Posamezna številka velja 6 v. Posamezna številka velja 6 v. DOMAČIN. DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. — Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. — Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K, pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. — Dpravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. Štev. 22. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1914. Leto II. Evropa pod orožjem. Grozno rožljanje z orožjem je zadonelo po vsej Evropi, orožarne, ki so bile dolgo vrsto let prenapolnjene z vsakovrstnim orožjem, se mrzlično dan za dnem izpraznujejo in vsepovsod po vsej Evropi hite bojevniki, opasani s sabljo in s puško na rami, skupaj, da branijo svojega vladarja in svojo predrago domovino. V petek, dne 31. julija v večernih urah je bilo po vsej avstro-ogrski državi razglašena splošna mobilizacija. Ta naredba splošne mobilizacije je bila odgovor na razglašenje splošne mobilizacije na Ruskem. Nemški cesar Viljem, naš najzvestejši zaveznik, je vprašal Rusijo, kaj da pomeni velikansko zbiranje ruskih čet ob zahodni meji in Rusija je na to vprašanje nemškega cesarja kratko-nialo odgovorila s splošno mobilizacijo svoje vojske, vsled česar je odredil nemški cesar stanje vojne nevarnosti. Dogodki strašno velikanskega pomena se vrste v zadnjem .tednu eden za drugim. Le nekaj ur pozneje, ko se je avstro-ogrska država pripravljala Kako je bilo žal Cirilu, da je šel po noži v župnišče po Marjeto, da jo je pripeljal v Toužetin! brez Marjete, bi Klariča tjakaj ne bila prišla. A Klariča? — Saj so pravili ljudje, ki so jo srečali na poti, kako sta se z Zameckim smejala na vozu, kako se dobrikala drug drugemu, da je bilo to že povsem odurno. Nikako čudo! Zamecki ji je predstavljal razliko med Cirilom in med seboj, med dninarjem in bogatim kmetom. Pri Cirilu ji baje otrpnejo te mehke roke, v njegovi revščini ji ovenejo te rože na licu, v joku ugasnejo te modre plavičice v očeh. A revščine in joka baje doživi dninarjeva žena več en poldan nego kmetica vse svoje življenje. On Zamecki ji zamore zanesljivo obljubiti blaženo življenje. Klariči baje ne bo treba napraviti niti koraka peš; ta dva vranca jo bosta povsod vozila, vsakdo jo bo pozdravljal ter ji poljuboval roke. Ne bodo je klicali „gospa mati" kakor ostale kmetice, marveč Klariči bo morala reči družina ,,milostiva gospa". Podlistek. Na razpotju življenja. Vaška slika, spisal I. L. Hrdina. — Iz češčine prevel Podravski. (Dalje.) Nekega večera pa jo deževalo in Zamecki je »aročil zapreči konja, da popeljeta gospodično domov, tliril se je urno pripravil za na pot, toda Zamecki je dejal, da popelje gospodično sam. Ciril mu je dal y&jeto, voščil Klariči lahko noč ter šel v sobo k Marjeti. In od tega Časa, naj si je deževalo ali bilo lepo vreme, se je vozila Klariča vsak večer domov in Zamecki je kočijažil. Dokler je sedela na zadnjem sedežu, je Ciril molčal, pozneje pa, ko je ubogala vljudno vabilo Zameckega, ter sedla poleg njega, postal je 'ant nemiren in otožen. Ako ji je voščil lahko noč, ®*u je komaj odgovorila; ako je dospel s polja, postavila je obed pred njega hladno, brez smeha, brez vsake besede. na to, da ukroti srbske kraljeve morilce, je nastal nepopisen ogenj po vsej Evropi, in kdo ve, kakšne dogodke bomo v tej dobi doživeli. Doslej smo povsod uživali mir, a odslej je nastopil vojni žvenket. Vsepovsod rožljajo s sabljami in že pokajo puške in grme topovi na naših južnih mejah, ob nemško-ruski meji, in ne bo trajalo dolgo, ko se bodo razvneli ljuti boji ob nemško-francoskih in nemško-ruskih in avstrijsko-ruskih mejah. In kdo je vsega tega kriv? Ona Rusija, ki že leto za letom ogroža evropski mir, ona Rusija, ki so jo Japonci pred leti strahovito porazili, ona Rusija, ki je tako gnila in okužena, da jo najmanjša sapa lahko pograbi in jo s seboj odnese, da izgine za večne čase iz svetovnega površja. Mi smo zahtevali, da nam da srbska vlada zadoščenje za sarajevski zločin in da preneha z velesrbsko propagando v naših južnih pokrajinah. Vse te zahteve so popolnoma upravičene in ni ga človeka na svetu, ki bi oporekal tem zahtevam. Le edina Rusija, edina ruska država ščiti ostudne srbske kraljeve morilce, one ljudi, ki so umorili našega prestolonaslednika. Avstrijsko-srbski spor je takega značaja, da Rusija ni imela nikakršnega resničnega vzroka in povoda, nastopiti sovražno proti naši avstro-ogrski državi, kajti naša država je že v naprej dala zagotovilo, da se teritorijalne posesti Srbije ne dotakne, in je le zahtevala, kar je popolnoma pravično in kar bi v sličnem slučaju vsaka druga država storila, da naj se kaznujejo provzročitelji in sokrivci sarajevskega atentata in da mora dati Srbija garancije, da poneha proti obstanku naše monarhije naperjena velesrbska propaganda. In akoravno Rusija ni imela nobenega vzroka se vtikati v avstrijsko-srbski spor, je vendar začela mobilizirati in je zavzela sovražno stališče proti Avstriji. In kako zahrbtno je postopala ruska vlada! Po razkritjih je Rusija prosila nemškega cesarja Viljema, našega zaveznika, za posredovanje na Dunaju, obenem pa je skrivaj mobilizirala. In v dobri veri, da Rusija v resnici pošteno misli, se je nemški cesar resno trudil, da omeji avstrijsko-srbski spor ter obvaruje Evropo pred vojno. A ko je nemški cesar slišal, da je Rusija skrivaj odredila splošno mobilizacijo, da ga je ruski car varal, mu je zavrela kri in nemški po-poslanik v Petrogradu je dobil naročilo, pozvati rusko vlado, naj ustavi proti Nemčiji in Avstro-Ogrski naperjeno mobilizaijo in naj na to tekom 12 ur obvezno odgovori. A Rusija ni dala nobenega odgovora v določenem roku in nemški poslanik je dne 1. avgusta v imenu svoje vlade izročil zunanjemu ministrstvu napoved vojne. To zavratno postopanje je privedlo do vojne. Z nepopisnim veseljem in neskončno radostjo so vsi avstrijski narodi pozdravili ta korak naše zaveznice Nemčije, odločen nastop nemškega cesarja je napravil v naši državi globok in nepo-pisljiv vtis. V svoji zavezniški zvestobi je nemški cesar Viljem podal Rusiji vojno napoved in odredil splošno mobilizacijo, da varuje svojo državo pred sovražnikom in da izpolni svojo zavezniško dolžnost napram naši državi. Že desetletja grozi Rusija celi Evropi s svojo mobilizacijo in enkrat mora biti konec tega večnega rožljanja. Enkrat moramo obračunati z Rusijo in z našim sovražnikom na jugu, kajti napetost, ki vlada po celi Evropi, je neznosna. Nele na Nemškem, tudi v naši državi se vse prebivalstvo raduje, da napoči vojska z Rusijo. Vojna pripravljenost naše države je razvnela vse prebivalstvo za boj s sovražniki, zavezniška zvestoba nemške države je zažarela v najlepši luči. Roko v roki bosta šla avstrijski in nemški vojak nad nadutega in ošabnega ruskega sovražnika in ga bosta — to daj Bog — potolkla, da bo pomnil za večne čase železno avstrijsko in nemško pest. Kdor se bojuje za pravično stvar, ta mora zmagati in bo z božjo pomočjo tudi zmagal! Veliko navdušenje, ki vlada pri avstrijskih narodih in v Nemčiji, opravičuje upanje, da bo Rusija premagana in da bosta Avstrija in njena zvesta zaveznica Nemčija zmagonosni izšli iz te vojne. Evropski požar. Evropska vojna se je začela. — Avstrija napovedala Srbiji vojno. — Vojna med Nemčijo in Rusijo. — Angleška je podala Nemčiji vojno napoved. — Francija je začela s sovražnostmi proti Nemčiji. — Vojno stanje med Nemčijo in Francijo. Ves trud in vsa prizadevanja, da bi se omejil avstrijsko-srbski spor, so bila zaman in nastopila je In Klariča se je tega veselila. A kaj je rekel velečastiti gospod? Ko mu je Klariča nekega večera razodela, češ, da noče Cirila, marveč da ji bolje ugaja bogat in mladi vdovec Zamecki, se je moral starček oprijeti mize, da ni padel. „Ali dobro čujem ? Tudi tebe je že pograbila roka napuha in ti že pozabljaš na svojo revščino? Kako boš dajala odgovor pred Bogom, da si usmrtila tako plemenito srce, a to samo radi tega, ker te je tako vneto ljubilo ? Ali hočeš pregnati to črno misel, hočeš nagraditi Cirilu doprinešeno razžaljenje? — Nočeš? — Vsiljena pokorščina ni dosti vredna; odpiram s tem vrata tvoji volji. Sprejmi moj blagoslov, a to s to vneto željo, da iz zrnca blagoslova ne bi izraslo drevo kletve". Drugi dan, je prišel Zamecki prosit za Klarino roko. Gospod župnik je bil ves bled. A ko mu je ženin jel naštevati, da le stricu na ljubo hoče napraviti Klariča ta korak, da bi mogla podati materi v njeni starosti zasluženo podporo, je stari župnik premišljeval nekaj Časa. — Nemara je molil: In ne pelji nas v skušnjavo — nemara, toda pri tem je oživil sliko svoje dosedanje revščine in zasvetila mu je v duši nadeja, češ, da bi utegnila to res biti resnica, kakor je govoril Zamecki; celo očital si je, da je tako brez vzroka obsojeval Klarico — — postarana misel, se ni mogla upreti zgovornim ustam. In gospod župnik je rekel, da privoli. In ko je prišel Ciril k njemu kot k poslednjemu svojemu zavetju? Bodisi da se mu je zdelo, bodisi, da je bil velečastiti res tako hladen, kakor še doslej nikdar. Sama tolažba in — le tolažba, niti stebelca nadeje za revnega mladeniča! Baje je to božja volja in tej se mora umakniti vsa človeška želja in volja. „Ne volja božja — volja Klaričina!“ „Kajpada, Ciril, toda, ako se ji upremo, usmrtimo Klarico, pa tvoja tudi ne bo. Naj jo ima vsaj drugi.“ „A kaj je rekla Marjota?“ Ko je videla Cirila izmučenega, se je jokala; ko je videla Klarico veselo, se je tudi ona smejala, in kadar je govorila z velečastitim gospodom, pa je dejala: „Tvoja volja je tudi moja volja.11 — (Dalje prihodnjič.) evropska vojna, v katero so zapletene Avstrija, Nemčija, Rusija in Francija. Avstrija je napovedala Srbiji vojno, nemška država je podala po svojem poslaniku v Petrogradu Rusiji vojno napoved, in v zadnjem trenotku je Angleška napovedala Nemčiji vojno. Francoska je brez vojne napovedi vpadla s svojimi četami v nemško ozemlje, vsled česar obstoja tudi med Nemčijo in Francijo vojno stanje. Francoski zrakoplovci so blizu Norimberka metali bombe in, ker med Nemčijo in Francijo ni napovedana vojna, so zakrivili Francozi zločin proti mednarodnemu pravu. Nemška vlada je stavila Rusiji in Franciji dvanajsturni ultimatum, na katerega ni bilo od obeh držav nobenega odgovora. Vsled tega je cesar Viljem odredil mobilizacijo skupnih nemških vojnih sil. Kdo je zakrivil sedanji položaj? • Norddeutsche Allg. Ztg.» priobčuje v posebni izdaji predzgodovino sedanjega konflikta in piše: 29. julija je prejel cesar Viljem od ruskega cesarja pismo, v katerem je izražena iskrena in nujna prošnja, naj cesar Viljem carju v tem resnem trenotku pomaga in vse mogoče stori, da se nesreča evropske vojne odvrne; zadržuje naj svojega zaveznika, da ne bo šel predaleč. Še istega dne je cesar Viljem odgovoril, da rad prevzame nalogo posredovalca ter je tudi takoj začel diplo-matično akcijo na Dunaju. Ko je bila le-ta v teku, jo doŠlo iz Rusije poročilo, da ista mobilizira proti Avstro-Ogrski. Cesar Viljem je carja takoj opozoril, da rusko mobiliziranje proti Avstro-Ogrski ogrožava njegovo posredovanje, ako ga celo ne onemogočuje. Kljub temu se je na Dunaju začeta akcija nadaljevala. Še predno je padla odločitev o angleškem posredovalnem predlogu, je dospelo oficielno naznanilo o mobilizaciji ruske armade in mornarice. Cesar Viljem je poslal oarju zadnji telegram, v katerem je naglasil, da je šel v svojih prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru do skrajne meje mogočega in ne nosi on odgovornosti za svet ogrožujoče gorje. Evropski mir je še mogoče vzdržati, ako Rusija neha ogrožavati Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Sedanje svetovne nevarnosti torej ni povzročila Nemčija, nasprotno je ona z dejanjem dokazala svojo voljo za ohranitev evropskega miru. Za Nemčijo je sedaj prišel trenutek, da pokliče na plan svojo brambno silo. je izvedel iz popolnoma zanesljive strani, da so ruski zunanji minister, ruski vojni minister in načelnik ruskega generalnega štaba s častno besedo nepozvana in nenaprošena zagotovila avstro-ogrskemu poslaniku v Peterburgu, da Rusija oe namerava nobenih sovražnih dejanj, skoro istočasno so pa mobilizirali 16 armadnih zborov na avstrijski severozahodni meji. List pravi, da se ta po evropskem Oaziranju nepojmljiv dogodek pridržuje žalostni izkušnji, ki jo je moral doživeti nemški cesar Viljem, ki je tokrat pri carju brzojavno posredoval, da bi ohranil tor, pa je postavljen pred strašno podobo svetovne vojske. Nečuvena ruska provokacija jo dobila znani °dgovor v mobilizaciji vse nemške armade. Kocka je padla — ter odločila vojno. Izjave nevtralnosti. Dansko ministrstvo zunanjih del razglaša: Ker je izbruhnila vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo, je vtada sklenila, da bo Danska med to vojno varovala popolno nevtralnost. Švedska vlada je sklenila, da bo Švedska v vojni med Avstro-Ogrsko in Srbijo varovala brezpogojno nevtralnost. Ministrstvo zunanjih del razglaša, da je ukrenilo vse potrebno v varstvo nevtralnosti Norveške. Švicarski zvezni svet je odredil takojšnjo splošno mobilizacijo celokupne švicarske armade. Švicarski zvezni zbor je sklican na izredno zasedanje v ponedeljek 10. t. m. Sklepal bo o varovanju neodvisnosti in nevtralnosti Švice, volil bo generala in razpravljal o izdaji bankovcev po o frankov. Grška se v spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo ne bo vmešavala. Italija je sklenila, da ostane nevtralna in da vzdržuje z vsemi vojujočimi mirne odnošaje. Turška vlada se je izjavila, da želi ostati nevtralna in da je odredila delno mobilizacijo. Po mobi-lizačnih odredbah mora pod orožje vsak vojak. Letake za mobilizacijo so že nalepili in uvedli cenzuro za brzojavke, ki dohajajo iz inozemstva. Obseg ruske mobilizacije. S carskim ukazom so poklicani pod orožje: 1. rezervisti iz 23 gubernij in iz 71 okrajev v 14 drugih gubernijah; 2. del rezervistov iz 9 okrajev v 4 gubernijah; 3. rezervisti vojne mornarice iz 64 okrajev v 12 gubernijah in na Finskem; 4. na dopustu se nahajajoči donski, kubanski, tereški, astrahanski, orenburški in uralski kozaki in 5. primerno število rezervnih častnikov, zdravnikov in konj. Gre torej za že javljeno mobilizacijo vojnih okrožij Kijev, Odesa, Kazan in Moskva. Ker se omenjajo sedaj tudi kazaški voji, sega mobilizacija proti vzhodu in jugovzhodu. Pripomniti je, da obsega evropska Rusija 58 gubernij. Delna mobilizacija v Italiji. • Agencija Stefani» poroča, da je vpoklicala Italija 2. avgusta pod orožje prvo kategorijo letnika 1888 in 1890 armade, kakor tudi letnike 1889 in 1890 mornarice. Nadalje so vpoklicali pod orožje podčastnike 7 letnikov, mašiniste, kurjače, krmarje in električno osobje mornarice ter obrežno brzojavno osobje. Zvezna pogodba z Nemčijo. Ker gotovo vsakega zanima, kakšna je naša zvezna pogodba z Nemčijo, hočemo navesti po »Vosische Ztg.« glavne določbe o zvezni pogodbi med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Nemško-avstrijska zvezna pogodba je bila sklenjena dne 7. oktobra 1879., objavljena pa dne 3. februarja 1. 1888. V uvodu izjavljata oba vladarja, da hočeta pod vsakim pogojem skrbeti za varnost svojih držav in mir svojih državljanov in da sta v to svrho sklenila ♦ zvezo miru in vzajemne obrambe*, člen prvi te pogodbe se glasi: • Ako bi proti pričakovanju in proti odkriti želji obeh visokih pogodbenikov eno izmed obeh držav Rusija napadla, sta visoka pogodnika zavezana, si protistransko pomagati z vsemi svojimi vojnimi silami in sklepati mir samo v skupnem spozazumljenju.* Potemtakem mora Nemčija Avstriji pomagati, čim bo le-to napadla Rusija. Člen II. se nanaša na slučaj, ako bi se Nemčija ali Avstro-Ogrska zapletla v vojno s kako drugo državo kakor z Rusijo. V tej točki so fiksirane določbe samo za slučaj, ako je eden izmed zaveznikov napaden, ne pa za slučaj, ako sam napade. Ako zaveznika napade kaka tretja država, ne sme drugi zaveznik napadalcu pomagati, marveč mora proti svojemu pogodniku varovati »najmanj blagohotno nevtralnost.* Na to se naglasa v členu II.: «Ako pa v takem slučaju napadajočo državo podpira Rusija, bodisi v obliki aktivne kooperacije, bodisi z vojaškimi odredbami, ki ogrožajo napadeno državo, stopijo v veljavo določbe člena I., to se pravi, zaveznika se morata protistransko podpirati z vsemi svojimi vojnimi silami in skleniti mir le v protistranskem skupnem sporazumljenju.* Iz navedenega je razvidno, da bo varovala Nemčija »blagohotno nevtralnost*, ako bo spor med našo državo in Srbijo lokaliziran: ako pa bi se v spor vmešala kakšna druga sila, je Nemčija primorana, z vso svojo armado priskočiti na pomoč Avstriji. 14 dnevni moratorij.