov, še zanaprej; mai\j spo-sobue odstrani, in manjkajoče pa zopet uvede. Od kar je umri Gašpar Batič, poljski čuvaj, smo še zinirom brez tacega. Tega pa silno potrebujemo, ^elim tedaj celej občini ustreči, radi tega nasvetujem tacega čuvaja, koji zna kaj več, kakor hruSke peč\ Prosim tedaj, izvolite potrpeti, da stvar tia-tančneje opišem. Čestokrat imel sem priliko videti v Ajdavščini nekoga gospođica sem ter tja plaziti in si vihati brke. VpraSeval sem po imenu, kedo da je in kaj. Naposled sem vse tuđi poizvedcl, še bolj pa sam iz njega izvlekel, ko sem imel priliko ž njim občevati. Ta gospodič je izšolani gozdnar (Forstner), iz Malih Žabelj doma. Do dobroga sem se osobno prepričal o njem, da je jeden onih, ki visoko letajo, u nizko obsedejo. Konečno sem tedaj spre-videl, da je popolnoma dovnlj izurjen za j)oljskega čuvaja, a ne za gozdnarja, kar on misli. Popolnoma zmožen je listje varovuti pri našem sv. Urbanu, kajti tuđi vsa njegova oprava kaže na to. Hokovice na rokali, da bi ga robida kaj ne ocrtala; učali na nosu, da bi ga listje, piulajočc raz dreves ne osle-pelo; solnčnik v roki, da bi se muhe ne usedale na klobuk in pa lovski meč opasan, da hi se branil pred napadom polha ali kakega divjega moćerada. Meniin, da sposobnejaega ne moremo si želoti, a tuđi ne vdobiti; radi tega sem si svest, da bode naše županstvo vse mogoče zanj storilo. Vri pa go-Bpodinc, potrudite se in ne odlušajte i>rositi za tako, vani primerno sluf.bo poljskega čuvaja, koje dohodki znašajo 1O0O forintov na leto in po vrhu Ae sedeni dnij v tednu za smodke. Dobro došli! — Filia. Domaće stvari. — (K smrti Daničića.) Smrt. poklicala je ' Daničića tako rekoč od pisalne miže. Še v četrtek občeval je s prijatelji in učenjaki. Okolu polunoči bil je uže mrtev. Slutil pa je svoj konec, ker je v četrtek napravit oporoko in svojo nikakor veliko prom'tžt'nje sporočil svojemu netjaku, čustniku v srb- skij vojski Pravico, izdavati njegovo rokopisno za- pu^č'no in njegovo knjižnico podeduje srbsko učenja- ško društvo v Bi'lcmm'adu. (>UU gld. sp n'oćil je ju- goslovanskt'j akademiji umetnostij in znanostij. i — (L ote rij a na korist „Narodneniu 'domu.") Ker se bodo začelo šc tekom tega meseca ' razprodajati srečke „Narodnega doma", ne bode odveč, ako naštejeino izmed 2257 tlobitkov, ki jih bode loterija obsezala, uajpoglavitnojše, ki so ti le: I Kaseta z namizno opravo za jedila in dessert za I 24 osob, potem žlica za torto, sladkornjak, žlica in vilice za salato in solnjak — vse iz Čistega srebra 'v vrednosti 1000 gld. — Koleselj in konj s popolno grajati, a ne znate pomagati; zložimo še toliko, da mu kupimo i čizme, in potem bo mir besedij. — Tako so sto rili in nas siromašen jurist imel je lep klobuk in nove čizme. Ko smo po dolgem, še predolgem premišlje-vanji za naš narod, videči, da ima na glavi star in masten klobuk v podobi ljubljanske čitalnice, zaćeli nabirati doneske, da mu priskrbimo pristojno pokri valo, oglasili so se grajalci, ki govorijo, da nam nij treba klobuka, ampak čizme si moramo kupiti. Pri nas nij to nič novega; ko smo uamreČ 1. 1858. zbirali doneske za Voduikov spomenik, iu ko smo nabrali v ta namen do 2O0O gld., so tuđi začeli dajati nam nekateri rodoljubi dobrohotne svete, in rekli so, da bi bilo škoda tolikih denarjev za kameniti ali železni sporni nek, nego da duševni spo menik treba postaviti Vodniku z ustanovljenjem stipendija. Uredništvo „Novie" je valed tega stavilo darovateljem tako*le vprašauje: Kdor nij sporazuman, da ee ustanovi v spomin Valentina Vodnika štipen-dij, uaj se oglasi pismeno. O^lasil se nij nihče in tako je bilo zaključeno, da ae ue postavi Vodniku spomenik, kakor je bilo zasnovano po dr. Tomanu ; a ko bi se bilo stavilo vpraSanje v protivnem smislu, bi se bilo zaključilo ravno protivno, ampak posledek temu postopanju je bil, da so prestali dohajati darovi, in da Vodnik še dandancs spomenika nijma. Jedva smo tekućega leta nabrali za naš „Narodni dom" do 10 tisoč goldinarjsv, precej so se oglasili nekateri nepozvani Ijudje, najbrž iz dobrega namena in so začeli na ves glas kričati: daje Škoda tolikih denarjev zazidati v mrtve zidine, nego, da bi se nabrani denarji imeli upotrebiti za druge, recimo žolske svrhe. Tukaj se človeku nehote urine vprašanje : kdo je pooblastil nepoklicane svetovalee, da tako govorijo in zakaj jih srbijo deuarji, katerih oni nijso priskrbeli? Kdor misli, da nam nij treba „Narod-nega doma", naj ne da nić v to svrho in naj vsaj inolči, ker govoriti in sovete dajati nijmajo pravice tišti, ki nijso nič doprinesli v ta namen, kakor tuđi nijso poklicani, da kontroliraju naše žepe in sodijo o tem, da li srne kdo izmej nas dati za to ali ono narodno podjetje jeden goldinar ali dva, če sme iti na kutero narodno svečanost uli ne sme iti. Kdor misli in drži, da imamo preje vsega skrbeti za ljudske fiole, naj skrbi sam dejanski za taiste in naj tuđi druge nadzorujV, da storijo svojo dolžnost Sicer pa imamo pravico terjati narodne sole od države, a „Narodni dom" si moramo sezi-dati sami iz privatnih srrdstev, čh ga hočemo i mu ti. Zdi se mi nelojalno poletje, govoriti in delo* vati zdaj proti zid inju „Nurodnega dotnau, ko je atvar uže v najlepšem tečaji, in kdor je pravi domoljub, se mora le veseliti ter obžalovati, da nijsmo uže davnej iz malenkosti)ih osobnih ozirov po-prijeli se tega posla. Pamtiti je treba, da „Narodni doma ne bo stul za parado v Ljubljani, ampak da bodo imela od njega veliko korist vsa naiu narodnu društva, Mntica slovenska in ves slovenski narod, ki bo mogel s ponosom kazati na dovršeno delo, — na nov klobuk! Et saxa loquntur! Kdor ne pomuga, naj ne podira; pa kdor neče narodu dati za klobuk, naj mu da za čizme in naj mu priteče na pomoč ne le z besedo, ampak tuđi l dejaujem. SpectabiliB. opravo v vrednosti 500 gld. — Kaseta i nainizno opravo za jedila in dessert za 24 osob, potein žlica za torto, sladkornjiik, klešće za shuikor, žlica in vilice za salato, solujak — vse srebrno v vrednosti 500 gld. — Zlata remontuirna ura z verižico v vrednosti 250 gld. — Lišp /a dame iu sieer: broclic, uhani iu zapestniea z briljanti v vrednost '250 gld. — Kaseta z namizno opravo za jedila in dessert za 12 osob — vse srebrno v vrednosti 250 gld. — Zuginayerjev plug, brana, ćistilniea in prepeljiva mlatilnica z mahalom v vrednosti 250 gld. -- ile-montoirna ura za gospode z dvojnim pokrovcetn v vrednosti 100 gld. — Zlata ura za gospe z verižico v vrednosti 100 gld. — Harmonij v vrednosti 100 gld. — Briljanten prstan v vrednosti 100 gld. — Lovska puška, prima bernad-damasčenka, s zapahom, i lese-nim kopitom in tino rezbarijo na njem v vrednosti 100 gld. — Kaseta s srebrno namizno opravo za jedila za b osob 100 gld. — Trijer v vrednosti 100 gld. — ii telice pinčgavskega plemena po 100 gld. — Veliko viseče ogledalo v vrednosti 50 gld. ■-■-Salonska ura v vrednosti 50 gld. — 2 uri z nihaloin v vrednosti 50 gld. — Žitna čistilnica v vrednosti 50 gld. — Slamorezni stroj v vrednosti 50 gld. — 3 puške risauice z dvojnim zaklepom po 50 gld. — 4 potni kožubi po 50 gld. — ts zlatih remoutoiniih ur po 50 gld. — 4 briljantni prstani po 50 gld. — Briljantni uhani v vrednosti 50 gld. — 2 lišpa in sieer: zlata broehe hi zlati uhani po 50 gld. — Medaljon z brilanti v vrednosti 50 gld. — Križec z briljanti v vrednosti 50 gld. — 5 zlatih verižic po 50 gld. — Zlata zapestniea v vrednostni 50 gld. — Dva srebrna sveenika v vrednosti 50 gld. — l'o-polna namizna oprava za šest osob iz kitajskega srebra v vrednosti 50 gld. — Popolno namizje iz porceljana za dvanajst osob v vrednosti 50 gld. —. Popolna steklena posoda za 12 osob v vrednosti j 50 gld. Potem sledi mnogo manjših dobitkov katerim se imajo pridružiti še oni, ki so jih posamezni rodoljubi obljubili za loterijo darovati. Ker so dobitki tuko nmogostevilni, dragoceni in za vsak stan pripravni, nadejati se je, da bode slovenski narod prav pridno segal po srečkah, ki se bodo dobivale pri vseh narodnih društvih in vseh znanih slovenskih rodo lj ubi h. — (God presvitle cesariee), svoje sustavne kume, praznovali bodo ljubljanski veU-rani jutri ob 1/a 0 uri ajutraj k alovesno sv. maso v sv. Jakoba cerkvi, kumor gredo skupno z ».ustavu in godbo. Zvečer pa imajo zabavo /. godbo pri F> r Iineu. — — (Grnko slovnico) za slovenske iole jel je spisovati gospod prof. J. Šuman na Dunaji ter dobil v to s»vrho od ministerstva nekoliko olajč >nja v svoj ej službi. — (Gospod Anton ČJernivee,) Slovence z Doleujskt'ga, Uustul je koncem oktobra mesecu jia dunajskem v.seueilišei z odliko profesorski i/pit h matematike in fizike za višji gimnazij. — Imamo torej jedno, in sieer čvrsto moč več za srednje sole slovenske! — (Krasna burjava) ali severna luč (Nord-licbt) videla se je včeraj zvećer okolu G. ure na Ijubljanskem polji in po vsem Goreujakem. Dobrih 20 minut čaielo je severuo obnebje v svitlib žari. ih te redke piikaziii in stare babe so brzo pogod.le pomen, če.š: „Boj bode z Italijo". — (Rudolfovo.) Podpisani odbor kme-tijske poddružuice v Rudolfovem uljudno vabi vse čast. ude poddružnici, da bi se mnogobrojno udele-žili občnega shoda, kateri bode dne 22. t. m. ob jedni uri popoludne zboroval v sobani „narodnega doma" v Novem Mestu. Dnevni red: 1. Poručilo tajnika o poddružnienem delovanji. 2. Poročilo de-naruičarja zastran bhigujničnega stanja. 3. Poročilo o pregledu računa za leto 1881. 4. Nasvetovanja gosp. predsednika zarad nakupa novega trsa. 5. Po-svetovanje o predlogu gosp. predsednika, da se vzame zemljišče v najem za poskuaevalni sadjerejski vrt. 6. Poročilo gosp. podpredsedni .u o delovanji komisije zoper trtne bolezni. 7. Nusveti go.sp. tajnika zarad povzdige kmetijstva in osobito zarad sadjereje na Dolenjskein. 8. Izdelovanje prošnje za ritd u^tatiovitve kuit.tijdk«1 š»>ie v Nuveiu Mestu. 9. Na.-sveti gospoda prdpredsedcika saradi pndobljenja novih udov in pomnoženja dohodkov kuietijske puddru-Auice. 10. Vo!itilv novega odbora. Odbor kmetijske podtiruznice. — (Dve srnoni operaciji) Pod tem na-liovom piše „Pozor-; „Primarni zdravnik in opera-tem* d r. F o n operi ral je redoma dve ženi, od ka-U rih je ])rva bolovalii na „eystovuriumu, druga pa „tibroma uteri". Prva oteklina vagdla je 10 779 tframuv, druga pa 5300 gr-traov. Da we izvedeta obe opi raciji, Lrd>a je bilo preparati trebuli. Dr. Fon upotrt'bljal je za desinfektijo namestu drage in mno gim neugodne karbolue kisliu«*, ceiii sublimat, ka teri je priporoćil neki hainburski zdravnik. Obemu ženama zacelile so se rane v sedmih dneh." — („Sloveniju na Dunaji") volila si ji-na obi'nem zboru zadojo sobi>to odbor in inmjo voditi jo v zunskein tećdji n>.islednji gospodje : U. P u kl, tarejšin.i; li. liohrmtiun, njegov imnestuik; J. Lun ča r, tajnik ; Fr. P o do b n i k, tajuikov namest-mk; K. Sajevec, blagajnik'; J. Ploj, knji/.nirar in le tega uamestnik M. Hudnik. Bog daj obilo pruvega vapehu! — Skleuila je „Slovenija' ta večer tuđi v velikej navdušenosti, pozdraviti v 13. dan t. m. dtarega narodnega bojevnika v Gorotanu, prof. A. Einttpielerja ter brzojavno čestitati mu k 70. rojst nemu dnevi blagovitega in zaslužuega njegovega življenja! — Preširnov spoinia hofie „Slovenija1 ponoviti tuđi letos v G. dan decembra s slavnostjo, za katero naj bi p-fi vsak Slovener, ua. Dunaj' sto ril kaj po svoj ej moči! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Zagreb 18. novembra. Na zahtev kralja Milana prenese se Gjuro Daničić v Belgrad, v torck prevzaine truplo posebna deputacija iz Bclgrada. Praga 18. novembra. Dopolnilne volitve za dr/avni zbor i/mej vcleposcstnikov udele/,ili so se samo konservativci. Grof Evgen Gzcrnin izvoljeli je jednoglasno. Budimpešta 18. novembra. Avstrijska delegacija v/prijela je ukrep ogerske delegacije glede difcrcncc v bosniškem budgetn. Tedaj popolno soglasje. Minister vnanjih zadev izrekal je po naročilu cesarjevem zalivalo in priznanje za požrfvoljubnost in najtoplcjo zahvalo vkup-nega ministerstva. Po končnem govoru Smolke, ki je splošnej želji po ohranitvi trajnega miru dtil izraz in ko je l'alkenhavn izrekel predsed-niku priznanje, zaključila seje sesija z navduše-nimi „hoch" -klici na cesarja. Carigrad 18. novembra. Porta name-iava opozoriti velevlasti na oboroževanja Crne Gore. V okrožnici hoče vlastim objaviti naredbe, vsled katerih bi se se nedognani Crnogorski iii6jniki konečno uravnali. dne 18. novembru, ((zvirno tulegratićno poročilo.) Papirna ronta.......... 76 gld. 65 kr. Srebrna rentu......... 77 n 20 Ziata rentu........ . - 94 , — r .^"/u uiarctiiL rentu......... 91 „ 35 , Akcije narodne banko....... 831 „ — 7 Kr«'(iitno akcije........ 293 r 70 L(K.ilui) . ...... li!) r 2L» r Srebro • ....... — „ — , Sap»»........... i» . 48«/. , C. kr. cekini. ...... . ;> „ 66 K Noinške marke ..... . 58 , 50 p 4U/O državne Brefike U 1. 1H54 250 tfld. 118 „ — Državne »reflke i/. 1. 18ti4 . . 100 „ 170 , 90 4°/0 livstr. zlata rentu, duvka prosta . . 94 B 20 , Ogrska zlatu runta Wj0...... 119 , 20 r „ -1°/........ 85 n 60 „ papirna renta 5*>/0 . . , . 84 r 40 n f»0/u Štajersko zeiuljišo. ortvez. obli^. . . 104 „ — „ Dunava rc«. Brvfikc 5°/,. . . 100 #ld. llb — Zeiulj. obč. »ivstr. 'l1,',0/^ /Jati zast. liati . 11« n 75 „ IVior. »blig Mliiiabtitino /jipad. želeKLiice 97 n 75 B Prior, oblitf. KerdiiiHudDvo m«v. železnieo 105 n 75 „ Kreditne arećke.....100 ^ld. 174 „ — r Kudoinivc Hivfiko..... 10 „ 18 „ 75 Akcije an^lo-avBtr. banke . . 120 „ 120 B 75 r I'rauinivvaj'-društ. velj. 170 ^ld. a. v. . . 224 , 75 (Gospodu Fra u u I v. Kwizdi, c. kr. dvorneiuu založuiku in okrožtienm lekarnarju v Korneuburgu. Veael tiein, da Vaiu mormu povedati, ila so je Vaš v. kr. priv. rcNtiluciJHk iluid zu konje tuđi pri nta- r«>uu liu*lo ral»IJoii4'Ui, upri>žut>iu konji isvrNtuo obuenel. Kor je kouj 21 let star, jako velik iu težak, ii1|n**ui i tu«*: već upitnjit, «la bo oidratel, k«»r ■» iuu bile žilo liudo otekle itt je konj je«lv« &*■ mogel otopiti n» l»<»lno no^o. l'o tridnevnej neprostant'j hpontUi Vr;iš«'ga r. ki. priv. restitucijske^a fluida pa je za-uio^el konj zopet ofiravljuti mtoJa r. Pnrdo, piaktićcn zdravnik. I'odpisani 8 tem potrjujem, da se Francova esenca, ki jo nareja lekaruar (i. Piccoli v Ljubljani, zaradi svojega tornega in čudovitoga učii.ka po mnogih bol ni kili moje tare in okolice v raznih bolc/nih rabi, vedno a posebnim vape-liom; zato izrečeni oineiijeuemu jj. lekarnarju to zasluženo javno zahvalo. Pristavljam še, do ne mine dneva, ko bi ne prišel kedo k meni po skicuioo te čudovito esence, katero imam veduo za svojo in družino rabo pri rokah. Fi a n ona ([stra), v oktobru 1882. Anton Vlassfen9 župnik-kanonik. Od Vas đobljenih 12 steklenid Francove esenoe je proti niojej dolgotrujnej bolečini v želodeii, fn tuđi gospej Mariji Šašelj, pekarici v Mokronogu proti zapretji jako dobro pomagalo, za kar se Vam najtopleje zahvalim. Tuđi Se »pomnim, da bora Vašo dobro Franoovo esenco v teh krajih kar se bo dalo ruzširjal. Z odličnim spofitovanjem (694—4) Mihu Trellult, užitninski agent. Mokronog, v februvarji 1882. Francova esenoa, ki jo izdeluje O. l*iceoll9 lekar ,,pri angclji" v Ljubljani, na Duuajskej cesti, je pomagala uže tisočeriin 1jii(lem, kakor je razvidno iz zahvalnih pišem, ki jih izdelovec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krć, božjast, trebusuo in preinonjavno mrzlico, zabasaoje, hemorojide, zlatenico itd. ki so vse nevarne, Će 8e v pravem času ne ozdravijo. 1 sieklenica 10 kr. Poslano. TRŽASKA bmsta™ LOTEMJA. Sreckanje 5. januvarja. 1 glavni dobitek gotovih 50.0000 gld. 2 glavni dobitek gotovih 20.000 gld. 3 glavni dobitek gotovih 10.000 gld. Nadalje : 1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 5000 — 5 a gld. 3000 — 15 a gld. 1O0O — .'50 a gld. 60O — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 2O0 - 100 a gld. 100 — '200 k gld. 60 — 542 a gld. 25, — skupaj 1000 iloliitkcv iz 213.550 goldinarjfiv. Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh prodajalnicah lozov. Cena jednemu lozu 5O kr. Naročita s pridjanimi 15 kr. za pofitnino naj se po-$iljajo na (713—2) loterijski oddelek tržaške razstave l*iiizzn Girunde wt. 2 v TrHtu. Kdor hoće loze razprodajati, obrne naj se takoj na predstojeće* adreso. Lozi dobivajo sa v Ljubljani pri alavnej kranjskoj eskomptnej banki, pri J. G. Luckrnannu, Edvard Mahru m Jan. Ev. Bučarjevlh nasledniklh. Zdravilstveno parfumerijsko blago. Anatherinova ustna voda a GO kr., Sobni prašek a 40 kr. priziiaim k(»t najboljša sredstva za čistenjo nst. — Pudra za damo, lsola in rožna, izđelana iz najtinejšo rižne moke, prav neškodljiva za kožo, v zavitklh ;'i IO kr. in v škatljicah a 40 kr. EBprit de Esa"bouquet, Heliotrope, Eeseda, Violette za i>arfunio-vanje perila. robeov itd., v elegantnih imuiatur-tlaeo-nib s kovinskim zaporoin a 40 kr. za komad. Gly-Cerin-Cršme, posebno vspošna pri razpokanih ustnah in praskah po roki, 1 llacon ,'iO kr. Eadilni papir, vžgan v sohi razširja prijetuii duh, 1 zavitek 10 kr. Toaletno medeno-glicerinsko milo od Sarga, 1 koa 30 kr. Mandoljnovi otrobi, rabljeni inesto mila, store kožo nežno, tino in nu'liko, 1 zavitek 10 kr. — vse to pro-(G95 4) daje in razpoštlja U. Piccolf, lekaruar .,pri aukciji" v Ljuhljuni uu dunajskej cesti. Št. 6677. ttazpis (731—2) službe I. nadpaznika v deželnej prisilnoj delavnici v Ljubljani. V deželnej prisilne; delavnici v Ljubljani je izpraznena slu/.ba I. nadpaznika z letno alužbnino 480 gld., I1/« funta kruha na dan, z letnim deputatom 6 sežnjev trdih 24" 13. dt»ec>iMl»r» 1**2. lota. Pri oddfijunji službe se bode posebno oziralo na doslužene vojake prnU^tnike in i naznanjene po |.l:i-aili.' (7M0—1) Za zdravljenje v •» jeseni in po zimi. ■•••«►11 protinu. Wi!helm-ov Pr ti trganju. ant.iarthrit.M^n, aiitirlRHima.tieni kri cistilni čaj I Skazan I kot siguren. Učinek izre&en. Vspeh izboren. ^lejnurouna svotuvna razstuva 11179. Siun«y Hors concurs. Mfjiinrmliiu svptovna razstaiva 18-S0. M«I- l»ouTnt*ka zlata Hvotinja z diplomo in specijalnim priznanjem. Frana "VKTilhelm-a, lokariiurjn v \<'Uitkiri*lieu-u (N.-OeMt.), rub i 1 rp je uže innn^okrat in % vscstmnakim \Bpe-hom za protin, trganju, zastnrane (lolgotrajne bo-lezni, vedno tfiiojeće se rane, Hpolne in kožne bo lezni, oj^ree po životu ali licu, hraste, sifilitične otekline, nabasanje jeter in vrance, hemorojide, zlatico, bude živčne bolciiine, mifiične ali elenske boli, ž lodeen krft, zaprtje vetmv in trebunja, te-žavno uriniranje, poludje, slabosti, bćlo pri žen-fkiih, škrotelje, liezgavke in druge bolesti. Knjižicu o zdravilskih vspehih r/adnjih 12 let t'raneo in gratis. Zavitki so razđeljeni v osem Sčcpcev po 1 tfld.; kolek in zavijanju 10 kr.; dobi se pri Frnu liVillioliu-u- lekarnarji v Neunkirchenu (N.-Oest.) Osiguraj se, da nv. kupiš ponarejatve, ter {jlej na znane znamke, ki ao v već državah po-Htavno varovane. Ta čaj prodaji'jo: VLjubijani: P«t«r I^aMKiiilc; v Postojim: Ant. Lebsni, lekarnar; r Škofjej Loki: Kari Fahiani, lekarnar: r h'rattji; K. Savnik, le-karnar; r Mvtliki: Fr. '\Vacha, lekarnar; v Norein Mcstit: Dom. Ki/.zoli, lekarnar; v Knmniku: Jos. Mot'-nik, lekarnar. (tj'iC) —4) Za zdravljenje v spomladi in po leti. 20 Jt 30.000 smerebvih sai, katere bi bile nepokvarji'tu«, 1 «to .) let stare, z dobriuii koreiiinami, idće se kupiti. Začetkom taeaeca aprila im.j l»i se po^Ule v Logatec. I'onudba sprnjema in daje pojasnila o tem 72S—2) Tom. Tollazzi pospstnik iti triroviT \' hol, LopratiM. V novič bistveno znizane cene! iz vrstne kakuvosti ]m j»pavi onffros-ceni, iz znam* ra/.pošiljalne tr^nvini' ll< beri H.(ip-liorr. llanil»iii*(>, v vreficab po 4;|,'., kilo prave vsebinc ine brutto 5 kil 2a netto-tcžo) z vfiteto ])u.štarino in zaino- Tanjein po poštnein povzetji; Avst vr. Rio, inoiVn..........^ld. a %J:*> Domingo, okusen ......„ :t.«>0 Santos, jako ninf-en, lep.....,, .'{.7"» Java, svitlozokn, dmben. iuučimi , . ,, 4,10 Cuba, teinu -zelen, jako dn;bcu, moAeu „ 4.4f) JavalL, zlat(»riune:i, jako ilrobeu, omle- den.....'.......„ 4.*2() Java I., zlatnrumeii, jako tin .... „ 4.GO Perl-Mocca, l'm, zdtiten.....„ 4.75 Ceylon, moitrozelen, plemenit ... „ ft.'Ai) Cevlon, Perl-, izredno fiu .... „ f».4O Menado, jako iint-^a okusa .... „ .r».8f> Mocia, pravi arab., bipodišeč ... ,, ti.45 l'riporoca »e zmus: (Jeyloii, I'crl z Javo 1.— Vse rihanie vrste kave so preiMiSeiane in izbrane, ted: reehii»Hti uiojiti l>oAiljatev dobivam slrliemi dan najpobvalnt'jša (7.-12—1) priznanja. Neposredni kup — najvecja varčnost! NAJBOLJŠI Franoosk fabrikat. PRED PONAUEJANJKM SE SVARI!!! Pi-avi jo ta papir za cig.irute samo I tedaj, ee ima vm»k list znainko LE ) HOUBLON in vnak karton nosi i varatveno znaniko in signaturo CftWUEY & HENFIYf alleinigoFabrikaaten,PARIŠ Sauls Fahncants hrcvetćs di>»lli)->(i rOŠPIK^a- Ivnr ji' ta tuli i/.vr-ti'ii i/uim-k Hlailnoga uzili-avljajuLO^a jiiva mojo tuiitor il«|ui bi Mllirli rt'ill, iiomtMiil hmii sđ luhko h tem 7. vbo odlor-iinutji) v tuk;»jSiijt\j oličini in hciii liihku h hvojiiu pdiinliiiiu |irupričatiji, '"'J lii t«k«J pisal ponj, kur Hi'in tuđi knj v njegovoj »iilil Mtoril. J'rosini tmliij Vufiu blu-Kunuljc, (iii ]>umljeli' kar liltro ntngouo 'JU Hkluniu hIikIiick.i piva iu 10 v.u-vitkuv s1;ii1ih'l;;i Imiibona. Sv. .lurlj (iiad MiiravomV J«>m1|» I^Ht'sN, niulućltolj. I', kr. dvornumu T.uln/.niku mno/.ili ovropskih Hitvorcnov, KOgpodu Ivanu Hoff-u, c. kr. koiuirtijgki'imi bvč-tniku, lastniku c. kr. /.hitt'ifii kri/.nca zti xa«liiRo h kronu, viti'/.u vUocih pniHkili in uoni^kili rodnv, Dutm.j, fabrika I., (trul)on- hof 2., tovarninka zaloga: (trubon. liriiunorstraitso ti. TJradno («29-7) zdravstveno poročilo. Ikr. Si>y|H^l. fltaptki uadzilravnik. ivini llulTovu uladuo u/,nvaloi*Ciiiitit 1« lučkih biili'znij, tuđi ku ii:l prHlli boltic, kor tut vzliuja živcuv; iKto t.kko »ti prav pu-sobnu pri-tpuro0a /a Iioluzni v /cluilou in tia UUiiiorrhoidali. Mauj ku ?.u li u\d. 10 no rp/po'.ilju. (■IltVllc *llloy<»: V Jji u 1j lj :ill i : l'ctcr litnittilk. rjvc. tr j. ; v Hi'ki: Nik. l'uvačir, limu. ; v (ioriui: (i. ChriHtot'uR-tti; v Mariboru: I1'. I1. KultHnk, ii:i Hltvm-m tr«u ; v Ptuji: ,1. K.isunir. \. ^ viiia-tcliv ,'H; v Colji: J. KuiihTBihmiilt, li>\ n i r. lolečinain y glavi in zeloflci. Lekama „pri samoro^u" v Ijuoljani, Meatnt tr^. Dol^'o ćasa nljnVM linelm juz in inoj pnjatrlj upe-tlta in »va trpela zaradi saprl|a» ^lavobot, dokler iiiiiita Bliu'ai nij prim-sel v roke vaAe krl i'lntllnc kutcljlce, Akatljica po 'JI kr. Kri ćlHliln«* kutijice iiih-lc ho dober vpliv, a Skatljica ne je ktnalu ispraznila; narofiila sva torej ri'l zavitek s 15 &katjicami a 1 ^Ul. f> kr. l/.rekam vam zahvalo in z vfNHjrm vam javljam o nnjlnom s1»o1JhmiiJ| in naročujoč za svoje znance še dva zavitka proti ^ofttnom i pov/.etju, dovoljujem vam, d» objavite mojo zahvalo in hvalo teh krl čiHtiliilli kuKMic. Spoitovano udani Frnn I'roHcuce« uradnik ]>ri raritiskem uradu. 4«8-5> I>nii9iJ! X3arlM! llioiiclonl Čujte in strmite! OskrbniŠtvo mase t'aliraue ,.v«*Ilk«« unt£l<»*l>rltlNke HrrUrniiiHkP tovurno** proihiji' vho t-ilicr.io robo pod l>ravo eeno. ('e He posije ali poStno povzmne » «l»l«» dobi se lirna ini/na oprava iz i'iste^a, najtinejSejja itiii£lo-l»rl-tiNk«*K» »r«'l»rt», (katera je veljala prej \ »"'• ko IO Kl iiHiuiziiih no/.i'v i. i/.vrstnini jcklenini rezalom, <> pravih an^lo-initanskib Hrebrnih vilic, ti ninsivnih aii^lo-britanskih srebrnih žlic, (» tinili an^lo-britiških »rebrnib žlićie, i težka an^lo-britiška srebrnu zajemaltiina za juho, 1 masivna an^lo-britiSka srebrna zajemalmea za mleko, t> izvrrttnth an^lo-britidkih Hrebruih nožnih podstavkov, (', masivnih an^lo-lirit'sUih srebinib /.lieic za pojužnik, (I pravih an^lo-britauskih (»rebrnih vilie za poju^iiik, 1 izviHtna posoiii. a /a pope.r ali sladkor, (> lepih masivnih rasi ■ za jajc-a, (> najlinejšib an^lo-britanskib srebrnih žlićic za jajca, 1 kraseu an^lo-hritansk arehern pod.staviuk .'tOc.m. do)^, .'5 krasne naj fin ej At? sklediee za sladkor z visukimi nožicami, 1 eedilo za eaj, najboljše vrste, 'J izborna naintzna salonska aveciiika, li 1 kosov. V doka/., da moja anonsa nij Ki«*|»»rttUa, se tu javno obvežem, da vzaiuem bla^o, ako ne ugaja, broz ugovora nazaj. Kdor 'hoću tedaj i.\\ svoj denar ilohili dobro in solidno bla^o, ne }ni kalio fiiišmarijo, ta naj se, dokler je fto kaj v zalomi, /aupljivo obrne na J. H. Rabinov itz-a, Dunaj, <'entral-Dep«it der an^lo-britisrlien Silberiabrik, 11., SehilV- amts^aHse *2X). Siiu/iliii priiMi'k /a tako orodje so tuđi pri meni dobiva. (Vnsi škatvljei 15 kr. ((17f>—4) Filijale: v Parizi. Londonu. NajslaiTJsa in najviM-ja lirma MORIC-a BUM-a \r I {nm priporora za psihodnjo He^ijo: IIKIIl- 0, vkup za g\. ll.iVJ. Najfui. hrnsko volneno rol»o od f;ld l.:")O do ),rld. H.-- per meter. 2lll<^r*l t>O (\\\ "">(iri1 rujavi. olivni Uli ll«t &\F \'III.? Jt)i trai l'almerstonza. zimske suknje a meter po %\- 2.(10, torej ^1. Ti.7^; ali ]>a i/. boya, bobra, ^a^kiinove^a mahu ali pop»vfni ;t meter po g\. .'J.—, torej g\. (j.(",i>; zravtMi 1 meter ili) em. krtža^tetfa ali črtaiu-Ka brnske^a podšiva po is\. 1— , znasa g). 1 ..'10. Finrjso hrnsko robo z.a .suk- . J tuđi v vseb barvah, a inet»;r od #1. .'!.f>0 nav-•I z^«)i" «lo g\. 10.—. Pud&ivno robo a inuter od ^'l. :; r.o do ^1. »;.—. f lIlHlM' !2O f^lll to jo I'/, vatla mo-I III« li I *Z\t \ I1IM deri|O im)Hk(, v„|. ni' r ri» e za hlače, per meter po ^1. .'t.—, stane g\. .'t.l>i). Finejsa rolia /.a li hice Jn^!".1*'1— do-l. S.-. .Pravi an^leski popolni plaidi, .'t ni. fiO em. dol^i in I ni. ti<) cm. žintkt, od g\. '.i.7."», j?i. r..-, Ki. r».-jri, si. 8.— do Ki. •«■-■ Vedno inu veliko zalo^o vHakovrfltne;;a sukna /.a civilno, vojasko iu hvrejuo ohleko, niikno 7.\ ci-r-kvene potrebe in za hiljard, putem lodeu in uietiči-kol'e, kakor tuđi vsako barve /,ennk»'^fi sukna po vsikor.šnej eeni. Naroeila poftiljajo se točno proti poštnetn po-vzetji, ćelo lire« Htro^kov in se emliala/a ne raeitni. (,f>«jf)—1(1) OUritr.ci /.H krojti^M' f'ruuko. L.epe In po cenl klobuke in čepke, kakor tuđi kožuhaviiM* prodaja (506—58) Anton Hrejc-i, V Ljubljani, na kon^resnein tr^u na o^Iu ^lc-ihiliških ulic. 5OO zlato v plaćam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zofone vode 1 ateklenica 35 kr., So kcdaj čuti zobnc bolceine ima iz U8t dllh- J. €*. Kotll<>. limirov. dvorni založnik v Mtldlingu (144—38) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn- boczjji in v vach leknrnah, droguerijah, parfetnerijah, pro-dajalnicah tfalanterijskih rećij itd. na Kranjakein. Priznano izvratne, I na tržašiej razstavi s srebrno svetinjo ■ odlikovane f voscene svece: iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska, potiuiitjo i P. &. R. SEEMANN ' 50 goldinarjev po okolifičinah tuđi već tistemu, kdor poskrbi boljSo in dobro službo kttkega tajnika ali koreapondenta ali knji-^ovodja ali kakerSno si bodi, njegovim zmožnostim pri-int-rno — osebi, ki jo v najboljSi moSki dobi, uže mnogo let začasno v službi pri političnom u rad u in o prostih urah pa sodelavee pri odvetniku in more uložiti tuđi kavcijo, ako je treba. Dotični je zmoien slovenskega, nemškega in italijau-skega jezika v govoru in pisavi, ter popolnena apoaoben sainostojno voditi vsakovrstna tuđi najtežja županijska opravila, popohiem spoaoben v konceptu, posebno pa v vseh političnih, finnrienih in občinskih uradnih zadevah. Zmožen je slednjić vsakovratne prošnje, pritožbe, ki spadajo v ta delokrog, ter tuđi vojaške, obrtni jake, daivkovsko in druge uloge itd. natančno in z ozirom na vao poatavne dolofibe nestavljati in je dalje tuđi v knjigovodstvu popolnem iz-urjen, ter iiuu za vse navedene stroke najboljša spričevala. Ponndbe sprejme gospod Anton Uđnig, agent meatnega užitnega davka (Bahnhof, Dogana Nr. 10) y Trwlu. (720—3) Razprodaja. Pletenine, goleiiice, nogovice, robei, rokovice, trfeot-jopiči, kiklje kuštraste, iz flanela in bnrliantn, zapestnice, ovratniki, zavratniki, najboljsi franeoski mortitnilt polinih li<»l«>Kiiili rubi se inestu mila iz smole z uspeliom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s> vodim mhhio ltorm-rf^vo milo iz smole in žvepla, kor so inozemnim pon;n-cjaiijii ncuHjjošiii i/dclki. Kot iiiileJNe nulu iz ««<>. * /.a odstranjenje vsih iic*ciMt«»<*4iJ na polli zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepreaežno kosinetično milo za mul-vunje i u kopttuje pri VNiikdt«.iij«'| rnbl služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole, imej oče 3.r)°/0 glicerina ter fino dtSi. (38—22) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vreti. — Glavno zaiogo ima lekar U. II K LL v O 1» * \' 1. V zalogi v vseh lekarnah ćele države. Glavuo mlosre pa imajo: V I,jtibljuni pri ^^. lekarjih J. Svoboda, (i. 1* i ti c o I i T VV. Msiver in ,T. pl. Trnkoczy. V Koćevji, j. Hraune. V MrNk**ui J. Umneker. V Idrijl J. Warto. V Kruuji K. Suvnik. V IJtiJi Jo«, JSenoS. V STovi-m ineNtii D.Kizzoli. V ItH«lovlji«i A. Koblek. V V'iuivi A. Ko nee ti y. ; XJ"stain.OTrljen.o 1058. J Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek ► in v Linci s sreberno medalijo 1. 1875. ► Kraj za narocevanje vezpnine od zlata in cerkvenih paramentov. ► i.______________________________________________________________________________________________________________________________, Preca;«1***<' i" itnliJitiiMke iležele izkl|u£ljiv<> pri- vil4'Kir»H in hv je v koiijUHiiivttti S}. VclifuiHl^v kruljlve uii^Jesk;«*, kralja I»ruNk«>i;», ccMttrja neiašk«'««,, kralja Mv«'K» in v koufiiNiiiuali mnogih viHucilt OMel» z izreiluim VN|»eli<>iu rabll. ter rsibi valed večletnef^a izknstva v okrepilo pred in po veejih naporih, kakor tildi v podporo pri lcčenji vnanjib poškodh, putike, trpanja, izvinkov, otrdelili kit in nmšic itd. — 1 sklcni.il 1 gl(l. 40 kr. Gospodu Fi-iinu Iv. K\vizdi, c. kr. dvornemu znlo/.niku in okrožnemu lekarnarju v Korneuburgu. Mfscca mitre a pr. 1. iivinll ni je ui«j kon| za«ln}u nogo, k<> je skočil Ćez precejšuo širok potok in je cellli IO uit'Hecev Nepal, daai sem uporabljal vua na-avettjvana zdravila, SUidnjič sem He odloćil poskusiti tuđi Vaš c. kr. priv. reNtHuoijsk ilulil, dasi nijseui up;il, da mi bo ta zastarela hil»:i kedaj pojiohmni popravila; v moje veliko Začudi/nje pa se je «lan za dm'voiii pol»«»ljšalo Htniij«* inuje^a kouja, oclkar Hom p»M'el rubiti Vaš «•. kr. priv. rcstilin-ijjsk liui«! iu sedaj je zopet popolnem zdrav; horti ua vnc nuC'iuc iu prenltoH \hu ni«|>olja4 kakor pre), in ue vitli Ht' na njom ua|manJNi nlc«l pr^jišujc bolozui. Pri tej priliki prepričal m'iu se tuđi o izrediio okrepfrujoćem Vbprlui Vašega c. kr. priv. rt!8titucijskefja llnida in odslej uuiauo se no^iiin moj i ti konj slednji teden dvakriit re.stitncijsk tluid, kar ponelmo ugodno upliva na gibčuosl minic in trpežiiioHt konj. S v. Loreue pri Mariboru. Miliellć, c. kr. poštar in poaestnik. Izvirno pravi se dobiva: \615) V IjJ ubij uni: W. Mayr, lekar; J. Swoboda, lekar; U. L. "VVencel. V Loki: Karol Fabiani, lekar. V(?elji: A. Marek, lokar; .1. KupterMchuiied, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch. V KrSkem: F. liohuiscbes, lekar. V Kranji: Karol Šavnik, lekar; Karol Pnppo. V Tržići: Utto Maly, lekar. V Wietin«u: W. Konig. Rhzcm teb so zalome v vseh meatih in trsili v kronovinah, kateie se časih po liatih oznunjajo. Jedino pravo, če je skleiiičen vrat ovit z rudeSim pa-ptruiin pašom, kateri nosi uaslednji iaesimile iu uiojo marko. Kdor mi ponarejalca moje zavarovano zmunke tako akaže, da ga morem tožiti, dobi do 504» gld. niiKrade. Izdatelj in odgovorni urednik Makao A r m i t. Lustnimi in tisk „Narodne tiskarne".